Borut Mekina
-
13. 5. 2010 | Mladina 19 | Politika
Zaradi nekaterih razkritij in razprave glede ustavne obtožbe zoper predsednika države Danila Türka avstrijski Svobodnjaki (FPK), največja stranka na Koroškem, sedaj od Avstrije zahtevajo razpustitev ene od slovenskih organizacij, Narodnega sveta koroških Slovencev. Napovedujejo ustavitev pogajanj o dvojezičnih napisih, preučitev t. i. podiranja krajevnih tabel leta 1972 in novo pisanje zgodovinskih učbenikov.
-
6. 5. 2010 | Mladina 18
Samuel Žbogar, zunanji minister
Samuel Žbogar po svojem bistvu ostaja diplomat. Je človek, ki deluje umirjeno tudi v najbolj viharnih časih, česar se je očitno navzel na delovnih mestih med službovanjem v velesilah, kot diplomat v Washingtonu in Pekingu, ter ob pogajanjih z Natom. O diplomatih sicer pravijo, da so neustvarjalni, naučeni poslušnosti. A Žbogar meni, da so to ljudje s prevelikim egom, ki, če jih spraviš v pravilne odnose, lahko postanejo izvrsten vir ustvarjalnih zamisli. Že čez mesec, ko bomo v Sloveniji imeli referendum o arbitražnem sporazumu, bomo videli, ali je njegov recept uspešen. Ali je torej s svojo spretnostjo znal iz slovenskega egoizma izluščiti kaj univerzalnejšega.
-
6. 5. 2010 | Mladina 18
Ali je slovenska udeležba v Afganistanu napaka? O tem tudi uradna politika več ne dvomi. Da je mednarodna skupnost skupaj s Slovenijo, ki uradno v Afganistanu še vedno sodeluje v »mirovni misiji«, s posredovanjem naredila napako, je že konec preteklega leta, za predsednikom države Danilom Türkom, priznal tudi predsednik vlade Borut Pahor, ko je v parlamentu dejal, da »Afganistan vojaško ni...
-
29. 4. 2010 | Mladina 17 | Politika
Dr. Vlasta Jalušič, politologinja
Poboji v Srebrenici, izbris v Sloveniji in ruandski genocid so bili za nas trije popolnoma neodvisni dogodki. Toda dr. Vlasta Jalušič jih je v svoji zadnji knjigi združila v en sam fenomen, zato da bi z njimi ilustrirala eno od največjih težav našega časa. Sama jo imenuje zlo nemišljenja. Tisti, ki so aktivno sodelovali v kolektivnem vrenju ob žametnih revolucijah konec osemdesetih, dobro vedo, na kaj Jalušičeva opozarja. Bodisi da temu rečemo apatija, demokratični deficit, pomanjkanje vizije ali kaj podobnega. Ta kriza gotovo ni ekonomska. Sicer pa je Jalušičeva politologinja. Je ena izmed ustanoviteljic Mirovnega inštituta, profesorica na FDV, predavateljica po univerzah od Dunaja do Budimpešte. Bila je na čelu ženskega gibanja, zavzemala se je za človekove pravice in se ubadala z dezintegracijo Jugoslavije.
-
22. 4. 2010 | Mladina 16
Slovenske avtoceste niso bile poceni. To vemo. Bile so drage. Direktor urada za varstvo konkurence je ta mesec razkril, zakaj. Krivi naj bi bili nepopolna konkurenca, kartel, zemonski dogovor, ki naj bi ceno dvignil za 30 odstotkov. »Uf,« so si oddahnili politiki, »mi nismo krivi!« Ti so v zadnjih 15 letih z avtocestnim denarjem uredili občinske vodovode, daljnovode, gradili so lokalne...
-
22. 4. 2010 | Mladina 16
Peter Pogačar, oče zadnje pokojninske reforme
Peter Pogačar, direktor direktorata za delovna razmerja na ministrstvu za delo, vodi strokovno skupino za pripravo pokojninske reforme. Je v približno enaki vlogi, kot jo je pred 11 leti imel Anton Rop. Med sindikati je nepriljubljen, “manjka samo, da bi me kamenjali”, opisuje sindikalni dialog. Zaradi pokojninske reforme vre, sindikati napovedujejo stavko in referendum. Pogačar pravi, da si prejšnja vlada zaradi tega ni drznila v spremembe, ki naj bi bile nujne. Zase pravi, da kot strokovnjak vidi dlje od prihodnjih parlamentarnih volitev, mnogi pa v tem vidijo slabost. Češ da je le Rop, z ustrezno politično močjo, ta korak zmogel.
