Borut Mekina
-
Do konca marca naj bi se na ministrstvu za zdravje odločili, ali bodo v programe skrajševanja čakalnih vrst vpregli še zasebne zdravnike. Po koncesionarjih, ki lahko s svojimi zaposlenimi že zdaj brez posebnih ovir opravljajo storitve brez količinskih omejitev, bi lahko torej za njimi na vrsto prišli še tisti čisti zasebniki, ki jih doslej z javnim denarjem nismo financirali in ki so svoje storitve ponujali zgolj na trgu. S tem bi lahko rešili zdravstveno krizo, razmišljajo na ministrstvu. Toda vse bolj kaže, da ima spodbujanje dela zdravnikov zunaj javnega sistema negativne učinke. Oziroma drugače: da povzroča selitev zdravnikov med zasebnike.
-
Uradno: Nova24 je propagandno sredstvo SDS
Računsko sodišče je, kot je razvidno iz revizije porabe denarja za lansko predvolilno kampanjo, objavljene ta teden, največje nepravilnosti ugotovilo pri SDS. Pri 670 tisoč evrih, kolikor so jih v tej stranki namenili za predvolilno kampanjo, je odkrilo za približno 170 tisoč evrov nepravilnosti in stranko ovadilo zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin. V stranki naj bi bili kot dokazilo za nekaj prejetih brezplačnih storitev predložili kar fiktivne pogodbe z osebami, ki po mnenju računskega sodišča ne obstajajo. Težava je nastala zaradi »nepoznavanja pravil gospoda, ki nam je pomagal pri lepljenju plakatov. Verjamemo, da bo tudi policija razumela, da ni šlo za naklep,« so v stranki zaplet pojasnili za STA.
-
Christian Rynning-Tønnesen je predsednik uprave norveškega Statkrafta, največjega norveškega proizvajalca električne energije in tretjega največjega na svetu. Za primerjavo, Slovenija na leto proizvede 16* teravatnih ur električne energije, v Statkraftu jih na leto proizvedejo 70. V Sloveniji 16 teravata električne energije proizvaja okoli 6000 zaposlenih, med katerimi je tudi množica predsednikov uprav, direktorjev, svetovalcev in drugih elektroenergetskih strokovnjakov s tako imenovanimi individualnimi pogodbami – samo v Elektru Ljubljana jih je 12 poleg uprave. V Statkraftu 70 teravatov proizvede le okoli 4800 zaposlenih. In ob takšni dodani vrednosti je seveda prav, da je Christian Rynning-Tønnesen primerno plačan in nagrajen. Lani je zaslužil kar 537 tisoč evrov (vse zneske objavljamo v bruto), ob tem pa je dobil še 74 tisoč evrov nagrade za poslovno uspešnost. Je najbolje nagrajen menedžer med norveškimi v državnih podjetjih.
-
Na avstrijskem Koroškem se približujejo deželne volitve, te bodo čez štirinajst dni, 5. marca. Koroška veja podmladka avstrijske svobodnjaške stranke FPÖ – mimogrede, vodi jo Philipp Kamnig, torej Filip Kamnik – je v predvolilni vročici na družabnih omrežjih minuli teden ponovno zaigrala na protislovensko vižo. Pozvala je k ustavitvi »slovenizacije« Koroške.
-
Na dan pisanja tega članka je mogoče z ljubljanskega letališča leteti v Beograd, Istanbul, London, Bruselj, Zürich, München, Pariz, Podgorico in Frankfurt. Povsod tja je mogoče odleteti tudi iz Zagreba, le da je iz Zagreba mogoče v istem časovnem razponu leteti še v Kobenhavn, Dubrovnik, Varšavo, Split, Skopje, Dubaj, Weeze pri Düsseldorfu, Rim, Pulj, na Dunaj, v Neapelj, Amsterdam, Malago, Göteborg, Katar, Dublin, Sarajevo in Osijek. V še več mest je seveda mogoče leteti z bližnjih italijanskih letališč v okolici Trsta in Benetk. Ljubljana je v tej primerjavi postala nekakšna eksotična destinacija, ki se je potniki brez lastnega prevoznega sredstva raje izognejo.
