Borut Mekina
-
13. 5. 2009 | Mladina 18
V zakulisni diplomaciji je Slovenijo v zadnjih mesecih obiskalo več višjih državnih uradnikov, predstavnikov tako imenovanih think-tankov in najetih svetovalcev. Srečali so se s predstavniki civilne družbe, s slovenskimi profesorji ali raziskovalci, s parlamentarci in novinarji. Nekatere je najela Slovenija, druge morda Hrvaška, tretje kakšna evropska država, ki si je hotela razjasniti sliko.
-
23. 4. 2009 | Mladina 16
Kar je dobro za Mercator, je dobro za Slovenijo
> Mercator je gotovo družbeno odgovorno podjetje. Mi zelo veliko vlagamo v širše družbeno okolje. Lani smo podprli več kot 1800 različnih humanitarnih, športnih, kulturnih in znanstvenih projektov in se zavedamo, da moramo v okolje, s katerim sodelujemo, tudi vlagati. Tega ne počnemo le v Sloveniji, ampak v širši regiji, kjer smo prisotni.
-
23. 4. 2009 | Mladina 16
V napeti drami o podaljšanju 150-milijonskega kredita Pivovarni Laško za znani nakup Mercatorja je vlogo zaščitnika nacionalnega interesa zaigral predsednik uprave NLB Draško Veselinovič. » Kar je dobro za NLB, je dobro za Slovenijo,« je dejal, kot da je še vedno politik, izvoljeni predstavnik ljudstva, poslanec LDS. Dejanski politik Borut Pahor, ki je očitno Veselinoviča v dogovoru z LDS politično...
-
16. 4. 2009 | Mladina 15
Prvi osebni stečaj, ki ga je oktobra zaznala agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), je bil uveden za Andreja Kanduča iz Dravograda. Kanduč, z minimalno plačo zaposlen v računovodskem servisu IKS iz Slovenj Gradca, nima ne premičnega ne nepremičnega premoženja, ki bi ga še bilo mogoče zaseči. Nato je prišel na vrsto brezposelni Franc Klančišar, ravno tako brez premoženja, katerega edini dohodek je...
-
9. 4. 2009 | Mladina 14
Zakaj je treba obdavčiti bogate? Iz enega samega razloga: ker pomenijo v času finančne krize, ko naj bi se država na debelo in na dolgo zadolževala, lep in jasno razviden vir nujno potrebnih javnih sredstev. So kot mokra krpa, ki jo moramo vzeti v roke. Se vam zdi ta argument preveč plehek ali naiven? Bi morali za ožetje njihovega premoženja najti kakšno bolj sofisticirano, morda celo teoretično razlago? Morda.
-
2. 4. 2009 | Mladina 13
Maribor 1993. V mestu, ki je nekoč slovelo kot drugo največje industrijsko središče v Jugoslaviji, se je skorajda čez noč brezposelnost dvignila na 20 odstotkov, ponekod, denimo v občini Lenart, pa je bila brezposelna celo večina občanov. Velika podjetja z nekaj tisoč zaposlenimi so propadala eno za drugim. TAM, Metalna, TVT Boris Kidrič. Recesija je iz mesta v nekaj letih po osamosvojitvi izbrisala vso tekstilno...
-
26. 3. 2009 | Mladina 12
Ameriško javnost je presenetila novica, da je njihova največja zavarovalnica AIG (American International Group) svojim menedžerjem izplačala visoke nagrade. Med drugim je denimo uprava porabila skoraj pol milijona dolarjev za savne, bankete in igranje golfa ter za drago lovsko avanturo (ta je stala 86 tisoč dolarjev). Javnost se ni toliko zgražala nad visokimi nagradami v trenutku globalne recesije kot nad tem, da...
-
19. 3. 2009 | Mladina 11
Hannes Swoboda, evropski poslanec, poročevalec za Hrvaško in mediator
Hannes Swoboda je član Evropskega parlamenta že od leta 1996, kar pomeni, da je proces širitve EU, tudi kot podpredsednik delegacije parlamenta za odnose z jugovzhodno Evropo, spremljal v živo. Zaradi tega je postal tudi poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško. To pomeni, da je sam eden izmed tistih v aktualnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, ki lahko rešitev zaplete ali pa odplete. V Sloveniji, če beremo nekatere pobude nacionalističnih združenj, ga imajo za »hrvaškega lobista«. Tudi sam priznava, da je večina elektronske pošte iz Slovenije precej kritična. V intervjuju pojasnjuje, zakaj je takšen vtis napačen.