-
15. 4. 2010 | Mladina 15
Dr. Srečo Dragoš, zagovornik krščanskega socialnega nauka
Sreča Dragoša, sociologa s Fakultete za socialno delo, sicer poznamo kot doslednega zagovornika ločitve cerkve od države. A do sem se je Dragoš prebil prek študija katoliških socialnopolitičnih idej, od Janeza Evangelista Kreka do Edvarda Kocbeka. Zanj je slovenska socialna država utemeljena na katoliški tradiciji. Še bolj presenetljivo: tudi slovenski socializem je zanj posledica krščanstva. Ta poudarek je danes pomemben. Pokojninski reformi sledi zdravstvena, tej reforma delovnopravne zakonodaje. Po kupovanju časa se slovenska država prilagaja krizi, in kot pravi Dragoš, se socialna država v imenu doseganja konkurenčnosti še naprej razgrajuje. Kot da gre za neko socialistično preteklost. To ni res, pravi.
-
8. 4. 2010 | Mladina 14
Kranjsko sodišče je ta mesec končno odločilo v sporu med Župnijo Bled in dolgoletnim najemnikom nepremičnin na Blejskem otoku, Ervinom Jurešo. Sodišče je Jurešo, ki ga je župnik Janez Ambrožič obdolžil preslepitve, oprostilo. Jureša, ki je ena od najbolj poučenih prič o tem, kako je cerkev v zadnjih dvajsetih letih gospodarila z otokom, saj je od leta 1997 naprej na otoku tudi živel, pa se je odločil, da bo...
-
1. 4. 2010 | Mladina 13
Finančna hrbtenica RKC, holding Zvon Ena, ima že skoraj mesec dni blokirane račune. Družba je danes plačilno nesposobna, poslovanje z njo, kot tudi z drugimi podjetji v skupini, bilančne hiše označujejo za izredno tvegano. Ta teden je holding objavil še finančno poročilo za leto 2009. Družba bankam dolguje že 491 milijonov evrov, samo lani je holding pridelal 56 milijonov evrov minusa.
-
25. 3. 2010 | Mladina 12 | Politika
Kakšen (na pol) fantastičen dan!
Za Boruta Pahorja je bila zadnja odločba ustavnih sodnikov o tem, da je »njegov« arbitražni sporazum skladen z ustavo, nov »fantastičen dan«. Za njegovega političnega nasprotnika, Janeza Janšo in SDS, pa po pričakovanju »unikum v ustavni presoji«, papir, ki je »sprt sam s seboj«. Ustavni sodniki naj bi potisnili »glavo v pesek« in spisali eno od...
-
25. 3. 2010 | Mladina 12
Bi lahko Slovenija imela svoj Louvre? Bi lahko Slovenija imela Sydneyjsko opero? Po čem bo Slovenija znana čez petdeset let? Jasno, po Zmagu Jelinčiču in njegovi 148-metrski piramidi, ki bo prekašala prvo od svetovnih čudes, Keopsovo različico v Gizi. »Osmo svetovno čudo,« pravi Jelinčič, bo letalski muzej Zahodnoevropske unije. Se zdi zamisel neresna? Prvaka SNS Zmaga Jelinčiča javnost tako ali tako...
-
18. 3. 2010 | Mladina 11
Razmeroma mirno, celo z razumevanjem je slovenska javnost, navajena političnih obračunov, prenesla prvo ustavno obtožbo zoper predsednika republike. Še posebej, če se spomnimo na »veliki pok«, ki ga je pobudnik obtožbe Janez Janša prihranil za konec, ko je politično vodstvo obtožil mednarodnega terorizma. Obtožba je v resnici precej resna.
-
11. 3. 2010 | Mladina 10
Matevž Krivic, borec za človekove pravice
Matevža Krivica je v mladosti zmotila krilatica, “da ni mogoče nič storiti”. Njegova disidentska pot se je začela z bojem proti odpravi gimnazij, nato je delo nadaljeval v različnih forumih za varstvo človekovih pravic. Iz javnega življenja je poniknil po službeni dolžnosti, ko je postal ustavni sodnik, nato se je z vso težo vrnil na prizorišče kot borec za pravice izbrisanih, sedaj pa je zagovornik pravic azilantov. Doslej si je prislužil že veliko etiket: da je legalist, so trdili eni, celo “Don Kihot” poštenja, kot naj bi ga bil že v osemdesetih letih označil Jaša Zlobec. Ta teden je Krivic praznoval enega od svojih uspehov, ko je država po dolgih letih končno uresničila odločbo ustavnega sodišča o izbrisanih.