-
Še je svež spomin na serijska srečanja višegrajskih alfa samcev. Najbolj anahronistično in dvolično je bilo tisto oktobra 2021, ko so se tedanji regionalni avtoritarci, z našim Janezom Janšo vred, sestali na demografskem vrhu v Budimpešti. Janez Janša (ločen in ponovno poročen z 20 let mlajšo partnerico), Aleksandar Vučić (ločen in ponovno poročen z 11 let mlajšo), Viktor Orbán (srečno poročen), Milorad Dodik (potentni skakalec čez plot) in Andrej Babiš (ločen in ponovno poročen s svojo tajnico, ki je bila ob poroki komaj polnoletna) so se tam zavzemali za vrnitev tradicionalnega patriarhata, o tem, kako naj ženske več rojevajo, so razpravljali med gledališkimi performansi božanja nosečniških trebuhov. Če bi za vsaj pet podobnih srečanj v dveh letih želeli uporabiti en sam izraz, bi lahko rekli, da smo bili priča mačistični diplomaciji. Mačistična diplomacija je le ena od mnogih. Diplomacij ali tipov zunanjih politik je več. Zgodovinsko gledano je najbolj znana besedna zveza ’Rambo diplomacija’, to je izraz, ki se je ustalil za ameriško zunanjo politiko v času največje priljubljenosti ameriškega igralca Sylvestra Stallona in je simboliziral kavbojsko modrost Najprej streljaj, potem sprašuj. V slovensko-hrvaških odnosih smo v zadnjem desetletju govorili o tako imenovani tihi diplomaciji in potem o nogometni diplomaciji, s katero so voditelji nerešena vprašanja skušali reševati na nogometnih tekmah. Nogometna diplomacija je podobna mačistični.
-
Bodo red v zdravstvu naredila sodišča?
Odločitev ustavnega sodišča o zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki je bila objavljena pretekli petek, so nekateri zdravniki hitro razglasili za zmago. To naj bi bil »zgodovinski dan za slovensko zdravstvo«, je med prvimi komentiral predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um Igor Muževič. Po njegovem mnenju je ustavno sodišče končno storilo to, za kar so si zdravniki že dlje časa prizadevali: sodniki naj bi zaradi varnosti pacientov zdravnikom omejili čas, ko lahko delajo, na največ 48 ur na teden.
-
Stresnega testa je konec in reforme slovenskega zdravstva se lahko začnejo, je minuli teden naznanil zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. »Vlada namerava pri reformi slovenskega zdravstva slediti zgledu Finske in Estonije,« je napovedal. Natančneje, od Estonije naj bi prekopirali njihovo zdravstveno digitalizacijo, predvsem sistem elektronskih kartotek, pri reformi drugih delov zdravstvenega sistema, kot sta organizacija in financiranje, pa naj bi sledili finskemu modelu.
-
Pred parlamentarnimi volitvami je zdajšnji predsednik vlade Robert Golob sporočil, da naj bi bil nekdo v Romuniji zlorabil njegovo identiteto in odprl bančni račun na njegovo ime v tamkajšnji enoti banke Raiffeisen. Za »zlorabo identitete« naj bi bil Golob izvedel že decembra 2021, ko je finančno upravo (FURS) zaprosil za obračun plačanih davkov in potrdilo, da nima računa v tujini. Pojasnil je, da je račun, odprt leta 2017, zaprla že banka sama, saj je bil neaktiven in na njem ni bilo nobenih transakcij. »Vendar sem zadevo prepustil svojim odvetnikom, da jo rešijo,« je dejal lani jeseni.