-
12. 3. 2009 | Mladina 10
Smo ga rezali na debelo, bomo piskali bolj tanko
Ko je Borut Pahor konec novembra s parlamentarnega govorniškega odra ljudstvo prvič nagovoril v vlogi predsednika vlade, je, kot že tolikokrat v predvolilni kampanji, obljubil predvsem znoj, kri in solze. Poleg omenjanja zloveščih razmer, v katerih naj bi se zaradi poslabšanega makroekonomskega položaja znašla Slovenija, pa je Pahor tedaj razpravljal še o krivdi in odgovornosti.
-
5. 3. 2009 | Mladina 9
Kateri nacionalizem je primitivnejši, slovenski ali hrvaški? Žarko Puhovski, dolgoletni prvi vodja hrvaškega Helsinškega monitorja, sicer pa profesor politične filozofije na zagrebški filozofski fakulteti, ima o tem svojo teorijo. Hrvaški nacionalizem, tudi srbski ali bosanski, je bil na začetku seveda primitivnejši od slovenskega. » Hrvati so ubijali s puškami, enako Srbi in Bosanci.
-
5. 3. 2009 | Mladina 9
Slovenski vojaki so se nedavno z raketnimi sistemi Roland udeležili bojnega streljanja na vojaškem poligonu v Grčiji, na Kreti. Oktobra 2008 so se vaje zveze Nato poleg njih udeležili še pripadniki madžarske in nemške vojske. Slovenski vojaki so na »približno pet kilometrov oddaljene tarče s sistemom Roland izstrelili 15 raket in uspešno uničili devet ciljev,« smo prebrali v reviji Slovenska vojska.
-
19. 2. 2009 | Mladina 7
Lani je ostalo v Muri brez dela 300 ljudi, januarja jih je tovarno zapustilo še 50, letos pa naj bi se skupno število odpuščenih povečalo na kar 676 delavcev. Zgodba je znana. Problem ni omejen zgolj na eno podjetje, ampak kar na celotno regijo, ki s podjetjem »diha«. Manj znano pa je, da je mogoče na račun tako imenovanega nujnega prestrukturiranja, krčenja podjetja ali celo odpuščanja tudi odlično...
-
12. 2. 2009 | Mladina 6
» Poglej, kaj vse so mi dali,« potoži neki državni sekretar pred vhodom v ministrstvo. Ko je prišel prvi dan v službo, je s seboj prinesel svoj računalnik. Mislil je, da ga bo uporabljal, pa so mu dali novega. Tudi s svojim mobilnim telefonom je bil povsem zadovoljen. Pa so mu ga na ministrstvu zamenjali s tako imenovanim » ročnim računalnikom «.
-
5. 2. 2009 | Mladina 5
Dr. Mirjam Škrk, profesorica mednarodnega in pomorskega prava
Dr. Mirjam Škrk si je privoščila kratek oddih. Odkar je leta 1998 postala ustavna sodnica, se z že skoraj večnim vprašanjem morske meje med Slovenijo in Hrvaško ni ukvarjala. Pred tem pa je sodelovala pri skoraj vseh strokovnih forumih, ki so obstajali na to temo. Bila je članica pogajalske skupine, ki se je pogajala o nasledstvu nekdanje SFRJ, članica ekspertne skupine za pogajanja o državni meji med Slovenijo in Hrvaško, bila je arbiter Sodišča za spravo in arbitražo OVSE in (nadomestna) članica biroja tega sodišča, ki ga je ustanovil Robert Badinter. Škrkova, sicer predstojnica Katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, se zdaj vrača. Nedavno je spet sedla v klopi slovenskega dela slovensko-hrvaške mešane skupine strokovnjakov, katerih namen je bil ugotoviti, ali vprašanje lahko reši kdo drug, denimo haaško sodišče.
-
29. 1. 2009 | Mladina 4
Aktualni premierov svetovalec Dimitrij Rupel, eden od idejnih tvorcev slovenske blokade vstopanja Hrvaške v EU, je pred dvema letoma na RTVS precej ilustrativno opisal bistvo slovensko-hrvaškega antagonizma: » Hrvati črtijo Kacina enako, kot črtijo mene, gospoda Podobnika in našega predsednika vlade. Oni imajo neko hrvaško nacionalistično politiko in vsi Slovenci so za njih enaki.
