Borut Mekina
-
17. 12. 2009 | Mladina 50
Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) je nedavno v sporočilu za javnost zapisal, da zahaja zdravstvena blagajna v »resne likvidnostne težave«. Finančno zdravje slovenskega zdravstva se ne slabša zgolj zaradi krize, torej manjših vplačil v blagajno zaradi naraščanja števila brezposelnih, ampak predvsem zaradi plačne reforme Gregorja Viranta.
-
10. 12. 2009 | Mladina 49
Kaj se dogaja? In kaj naj si mislimo? Tako se je leta 2006 spraševal dr. Tomaž Mastnak v svojem zadnjem, slavnem eseju, ki ga je objavil v Sobotni prilogi Dela. Pisal je o drugi etapi tako imenovanih kadrovskih čistk, ali po njegovem, »o pohodu ljudi skozi institucije«. V prvem letu vlade Janeza Janše je koalicija zamenjala večino funkcionarjev.
-
3. 12. 2009 | Mladina 48
Ulrich Beck je intelektualec svetovnega ugleda. Teden prej, preden smo ga obiskali v Münchnu, kjer vodi sociološko katedro, je bil na Harvardu, dan po našem obisku je odletel naprej, na London School of Econo- mics, pri vratih smo se zaleteli v novinarje francoskega Le Monda, ki so od Becka želeli nekaj ekološke teorije. Zaslovel je pred več kot 20 leti s svojim pojmom “družbe tveganja”, v Sloveniji pa smo nedavno dobili prevod njegove zadnje knjige, ki jo je izdal lani, “O zmožnostih religij za mir in njihovem potencialu za nasilje”. To seveda ni bil naš edini motiv za obisk. Navsezadnje je Beck predvsem vrhunski poznavalec globalizacije in vsa njegova dela so prežeta s podobnimi dilemami druge modernizacije. Te se je lotil celo v svoji študiji o ljubezni.
-
26. 11. 2009 | Mladina 47
Alojz Ihan je te dni ena izmed najbolj iskanih osebnosti. V njegovi pisarni, na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, si novinarji podajajo kljuko. Je pač gripa. In javnost je lačna jasnih odgovorov. Ihanova teorija je, da morda celo preveč: od tod različne špekulacije in zgodbe o svetovni zaroti, ki so nazadnje kontraproduktivne. Gripa je predvsem - gripa.
-
19. 11. 2009 | Mladina 46
Usoda Pahorjevega arbitražnega sporazuma, v zvezi s katerim bomo v bližnji prihodnosti imeli enega, če ne kar dva referenduma, je sedaj skorajda izključno v rokah slovenske opozicije. Na Hrvaškem se je dejansko že odločilo; opozicija se je tam po nekaj nujno kritičnih izjavah uklonila predsednici vlade Jadranki Kosor in tudi referendumska pobuda Morje je kopno zaradi zakonskih ovir nima realnih možnosti za...
-
12. 11. 2009 | Mladina 45
Dr. Milan Brglez, predstojnik katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede
Včasih se je po nasvet, kako naprej, dobro odpraviti k Milanu Brglezu. Ne zato, ker je Brglez predstojnik katedre za mednarodne odnose, politolog in nasploh širok poznavalec diplomacije in družboslovja, temveč zato (kot vedo povedati njegovi študentje), ker je Brglez prebral verjetno vse najtežje knjige na tem svetu, preden je napisal svoj znani doktorat o teoriji teorije. Zaradi tega danes Brglez še ob tako velikem problemu, kot je slovensko-hrvaški spor, ostaja hladen in zbran. V skladu s staro filozofsko resnico, po kateri je v teoriji največ prakse, pa postaja Brglez tudi največji mednarodnopolitični praktik. Kako naprej? Prihodnja zunanjepolitična strategija Slovenije bo nemara v bistvenem celo njegovo avtorsko delo.
-
5. 11. 2009 | Mladina 44
Ozrimo se malce naokrog, preko plota, v našo soseščino. Nekaj sto kilometrov proti jugu, v Bosni, se politične napetosti med tremi etnijami zaostrujejo. Zadnji poskus drugega »dajtonskega« posredovanja ni uspel in nedavni incident z ubitim navijačem, ko je postalo najpomembneje, katere nacionalnosti je bil policist, ki je streljal, je še enkrat razkril z nacionalizmom prežet bosanski vsakdan.