-
O težavnih razmerah v zdravstvu te dni poročajo mediji iz različnih držav. Konec decembra je eden od družinskih zdravnikov na Dunaju protestno zaprl ordinacijo »zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra in birokracije«, je zapisal, ter se znašel v središču pozornosti. »Na Saškem je vsako osmo razpoložljivo mesto družinskega zdravnika prazno,« lahko beremo v nemških medijih. Domnevno interesa ni zaradi preobilice dela. V Veliki Britaniji je bila ena glavnih novic prejšnjega tedna vprašanje, ali ima premier Rishi Sunak res zasebnega zdravnika ali pa, tako kot 90 odstotkov Britancev, obiskuje javni zdravstveni sistem NHS (The National Health Service). Mnoge Britance je to zanimalo prav zaradi vse večjih pritiskov na javno zdravstvo ter razmejitev med njim in zasebnim.
-
Zdravniki družinske medicine so v Sloveniji leta 2020, preberemo v zadnjem poročilu OECD o pregledu zdravstva v Evropi, v povprečju zaslužili 2,1 povprečne plače v državi. V primerjavi s kolegi v drugih državah slovenski družinski zdravniki v tej statistiki ne izstopajo. Na Finskem ali v Estoniji družinski zdravnik, zaposlen v javnem sektorju, zasluži 1,7 in 1,8 povprečne plače, v Latviji in Litvi 1,3. V bogatejših državah, kjer so družinski zdravniki vključeni v javno zdravstvo, so sicer zdravniške plače višje, a ne občutno. Na Nizozemskem družinski zdravnik zasluži 2,2 povprečne plače, v Španiji 2,6. Glede na to, da se bodo v skladu z zadnjim sporazumom med vlado in sindikati večini zdravnikov – 60 odstotkom – plače zvišale za 20 odstotkov, se zdi, da bi s tem moralo biti vprašanje rešeno. A ni.
-
31. 12. 2022 | Družba
Janez Zemljarič (1928-2022) / Zadnji Zemljaričev intervju
Ob koncu leta je umrl Janez Zemljarič (1928-2022), eden najpomembnejših slovenskih politikov. Njegova zadnja intervjuja, leta 2014 in leta 2017, sta bila objavljena v Mladini. Zadnjega objavljamo ponovno v nadaljevanju.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Družba
Vlasta Jalušič je ena od ustanoviteljic Mirovnega inštituta, kjer je že dolgo zaposlena kot raziskovalka. Doktorirala je iz politične teorije na Dunaju, je tudi redna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Predavala je na številnih univerzah, od Dunaja do Budimpešte, od Sarajeva do Princetona. Bila je ena od prvih novih feministk v Sloveniji v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in borka za pravice manjšin. Ukvarjala se je z vzroki za dezintegracijo Jugoslavije in vojno, z vprašanji nasilja, rasizma, propagande in laganja … Rdeča nit, ki jo vodi skozi to pot, je želja, da bi se ljudje vrnili k politiki kot dejavnosti, ki poteka v skupnosti, v kateri ljudje sodelujejo in rešujejo konkretne probleme ter uspešne prakse kot tradicijo vgrajujejo v institucije. Je torej prava sogovornica za vprašanje, kako naprej po janšizmu.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Politika
Ministrstvo za delo je začelo postopek spremembe »delavske ustave«, zakona o delovnih razmerjih. Sprememba je nujna zaradi zamude pri prenašanju dveh evropskih direktiv v slovensko zakonodajo. Slovenija mora tako čim prej okrepiti pravice zaposlenih za določen čas. V skladu s to spremembo bo lahko delavec, zaposlen za določen čas, od delodajalca po šestih mesecih zahteval varnejšo zaposlitev, to pomeni, da bi lahko prekarec zahteval redno zaposlitev.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Politika
Podatki o tem, kakšno opustošenje je povzročil kadrovski cunami tretje vlade Janeza Janše, so impozantni. Samo v državni upravi, kjer je zaposlenih približno 30 tisoč uradnikov in funkcionarjev, se je med Janševo vladavino število zaposlenih povečalo za 512 ljudi, torej za 1,63 odstotka. Toda to so le dodatno zaposleni. Vseh na novo zaposlenih je veliko več.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Politika
V letu 2022 smo dobili rekorderja v kategoriji najdražjih napak, tako rekoč res epskih razsežnosti. Marsikdo naredi napako, marsikatera napaka nas tudi drago stane, a napaka, ki stane 70 milijonov evrov, je takšen dosežek, da skorajda ne moremo več govoriti o nesreči ali slabi presoji, ampak je to napaka, ki jo je mogoče doseči le s specifičnim talentom za delanje napak ali pa z zlonamernostjo.
