Borut Mekina
-
21. 4. 2011 | Mladina 16
Dr. Bogomir Kovač: "Boljša je vsaka pot kot brezpotje"
Resna kriza je tudi čas za resen premislek. In ker očitno to je resna kriza, torej blokada vodenja na vseh ravneh, smo se k resnemu pogovoru usedli z dolgoletnim Mladininim kolumnistom, dr. Bogomirjem Kovačem, strokovnjakom za krize in za vodenje. Kovač (1952), sicer profesor na Ekonomski fakulteti, je eden najboljših teoretikov vodenja velikih družb - korporativnega upravljanja. Poleg tega je imel srečo, da je delo sedanje vlade spoznal tudi skozi prakso, v času vodenja Kadrovsko-akreditacijskega sveta, ko se je zdelo, da bo Borut Pahor spremenil slabo kadrovsko prakso, ki jo je vpeljal že Janez Janša. Kovač je položaj razočaran zapustil. In tako se seveda po dogodkih, ki smo jim bili priča zadnji teden, postavlja vprašanje, nad čim smo sploh še lahko navdušeni. Kdo nam je ukradel svetilnik?
-
14. 4. 2011 | Mladina 15
Sebastjan Selan: "Približno polovica ministrstev pridobiva ali uporablja naše informacije"
Za institucijo, ki se mora neprestano braniti pred očitki, češ da njene korenine segajo še v čas tajne policije, Udbe ali SDV, se verjetno spodobi, da jo vodi mlad človek. Pred osmimi meseci je to nalogo prevzel 36-letni Sebastjan Selan, doslej najmlajši direktor Sove. Predsednik vlade Borut Pahor ga je na vrh agencije postavil zaradi pritožb o slabem delovnem vzdušju. Še svež je takoj padel v t. i. arhivsko afero, zadnjo izmed zgodb, ki obremenjujejo agencijo. Preden je prevzel direktorovanje, je vodil obveščevalni center v Kopru, še pred tem je delal kot obveščevalec na gospodarskem področju. Intervju z direktorjem Sove ni mačji kašelj. Selan je pogovor vsakih 15 minut prekinil in off-the-record razložil, zakaj ne more odgovoriti, fotograf je bil lahko zraven le na začetku in na koncu.
-
14. 4. 2011 | Mladina 15
Dr. Valentin Inzko: »Slogo smo zaigrali, ker si ne želimo prepirov«
Takoj za tem, ko so se 1. aprila končala zadnja pogajanja o številu dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, so vsi udeleženci, koroški deželni glavar Gerhard Dörfler, odposlanec predsednika države, državni sekretar Josef Ostermayer, in trije predstavniki slovenskih manjšinskih organizacij, Marjan Šturm (Zveza slovenskih organizacij), Bernard Sadovnik (Skupnost koroških Slovencev) in dr. Valentin Inzko, dejali, da je bil dosežen kompromis. Nato se je izkazalo, da se dr. Inzko s kompromisom dejansko ni strinjal, sedaj pa je »njegova« organizacija kompromis o postavitvi 169 dvojezičnih krajevnih napisov zavrnila z zahtevo po 175 napisih.
-
7. 4. 2011 | Mladina 14
Vzemimo enega od zadnjih, aktualnih primerov: avstrijsko občino Bistrica nad Pliberkom. Uradno je Bistrica dvojezičen kraj tik ob meji s Slovenijo, kjer živi okrog 30 odstotkov Slovencev. Ena glavnih znamenitosti kraja je gora Peca, na katero se je mogoče povzpeti še iz Črne na Koroškem, iz Slovenije. Ker oba kraja povezuje naravna znamenitost, je razumljivo, da je tam zaživela skupna ideja o »Deželi pod...
-
31. 3. 2011 | Mladina 13
»Prišli so na oblast, da bodo delali drugače, sedaj pa delajo bolj radikalno isto,« meni filozof dr. Rastko Močnik o razmerah znotraj leve koalicije in znotraj največje vladne stranke, Socialnih demokratov, v katero naj bi vdirala »liberalna tematika, proti kateri stranka očitno ni imuna«. Močnik komentira zadnji primer Zorana Thalerja in se sprašuje: četudi je Thaler nedolžen, kako je...