-
29. 10. 2009 | Mladina 43 | Politika
Slovenija je odprta država. Pri dostopu do državnih dokumentov je celo ena od najliberalnejših. A vendarle se ne more pohvaliti s posebej razvito tradicijo odprtosti ali s kulturo transparentnosti. Lep dokaz za to je afera Patria, ob kateri smo v Sloveniji presenečeno ugotovili, da je finski glavni policijski inšpektor ves čas dosegljiv po telefonu in da ima celotna uprava Patrie na spletu objavljene številke...
-
29. 10. 2009 | Mladina 43
Dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo
Obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič je eden izmed najbolj popularnih ljudi v vladi Boruta Pahorja. Presenetljivo, če vemo, da je bil nekoč obrambni resor znan kot grob slovenskih ministrov. Ljubica Jelušič, sicer profesorica obramboslovja na Fakulteti za družbene vede, je seveda drugačna. Ko govori o “naših fantih,” o “korenjakih tam doli” in ko skoraj po materinsko prenaša jokajoče pritožbe generalštaba, dviguje moralo veliko bolj, kot če bi obrambni resor vodil kak testosteronovec. Zna pa tudi z novinarji. Intervju je trajal štiri ure. Od tega smo se uro in pol poslavljali in skorajda še sami odšli v boj za našo svobodo tja dol - v bratski Afganistan.
-
22. 10. 2009 | Mladina 42
Izjave in komentarje bivšega predsednika vlade Janeza Janše o njegovem zaslišanju v zvezi z afero Patria so spremljali tudi na Finskem. Glavni finski preiskovalec, inšpektor Kaj Erik Björkqvist, zadev ni mogel komentirati, ko je bil v Sloveniji, saj se je že pred časom tako dogovoril s slovenskim državnim tožilstvom. Je pa lahko zadeve komentiral iz Helsinkov, ko se je vrnil domov.
-
8. 10. 2009 | Mladina 40
Na nekaterih področjih ženske niso več zgolj enakopravne, ampak so tudi boljše od moških. Na primer po izobraženosti. Živijo dlje, imajo varnejše službe. Njihov položaj se je v zadnjih desetletjih korenito izboljšal in tisto, čemur smo nekoč rekli prepad med spoloma, izginja. Vse več jih je na vodstvenih položajih v gospodarstvu in politiki. In tudi svet po gospodarski krizi naj bi pripadal predvsem njim, ženskam.
-
1. 10. 2009 | Mladina 39
Napačno bi bilo ugotoviti, da »vojna proti tajkunom« še vedno traja. Boško Šrot in Igor Bavčar, ki ju je policija tokrat prvič aretirala skupaj, po vseh definicijah, ki smo jih slišali v zadnjih letih, nista več tajkuna. Danes bi njuna zgodba v resnici bolj sodila v črno kroniko, kjer so ponavadi objavljene vesti o gospodarskem kriminalu.
-
24. 9. 2009 | Mladina 38
Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
Tu in tam mu očitajo, da ima jahto, deset tisoč evrov plače ali vilo. Nima jih. Živi v 60 kvadratnih metrov velikem stanovanju ob Litostrojski, v Ljubljani. Čeprav je njegova plača trikrat ali štirikrat manjša od premierove in verjetno desetkrat od tistih menedžerjev, s katerimi se pogaja, je eden najvplivnejših akterjev v Sloveniji. Ob tem, ko se kriza zaostruje, je tudi njegov sindikat na preizkušnji.
-
17. 9. 2009 | Mladina 37
Že na prvem, trakoščanskem srečanju med Jadranko in Borutom je bilo očitno, da je v zraku ljubezen. On z rdečo kravato - ljubezniv. Ona, ki jo doma kritizirajo, da je brez okusa za modo, v uporniško rdečem kostumu istega barvnega odtenka - ljubezniva. V Ljubljani je sledil še drug spektakel za javnost. On: črna kravata z belo srajco. Ona z belo obrobljenim ovratnikom na črnem kostumu.
-
17. 9. 2009 | Mladina 37
Dokažimo se raje pri Italiji ali Avstriji
> Hrvaška, Madžarska in celo Avstrija so v evropskih merilih majhne države. Italija je edina res velika država, ki ima na voljo zelo široko paleto diplomatskih, političnih ali gospodarskih orodij v mednarodnih odnosih. Odnosi z njo so dodatno zapleteni zato, ker želi spremeniti dele nekaterih meddržavnih pogodb, ki jih je sklenila z nekdanjo Jugoslavijo in katerih nasledniki smo.