-
Avto: vsekakor ne korejec ali japonec. Lahko je nemec, nekakšen Sports Utility Vehicle, po možnosti Porsche Cayenne, čeprav je zadnje čase vse bolj priljubljen BMW X6. Inn so denimo tudi kavni avtomati. Digitalni seveda, kot na primer Bosch TCA 6801, ki ima vgrajen višinsko prilagodljiv sistem izteka kave, tako da lahko uporabnik izbere med dvema vrstama posod, med skodelicami za espresso in kozarci za latte...
-
15. 1. 2009 | Mladina 2
Pred leti so Istrabenz, Luka Koper in Intereuropa pomenili razvojno hrbtenico primorske regije. Danes so vsa tri podjetja v težavah. Odvetnik Miha Kozinc, ki je bil član nadzornega sveta Luke Koper enajst let, do leta 2005, na primer pravi, da je aktualna situacija v tem podjetju veliko hujša, kot so jo nedavno orisali štirje koalicijski poslanci.
-
8. 1. 2009 | Mladina 1
Z 918 milijoni evrov bi lahko Slovenija kupila 455 patrij ali pa bi za ta denar zgradili deset pediatričnih klinik. Vsak prebivalec Slovenije bi lahko dobil državno pomoč v višini 450 evrov ali pa nagrado: 10-dnevni dopust v Šarm el Šejku v Egiptu. 918 milijonov evrov si je težko predstavljati. Gre za skoraj šestino celotnega državnega proračuna Slovenije.
-
23. 12. 2008 | Mladina 52
V mednarodni politiki ni prostora za čustva. Že od starogrških časov poznavalci opozarjajo na zlato pravilo odnosov med državami: na moč. Pravila obnašanja, pravo, celo moralo ali etiko, kot bi dejal Nietzsche, še eden zagovornik realpolitike, so izumili šibkejši zato, da bi močnejše pekla vest. V zadnjem tednu je vrh hrvaške politike postal izredno čustven.
-
18. 12. 2008 | Mladina 51
V začetku je bila »udbomafija«. Po tej interpretaciji so bivše tajne organizacije gospodarsko podstat nove države predale v upravljanje »rdečim direktorjem«. Kasneje so v javnosti zaokrožile anonimke, v katerih so pisci dokazovali tihe, a trdne interesne povezave med politiki in izbranimi direktorji. Sredi devetdesetih se je pojavila zloglasna hobotnica, spoštljivo obsežna baza podatkov na...
-
11. 12. 2008 | Mladina 50
Kakšno je premoženje vladajočih? In kakšno bo čez štiri leta? V Sloveniji so to zasebni podatki, ki jih politiki niso dolžni razkriti. Odkar smo dobili komisijo za preprečevanje korupcije, morajo sicer vsi funkcionarji, teh je okrog 4000, komisijo sproti obveščati o spremembah, toda javnost vpogleda v podatke o njihovih zaslužkih, postranskih dejavnostih, lastništvu premičnin ali nepremičnin nima.
-
11. 12. 2008 | Mladina 50
Dr. Gregor Virant, novi predsednik Zbora za republiko
V prejšnji garnituri ministrov je dr. Virant, sicer profesor na Fakulteti za upravo, izstopal po izjemni koncentraciji tiskovnih konferenc in odlični (samo)promociji. Veljal je za strokovnega in odprtega ministra, javnost pa mu je že na začetku pripisala politični potencial, ko se ga je prijel vzdevek “nadminister”. Sicer ni član SDS, a je kljub temu s stranko tesno povezan: prek žene Nane in tasta Mihaela Brejca, evropskega poslanca in podpredsednika SDS. Sedaj, ko postaja predsednik Zbora za republiko, se v vakuumu drugih partijskih liderjev vprašanje ponavlja: je dr. Virant drugi človek SDS?