-
24. 3. 2011 | Mladina 12
Zadnja razkritja v orožarski aferi, ki ji ljubkovalno pravimo mati vseh afer, so se spet končala v še enem retoričnem spopadu. A sredi devetdesetih je bilo drugače, veliko bolj resno. Tedaj je policija zgodbo skorajda pripeljala do konca. Če je bila to doslej največja konfrontacija med pravno državo in koruptivno politiko, potem politika tega boja zagotovo ni izgubila. Zato lahko danes bivši utemeljeno osumljeni, ki so jih namesto odvetnikov branili kar tožilci, ponavljajo, da so že vse stokrat pojasnili in da jim nikoli ni bilo nič dokazano. Toda spomin je lahko kratek, včasih pa zaradi dreves ne vidimo gozda. Vodja skupine kriminalistov sredi devetdesetih, ki so prvi začeli preiskovati trgovino z orožjem, je bil Drago Kos.
-
24. 3. 2011 | Mladina 12 | Politika
Zoran Thaler: ”Če se oni igrajo z mano, se lahko tudi jaz z njimi.”
Osumljeni poslanec v odstopu Zoran Thaler o evroposlanski aferi sprejemanja podkupnin
-
10. 3. 2011 | Mladina 10
Slovenija je zavožena. Treba jo je resetirati in začeti znova. Slabo vodenje države zdaj in prej ni zgolj anomalija, ampak »logična posledica slovenske poti«. Tudi prihodnja politična koalicija bo opravilno nesposobna, če že sedaj nečesa korenito ne spremenimo. Tržni sistem, ki smo ga na tej slovenski poti doslej jemali s figo v žepu, je treba končno vzeti zares, poziva pet slovenskih intelektualcev v...
-
3. 3. 2011 | Mladina 9
Bivši hrvaški premier o podkupninah
Josip Manolić, nekoč drugi najmočnejši človek Hrvaške, takoj za predsednikom države Franjem Tuđmanom, je v telefonskem pogovoru dejal, da se iz časov, ko je bil v vrhu hrvaške politike, v vladi, spomni zgodb o tem, da naj bi bil pri trgovanju z orožjem Janez Janša prejemal podkupnino. »Tedaj sem bil predsednik vlade in seveda nisem bil neposredna priča tem dogodkom.
-
3. 3. 2011 | Mladina 9
Od 90 poslancev sta dva osumljena, eden je že obsojen. Trije odstotki zakonodajne veje oblasti so v različnih kazenskih postopkih. Osumljen je minister sedanje vlade, minister iz bivše vlade in bivši predsednik vlade sta obtožena korupcije. Obtožen je tudi bivši načelnik generalštaba. Obtoženi ali utemeljeno osumljeni so skoraj vsi tisti menedžerji, ki so leta 2006 ali 2007 izvedli ali poskušali izvesti...
-
17. 2. 2011 | Mladina 7
Evidence o uporabi dokumentarnega gradiva Arhiva Republike Slovenije, ki smo si jih ogledali, dokazujejo, da so v SDS v projekt očrnitve predsednika republike vložili ogromno energije. Potem ko ustavna obtožba zoper Danila Türka februarja lani ni uspela, so v stranki v lov za obremenilnimi informacijami poslali tri uslužbence poslanske skupine, ki so pol meseca fotokopirali, prebirali in slikali porumenele...
-
Prav Janševa vlada je preprečila dostop do dokumentov o Velikovcu
> Predsednik Türk se je s tem morda rešil pred razumnimi ljudmi, ne pa pred nekom, ki ima bujno domišljijo. Še vedno so mogoče špekulacije o tem, da tistih pravih, resnično spornih dokumentov ali obremenilnih dokazov ni več, ker so jih uničili. Te špekulacije - to je seveda moje osebno mnenje - gredo lahko na področju arhivov SDV, ki so bili še v prejšnjem režimu precej »prečiščeni«, v neskončnost.
-
Arhive je do leta 2044 zaprla Janševa vlada
V drugi kletni etaži Slovenske varnostno-obveščevalne službe (Sova), na naslovu Stegne 23 c, je danes večji trezor, varovan z varnostno kamero. Trezor nima ene ključavnice, ampak dve. Prvi ključ ima v lasti Arhiv Slovenije, drugega Sova, tako da je vstop mogoč le ob sočasni prisotnosti predstavnikov obeh ustanov. V trezorju je predvsem porumenel papir.
-
3. 2. 2011 | Mladina 5
Le kaj se skriva v fasciklih, na policah v dolžini 80 metrov, kjer so globoko v prostorih Sove shranjeni nekoč strogo zaupni obveščevalni dokumenti bivše politične policije? Ali v njih mrgoli »Danila Türka«, za SDS človeka, ki je že pri 26. letih, torej takoj po faksu, sodeloval pri mednarodnem terorizmu? Je bil on »zadaj«? Kako hudi grehi so zapisani na tistih 80 metrih porumenelih...