-
11. 3. 2010 | Mladina 10
Srečko, ti si naš najboljši prijatelj!
Začelo se je sredi januarja. Tedaj se je na koprsko policijo obrnil primorski podjetnik Marjan Mikuž, ki naj bi mu bilo vsega dovolj. Izsiljevanj, groženj z razkritji in ovadbami. Grozil naj bi mu bil poslanec SNS Srečko Prijatelj, ki je očitno menil, da mu Mikuž še nekaj dolguje. Zato je policija začela prisluškovati. In medtem ko so obema prisluškovali, sta v zgodbo padla še Zmago Jelinčič in kmetijski minister...
-
4. 3. 2010 | Mladina 9
Filozof dr. Boris Vezjak: "Paranoja je zmagala, razum je izgubil"
> Nima. Vaše vprašanje izžareva neko zadržanost do vprašanja politične paranoje. Sam pa mislim, da ji v njeni resnosti sploh nismo kos. Poleg tega jo moramo nujno ločiti od konspiracizma. Prva je patološka in nevarna, je tudi širši pojem, teorije zarot pa so lahko socialno sprejemljive in nedolžne.
-
4. 3. 2010 | Mladina 9
Pred približno 15 leti, ko se je v Sloveniji zgodila afera Depala vas, je Janez Janša napisal knjigo Okopi. Sklenil jo je z zanimivo prispodobo, ki je postala moto njegovega kasnejšega delovanja. Opisal je svoj obisk pri znancih v Trenti. Sprva je razmišljal o »bipolarnosti v slovenskem političnem prostoru«, torej o blokovstvu in o tem, kako ga preseči, nato pa sta se s prijateljem odpravila plezat v...
-
4. 3. 2010 | Mladina 9
Najprej diskvalifikacija, potem likvidacija
»Opozicija,« piše Janša v svojem zadnjem blogu na spletni strani SDS, »je v tej shemi ponovno uvrščena na raven razrednega sovražnika. Proti temu pa so dovoljena vsa sredstva. Najprej diskvalifikacija, nato pa likvidacija, če je treba, tudi fizična. Včasih so oblastniki svoje dosegli že z dovolj grobim oblatenjem disidentov, za ostalo so poskrbeli naščuvani posamezniki ali skupine.
-
25. 2. 2010 | Mladina 8
Ni razlogov za dodatno zaposlovanje vojakov
> Že ko smo na vladi oblikovali skupni kadrovski načrt - spomnite se posnetka, ki je bil objavljen -, smo hoteli ustaviti rast zaposlovanja. Ministrstvo za obrambo je v svojem uniformiranem delu po programu predvidevalo celo dodatnih 900 zaposlitev glede na stanje zaposlenih v začetku leta 2009. Njihov argument je bil, da se v času visoke gospodarske rasti v zadnjih štirih letih vojaki, pa tudi policisti...
-
25. 2. 2010 | Mladina 8
Urnik povprečnega vojaka Slovenske vojske je seveda naporen in poln gibanja. Večinoma se ob tem omenjajo znoj, kri in solze. Zjutraj so vojaki pokonci že ob šestih, sledi telovadba, jutranji postroj, dvig zastave, zajtrk. V vmesnem času je na voljo še nekaj minut, da se vojaki uredijo in pospravijo posteljo, nato pogosto sledi odhod na teren. Vaje na terenu naj bi bile zares naporne.
-
18. 2. 2010 | Mladina 7
Primer Baričevič je spis, dolg približno pet fasciklov. Je trenutno najobsežnejši na ljubljanski veterinarski upravi in verjetno tudi eden najzanimivejših, kar pomnijo celo inšpektorji z najdaljšim stažem. Začel se je s sklepom ljubljanskega okrajnega sodišča; to je odločilo, da se nevarni psi, ki so pred tem napadli in hudo poškodovali mimoidočega Stanislava Megliča, ne smejo vrniti lastniku, ampak mora o njihovi...