-
4. 12. 2008 | Mladina 49
Le kaj hudiča je »leteči diplomat«, se je vprašala volivka. » S prijatelji smo malce pobrskali po spletu, da bi ugotovili, kaj ta funkcija pomeni. Razen primerov iz časov krize na Bližnjem vzhodu pravih vzporednic v sodobni mednarodni politiki nismo našli. Smo pa naleteli na opis Letečega Holandca.« Po ljudskem izročilu je Leteči Holandec ladja duhov, ki večno jadra po »sedmih...
-
27. 11. 2008 | Mladina 48
Po 15 letih trmastega boja za štajersko pravico je ta mesec sledil veliki poraz, katerega globoko tragiko zunanji opazovalci težko dojamejo. Delo, ta večni Večerov konkurent, ki so ga na Svetozarevski 14 dolgo razumeli kot otroka oblasti, zlizanega z nomenklaturo, ki mu je bilo vedno bogato in toplo postlano, ki ne razume skrbi malega človeka ali socialnih stisk, je v bitki dokončno zmagalo.
-
20. 11. 2008 | Mladina 47
Ni v navadi, da bi medij ovadil ministra. Toda po slovenski zakonodaji je to dolžnost vsakogar, ki naleti na sum kaznivega dejanja. V primeru, ki ga opisujemo, pa poleg tega obstaja še možnost, da si je država sama zvezala roke. Kazensko ovadbo zoper bivšega ministra za kulturo je Mladina vložila zato, ker je ob pregledu sporazuma med vlado in cerkvijo naletela na utemeljen sum, da je Vasko Simoniti 14.
-
20. 11. 2008 | Mladina 47
Javnost se je še pred leti spraševala, ali se generalni direktor policije Marko Pogorevc lahko udeleži maše v uradni policijski uniformi, letos pa ni več nikogar motilo, ko je poveljnik brigade v bazi v Cerkljah ob Krki vojaka in vojakinjo civilno poročil v prostoru, zaznamovanim z razpelom, simbolom krščanstva. Poroko med državo in RKC so na svoj način zaznamovali tudi najvišji politiki, ki so se v velikem...
-
13. 11. 2008 | Mladina 46 | Politika
Primer je absurden. Odkar se je v Sloveniji zgodil primer Strojan, sta minili že dve leti. Precej časa. Medtem ko je za javnost preselitev romske družine le še oddaljeni spomin, zapisan v medijskih arhivih, iz katerega se je odhajajoča vlada naučila, da kršitev zakonodaje drago stane, se prvi poklicani v specializiranem uradu za enake možnosti z njim še vedno ukvarjajo - in še vedno ne vedo, kaj naj storijo.
-
13. 11. 2008 | Mladina 46
Če je kdo v Sloveniji odgovoren za razmah velikih nakupovalnih centrov, potem je to Miran Goslar, tisti direktor, ki je na noge postavil Mercator. Izhaja iz generacije slovenskih podjetnikov, ki so v sedemdesetih letih, v zanosu novega liberalizma tedanjega predsednika slovenske vlade Staneta Kavčiča, v Slovenijo poskušali vpeljati tržne mehanizme po zahodnem vzoru. V prvi polovici sedemdesetih je vodil republiško skupščino, nato se je vrnil med podjetnike. Mercator je vodil od leta 1975 do 1993, nato pa je bil do leta 1997 predsednik tistega nadzornega sveta, ki je na vrh največjega trgovca v državi postavil Zorana Jankovića.
-
6. 11. 2008 | Mladina 45
V preteklih štirih letih je rimskokatoliška cerkev (RKC) dosegla že skoraj vse zgodovinske cilje, ki si jih je zastavila ob osamosvojitvi. Vrhovno sodišče je razveljavilo proces proti škofu Rožmanu, novi zakon o verski svobodi je izboljšal socialno varnost duhovnikov in jih vpeljal v policijo, zapore in bolnice. V denacionalizaciji je cerkev dosegala rekordne zmage.
-
29. 10. 2008 | Mladina 44
Zadnje Janševo darilo družini Petek
Kristijanu Petku se je znova nasmehnila sreča. V torek, 30. septembra, je izvedel za veselo novico. Na eni od zadnjih sej mu je vlada Janeza Janše v odhajanju za pet let podaljšala igralniško koncesijo za salon Astraea, ki ga ima v solastništvu na mejnem prehodu Lipica. A odločitev, ki bo Petku v žep prinesla okrog pol milijona evrov na leto, bo šla po eni strani na račun državnih igralnic, ki vse hitreje...