-
27. 1. 2011 | Mladina 4
Minuli teden se je končala tranzicija tudi za slovensko cerkev. Ta se je na začetku poti sprva okrepila zaradi denacionalizacijske zakonodaje, ki jo je napisala Demosova vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta; med drugim tudi z mislijo na Vatikan, zaradi njegovih zaslug ob priznanju Slovenije. Nato se je cerkev gospodarsko okrepila ob privatizaciji bivše družbene lastnine, ko je s svojimi družbami zbrala certifikate...
-
Po za cerkev najhujšem scenariju bodo banke upnice zasegle zastavljeni samostan Studenice, župnišče v Črnečah, dvorec Betnava, Slomškovo knjigarno, misijonarsko pisarno, del Andreanuma, Kolpingov dom in še nekatere druge nepremičnine. S propadom družbe Gospodarstvo Rast in obeh cerkvenih holdingov se bo cerkvena finančna hrbtenica sesedla. Kako bo potem npr.
-
20. 1. 2011 | Mladina 3
Vodja SNS Zmago Jelinčič še vedno ne zna pojasniti, na kakšni podlagi mu je slovenski gradbeni velikan SCT pred letom in pol brez plačila prenovil fasado in koliko ter komu je Jelinčič okrog leta 2000 plačal za prenovo hiše. Kot smo pisali v prejšnji številki, je bila ta po naših izračunih vredna več kot 300 tisoč evrov, česar si Jelinčič s svojo poslansko plačo ni mogel privoščiti, za prenovo do dveh milijonov...
-
20. 1. 2011 | Mladina 3
Dr. Gáspár Miklos Tamás: "Ja, sem razočaran in zagrenjen, tudi jaz."
Filozof Dr. G. M. Tamás, v komunizmu znan madžarski disident, kasneje ustanovitelj liberalne stranke, je sredi devetdesetih let politiko razočaran zapustil. Danes je na Madžarskem eden od intelektualcev, ki jih oblasti najbolj napadajo. Še vedno je član Madžarske akademije znanosti in umetnosti, saj je njegovo razrešitev začasno odložila peticija. Pogovor z njim smo opravili v Budimpešti, na dan demonstracij proti desni vladi Viktorja Orbána, ki je v zgolj osmih mesecih reformirala državo. Sedaj so na Madžarskem mediji pod državnim nadzorom, umetniki morajo spoštovati politične direktive, prejemniki socialne pomoči morajo živeti v urejenih razmerah, v javnih zgradbah pa visi razglas Orbánove stranke Fidesz, ki z dvotretjinsko večino uvaja, kot piše, “revolucijo”, utemeljeno na novem redu in disciplini.
-
Na zadnjem zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preiskuje financiranje brezplačnikov, je Marjan Novak, bivši direktor podjetja Media Polis, prostodušno priznal, da so stranki SDS v času parlamentarne kampanje 2008 posodili denar; po poročanju Dela skupaj 120 tisoč evrov. A čeprav je Novak na odprtem delu zaslišanja trdil, »da ta politična stranka ni bila sposobna poravnati vseh stroškov v...
-
13. 1. 2011 | Mladina 2
Jelinčiču je hišo prenavljal SCT
Na novembrskem zaslišanju Ivana Zidarja pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se ukvarja s kartelnim dogovarjanjem gradbincev, je z vprašanji in pripombami izstopal poslanec SNS Zmago Jelinčič. Drugi so Zidarja spraševali o kartelnih dogovorih, o oškodovanju države ali o menedžerskem odkupu SCT-ja, Jelinčič pa je želel razpravljati o SCT-jevih konkurentih.
-
Kadar podjetja delavcem izplačujejo dodatne stimulacije, različne nagrade za resno ali izredno delovno uspešnost, 13. plače ali božičnice, je to seveda pohvalno ravnanje, vredno vsega spoštovanja. So pa občutki malce bolj mešani, če takšne nagrade izplačujejo direktorji v tujem imenu. Denimo šefi podjetij v državni lasti, ki jim uspešnost zagotavlja monopolni položaj, ali celo javni zavodi, ki se posredno ali...
-
23. 12. 2010 | Mladina 51 | Politika
Bivši direktor Termoelektrarne Šoštanj Uroš Rotnik je postal lokalni junak. Delavci v nekaterih drugih bližnjih podjetjih svoje nadrejene zaklepajo v pisarne in jih rišejo v ikonografiji Adolfa Hitlerja, zgodba o Rotniku pa je spominjala na čase socialističnega samoupravljanja, komun in barikad. Le kateri direktor pa se danes še lahko nadeja, da bodo za njegovo delovno mesto štrajkali zaposleni? Pa ne le zaposleni.