-
Študijski center za narodno spravo, ki ima med slovenskimi raziskovalnimi ustanovami privilegirano mesto - preučeval naj bi predvsem povojno nasilje, ustanovila pa ga je bivša vlada - je nedavno, ob 50. obletnici smrti škofa Gregorija Rožmana, organiziral okroglo mizo na temo Rožmanovega delovanja med drugo svetovno vojno. Čeprav je okroglo mizo pripravil javni zavod v 100-odstotni lasti Republike Slovenije, je...
-
Akademiki pokleknili pred politiko
Situacija je absurdna. Na eni strani imamo univerzo, ki zatrjuje, da minister France Križanič s tem, ko je poklical dekana ekonomske univerze Dušana Mramorja in mu predlagal umik profesorja Jožeta P. Damijana iz komisije za zagovor doktorske disertacije Katje Božič, direktorice direktorata za finančni sistem ministrstva, ni posegel v njeno avtonomnost.
-
Kari Rantama je drugi najpomembnejši policist na Finskem, strokovnjak za gospodarski kriminal, ki je za povrh vsega vpleten v primer Patria. Kot opisuje v intervjuju je pomagal pri težki vzpostaviti stikov med preiskovalnimi organi v obeh državah. Kasneje, ko se je zaupanje vzpostavilo, pa je pomagal slovenski policiji z nasveti pri vzpostavitvi nedavno odprtega Nacionalnega preiskovalnega urada, na katerega otvoritev je tudi prišel v Ljubljano.
-
Christian Wehrschutz, dopisnik avstrijske ORF z Balkana
Dejansko sem eden izmed redkih Avstrijcev, ki se intenzivno ukvarjajo s Slovenijo. To je dobro za Slovenijo, ne glede na to, od kod novinar prihaja in kaj počne. In drugič, Slovenija se seveda ne vidi kot balkanska država in je zato tudi izstopila iz zgodovine nekdanje Jugoslavije. Vendar pa je treba hkrati reči, da je Balkan zanjo zelo pomemben. Zato poskuša vedno igrati tudi v tej vlogi.
-
Informacijska avtocesta, s katero je Slovenija povezana s svetom, bo kmalu deležna prave, državne cenzure. Parlament je pred kratkim potrdil spremembo zakona o igrah na srečo - zaradi veta državnega sveta bodo poslanci sicer morali o zakonu glasovati še enkrat -, s katero bo dostop do nekaterih spletnih strani blokiran. Natančneje, gre za dostop do spletnih stavnic, ki nimajo koncesije za poslovanje v Sloveniji,...
-
7. 1. 2010 | Mladina 1
Pod vodstvom Matjaža Hanžka je skupina, v kateri sodelujejo še Marta Gregorčič, Lučka Kajfež - Bogataj, Lev Kreft, Ana Murn, Dušan Plut, Tine Stanovnik, Jožef Školč in Jože Trontelj, konec decembra predstavila svoj programsko-strateški tekst z naslovom »Kam po krizi«, v katerem so poskušali začrtati drugačno strategijo razvoja Slovenije. Če smo zahtevali novo vizijo, tretjo pot, nov družbeni konsenz, kakorkoli že imenujemo vizijo, ki jo levica išče zadnjih 20 let, smo jo sedaj dobili. Ideja je dejansko avantgardistična, čeprav bi se verjetno z njo strinjale tudi konservativne sile v Vatikanu. Njihov slogan je: Opustimo BDP. Kako verjeten je scenarij, da to idejo posvoji tudi uradna politika?
-
22. 12. 2009 | Mladina 51 | Družba
Dr. Robert Kroflič, teoretik vzgoje
Profesor dr. Robert Kroflič, predsednik slovenskega pedagoškega društva, je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zaposlen na Katedri za pedagogiko in andragogiko, kjer se ukvarja z najosnovnejšimi vprašanji vzgoje: z avtoriteto, s cilji vzgoje in izobraževanja, z značilnostmi učenja, s kurikularno teorijo ... Vzgoja je sicer večno vprašanje, še posebej zanimivo pa je sedaj, ko v Sloveniji nastaja t. i. Lukšičeva Bela knjiga oziroma že četrti “ideološki” poskus reforme vzgoje in izobraževanja, ki očitno trpi zaradi krize smisla in avtoritete. Ravno to pa je Krofličevo “domače” področje. Ali naj otroke spet primemo malce trše?