-
10. 9. 2009 | Mladina 36 | Politika
Predstavljajte si življenje v Latviji. Zgodbe iz njihovega proračunskega vsakdana se že zapisujejo v anale aktualne svetovne krize kot ilustracija. Potem ko so zdravstveni proračun zaradi gospodarske krize skrčili za četrtino, so prejšnji mesec iz največje bolnišnice v Rigi, ki na leto sprejme okrog 16 tisoč pacientov, sporočili, da imajo do konca leta denarja le še za 10 urgentnih posegov na dan.
-
3. 9. 2009 | Mladina 35
Stanje je dolgoročno nevzdržno
> Zanesljivo nisem preveč zgovoren človek za finančnega ministra. Niti nisem človek, ki bi kakorkoli preveč govoril, v smislu, da bi razkril nekaj, česar ne bi smel razkriti. V svojem dolgem profesionalnem obdobju sem bil med drugim direktor inštituta in predsednik strokovnega sveta za zavarovalni nadzor. Bil sem torej regulator zavarovalništva. In v tej karieri doslej nisem ničesar razkril.
-
3. 9. 2009 | Mladina 35
Če bi osebnostno analizo Franceta Križaniča, ki jo je po njegovem zadnjem spodrsljaju pri dohodninski reformi predstavil predsednik vlade Borut Pahor, vzeli zares, bi morali ugotoviti, da državo vodi res zanimiva druščina. Nekakšna skrivna loža neiskrenih politikantov, v katero se Križanič ne more zares sproščeno vključiti. Prosto po Pahorju je namreč on » zelo pošten in odkrit človek, je zelo iskren...
-
13. 8. 2009 | Mladina 32 | Svet
Dr. Sandra Švaljek, direktorica zagrebškega Ekonomskega inštituta
Dr. Sandra Švaljek vodi ugledni zagrebški Ekonomski inštitut, je podpredsednica vladnega Ekonomskega sveta, zunanja sodelavka zagrebške Ekonomske fakultete in članica sveta Hrvaške narodne banke. Z drugimi besedami, dr. Sandra Švaljek je na Hrvaškem ekonomska avtoriteta, pooseblja pa tudi boj proti posledicam svetovne gospodarske krize, s katero se je zadnje leto v različnih funkcijah intenzivno ukvarjala. Svetovala je vladi, pisala protikrizni program, predlagala znižanje plač v javnem sektorju... A politika je ni upoštevala. Vse dokler tudi javnost na Hrvaškem ni začela govoriti o bankrotu države.
-
30. 7. 2009 | Mladina 30
Kdo je Pierpaolo Cerani? To so se v ponedeljek, torek in sredo spraševali v slovenskih gospodarskih in političnih krogih. Njegovo ozadje so poskušali razvozlati novinarji. Iz italijanskih poslovnih knjig smo lahko izbrskali, da 47-letni Pierpaolo Cerani, »upravitelj« podjetja »Splošna Iniciativa 96«, po italijansko »Iniziative Generali 96« s sedežem v Trstu, trenutno živi v...
-
30. 7. 2009 | Mladina 30
Šrot in Zorko na obisk k Lahovniku
> Možna sta dva scenarija. Pri prvem gre ponovno za nekega novega, slamnatega lastnika. Podobno, kar je bila na začetku Danijela Rakovič, le da je tokrat to nekdo z italijanskim potnim listom. Druga možnost pa je, da poskuša Šrot za svoj delež iztržiti največ, kolikor je to v sedanji situaciji, ko je znano, da je Infond Holding v precejšnjih težavah, sploh mogoče. Zame je ve...
-
23. 7. 2009 | Mladina 29
V pravni državi politiki ne pritiskajo na tožilce, meni Barbara Brezigar, vrhovna državna tožilka, ki ne dovoli, da bi ji kdo gledal pod prste. Še celo člani notranjepolitičnega parlamentarnega odbora, ki vsako leto delo tožilcev preverjajo ob sprejetju letnega poročila, ji ne smejo dihati za ovratnik. Poslansko vprašanje iz Zaresa, zakaj je tožilstvo vložilo zahtevo za preiskavo zoper finskega novinarja Magnusa...