-
23. 12. 2010 | Mladina 51 | Politika
Gledalcem, ki so spremljali desetminutni prispevek RTV Slovenija, vklop v živo izpred hiše Simone Dimic, o njeni kopalnici, bazenu in vhodnih vratih, je moralo biti takoj jasno, da gre za hudo svinjarijo. Konec koncev je vest o tem, da je nekdanji predsednik vlade Janez Janša obtožen korupcije, trajala malce več kot minuto. Afera Dimic pa je zasenčila vse še tako pomembne razprave o pokojninski in zdravstveni...
-
23. 12. 2010 | Mladina 51 | Politika
Modreci slovenskega naroda France Bučar, Boris Pahor in Tine Hribar so združili svoje intelektualne moči in pred referendumom o arbitražnem sporazumu v anale slovenske psihoanalize dodali nekaj novih ugotovitev o stanju in razmerah tukaj in zdaj. Politično najodmevnejša je bila tista Hribarjeva, češ da je arbitražni sporazum »akt kolaboracije s sovražnikom«, s katerim je vsebinsko in tudi po formi...
-
23. 12. 2010 | Mladina 51 | Politika
Se prav piše Branka Zobec Hrastar ali Branka »Zlobec« Hrastar? Ta gospa, rojena leta 1962, je po eni od razlag resnično zla. Zla na kvadrat. Je nekakšna mešanica udbomafijskega osebnega maščevanja in državljanske vojne. Bivši predsednik vlade Janez Janša je na primer ugotovil, da je Hrastarjeva obtožni predlog v zadevi Patria proti njemu vložila iz maščevanja, ker je žena nekdanjega pripadnika Udbe, ki...
-
16. 12. 2010 | Mladina 50
Verjamete lokalni civilni iniciativi? Kdo stoji za njo? Verjamete odvetnikom, da zgolj branijo pravno državo? Kaj pa županom, ki najemajo svetovalna podjetja? Celo zunanje PR-službe? In državnim podjetjem, ki sklepajo nikoli dovolj pojasnjene pogodbe o izvajanju komunikacijskih aktivnosti? Verjamete sindikatom, ko protestirajo za svojega direktorja? Verjamete, da smo patrie kupili zaradi naših vojakov? In da je...
-
9. 12. 2010 | Mladina 49
Je v krizi Zares, ki je na slovensko politično prizorišče prišel s sloganom nove politike? Je v krizi koalicijska politika? So v prostem padu kar vse politične stranke, celo državne ustanove? Se je začel »reset« Slovenije? Delček te zgodbe se je v zadnjih dveh tednih zavrtel okrog usode bivše vodje poslanske skupine Zares Cvete Zalokar Oražem, ki se je odločila za drznejšo držo - kar ni ravno v navadi pri poslancih, katerih kariera je v Sloveniji v rokah strankarskega aparata. Zaradi razhajanj glede projekta TEŠ 6 in afere Ultra je konec novembra napovedala, da razmišlja celo o odhodu iz politike. No, po štirinajstdnevnih pogovorih je Oražmova sicer odstopila kot vodja poslanske skupine, ostaja pa poslanka. Kaj se je torej zgodilo v zakulisju?
-
2. 12. 2010 | Mladina 48 | Politika
Dr. Johann Podolsky: "Ko ukradeš 153 milijonov evrov in dobiš leto dni pogojno"
Če je letina dobra, se v nemški proračun na leto steče tudi do pol milijarde evrov, ki so bili prej last kriminalcev. Nemška mreža uradov za zaseg premoženja nezakonitega izvora je inovacija, ki se resnično splača. Strokovnjake s tega področja zaposlujejo v vseh zveznih deželah. Samo v Baden-Württembergu dela več kot sto finančnih strokovnjakov - konfiskatorjev. A ne gre le za denar. V prostorih kriminalistične policije v Stuttgartu si policisti pri preučevanju kaznivih dejanj pomagajo s skrajno sofisticiranim računalniškim sistemom.
-
2. 12. 2010 | Mladina 48
212 Vegradov, pa nobenega krivca
Poleg tega, da je Vegradovo vodstvo uničevalo dokumentacijo in zavajalo delavce in državo, naj bi bilo nekaj milijonov evrov poslalo tudi v evropsko davčno off-shore oazo v Liechtenstein. Seveda ne z navadnim nakazilom, kot to delamo državljani, ampak malce bolj zvito, s preprodajo podjetij prek daljne Paname, so nedavno objavili slovenski mediji.