-
16. 7. 2009 | Mladina 28
Leta 2008 je bila brezposelnost najnižja v zadnjih 15 letih. To je bil čas hiperbolične gospodarske rasti, ko so podjetja v Sloveniji že drugo leto zapored prikazovala ogromne dobičke. Čeprav bi lahko sklepali, da so bile razmere za zaposlene idealne, takšne, kot si jih danes lahko samo želimo, je sodeč po zadnjem poročilu varuhinje človekovih pravic ta teza zmotna.
-
9. 7. 2009 | Mladina 27
Dr. Vesna Vuk Godina, socialna in kulturna antropologinja
Pravzaprav je pogovor z njo vedno terapevtski. Kot prava antropologinja zna namreč podreti zakoličene predstave o normalnosti. Če jo opišemo kar z njenimi lastnimi besedami: Pojav Vesne V. Godina je za »slovenčke« funkcionalno koristen. In zato bo škoda, če bo zares zapustila našo deželico.
-
2. 7. 2009 | Mladina 26
Domobranc88, Sturmfuhrer, UltraPatriot, SS Totenkopf, Svarog88, BornToBeWhite, Kamerad88/14. To so vzdevki nekaterih najaktivnejših slovenskih neonacistov. Številke ob njihovih imenih imajo ravno tako posebno sporočilno vrednost. 88 pomeni denimo Heil Hitler, 14, ki zaznamuje prvo in četrto črko abecede, pa Adolf Hitler. Kdo so ti zamaskirani »strahopetci«, kakor so jih ob zadnjih nasilnih izbruhih, od...
-
25. 6. 2009 | Mladina 25
»V prihodnje boste lahko sledili praksi, ki bo drugačna, to vam zagotavljam, ker je to stvar, na kateri stoji ali pade nova politika nove vlade, nova paradigma. Za njo stojim. Za njo stojijo tudi moje ministrice in ministri.« To so bile letos januarja besede Boruta Pahorja, s katerimi je po prvih težavah napovedal novo kadrovsko politiko.
-
18. 6. 2009 | Mladina 24
Ko so Socialni demokrati Gregorju Golobiču pred parlamentarnimi volitvami očitali, češ da jim jemlje glasove in »objektivno dela za Janšo«, jim je pojasnil, » da obstaja skupina volivcev, ki ne kupijo tega - ali Pahor ali Janša. Ne marajo Janše in jih ne navdušuje Pahor. Ti volivci pa so lahko odločilni«. Zamenjava Janeza Janše je sicer nujen pogoj, da v Sloveniji doživimo spremembe, ni...
-
4. 6. 2009 | Mladina 22
Janez Janša je pretekli teden zagrozil s kar tremi referendumi. Z referendumom o vinjetah, ker naj bi vlada popustila pritiskom Bruslja na škodo slovenskih voznikov. Z referendumom o jamstvenih shemah, ker naj bi vlada pod določenimi pogoji dovoljevala državno kreditiranje tajkunov. In z referendumom na temo zakona o policiji, zaradi političnega kadrovanja v policiji in domnevne širitve policijskih pooblastil.
-
28. 5. 2009 | Mladina 21
Uradnemu programu reševanja gospodarskih razmer se je pridružil še »konkurenčni« program SDS. S sloganom »Slovenija zmore več« SDS vlado obtožuje, da bo državo s prepočasnim delovanjem pahnila v razvojni zaostanek. Toda težava, ki jo ima SDS, je še vedno preteklost. Dejstvo je, da se je Slovenija v mandatu prejšnje vlade naglo zadolžila in sprejela nekatere ukrepe, ki so bili za čas...
-
14. 5. 2009 | Mladina 19
Žarko Puhovski, politični filozof
Dr. Žarko Puhovski je eden najuglednejših hrvaških intelektualcev, ki ima za seboj bogato akademsko kariero z vsem, kar sodi k njej. V zadnjih petnajstih letih polpretekle zgodovine je postal še najbolj znan kot vodja Helsinškega odbora, “Sorosevega združenja za demontažo države”, kot so ga poimenovali v domovinskem delu hrvaške politične sfere. V tem času se je s terensko metodo dela ukvarjal z vprašanjem nacionalizma in s popisom civilnih žrtev vojne. Nedavno je državo pred haaškim sodiščem obtožil celo etničnega čiščenja. Sedaj je profesor politične filozofije na filozofski fakulteti, ki smo jo obiskali sredi študentske blokade zaradi zahtev po brezplačnem študiju, ki traja že nekaj tednov.