-
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Politika
Krkovičeva dejanšizacija / Kaj pa provizije in trgovina z orožjem?
Anton Krkovič, najbolj znan slovenski vojak, se je ta teden dokončno razšel s SDS. Protestno je izstopil iz Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), v sporočilu za javnost je zapisal, da izstopa zaradi »ponižujočega odnosa članov VSO in stranke SDS«, ki se je začel, potem ko je podprl Roberta Goloba.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Politika
Po javno objavljenem pismu odstopljene ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in poročilu vršilca dolžnosti direktorja policije Boštjana Lindava smo v uredništvu Mladine zaradi omenjanja dveh specifičnih policijskih enot – novogoriške policijske uprave in Nacionalnega preiskovalnega urada – na tožilstvo in policijo poslali vprašanje, ali zoper Gen-I ali njegove odgovorne osebe poteka kakšen postopek. Šlo je za rutinsko novinarsko vprašanje. Prvi so nam odgovorili s policije. »Glede konkretnih oseb vam pojasnil ne moremo dati, v povezavi z vašimi vprašanji pa lahko potrdimo le, da vodimo predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ki ga usmerja Specializirano državno tožilstvo.« Čez nekaj ur je prišel tudi odgovor specializiranega državnega tožilstva: »Zadeva, o kateri povprašujete, je v fazi predkazenskega postopka, zato vam zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov več informacij ne moremo posredovati.«
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Politika
Je Tatjana Bobnar postala političarka, Robert Golob pa policist?
Ena največjih težav v preteklosti je bila, da so državo vodili vsevedneži, politiki, ki so bili prepričani, da se spoznajo na vse, je predsednik vlade Robert Golob dejal v intervjuju za Mladino aprila letos, pri čemer je s prstom kazal na takratnega premiera Janeza Janšo. »On je tisti, ki vse zna. Je najboljši na področju delovanja demokracije in hkrati mednarodne politike. Zdaj ve največ o vojni v Ukrajini, pred tem je bil največji strokovnjak za zdravstvo – dve leti je interpretiral epidemijo covida, zelo suvereno, pa četudi smo bili nekaj časa vodilni v svetu v smrtih zaradi virusa.«
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Družba
Vizija kot plagiat / 47 tisoč evrov za deloma prepisano seminarsko nalogo
Na RTV Slovenija vsaka štiri leta napišejo novo strategijo razvoja, nekakšen pogled v prihodnost, določitev smeri, v kateri bi se lahko razvijal naš najpomembnejši javni zavod. Koristnost vizij samih po sebi je sicer vprašljiva, saj pogosto niso trdno zasidrane v stvarnosti in večkrat ostanejo mrtva črka na papirju. Tudi zato se je v Sloveniji udomačil rek Janeza Drnovška, da so pokopališča polna vizionarjev. A na RTV so ti dokumenti doslej vendarle igrali neko vlogo. Če že ne drugače, so se morali vodilni vsaj izreči o svojih načrtih in ukrepih v prihodnosti.
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Politika
Danijel Bešič Loredan / »Čez leto dni bodo meje med javnim in zasebnim zdravstvom jasno zarisane«
Na pogovor z ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom smo se pripravili ofenzivno: Zakaj ne želi omejiti popoldanskega dela zdravnikov, tako imenovanih dvoživk med zdravniki? Zakaj se upira ukinitvi dopolnilnega zavarovanja kljub koalicijski pogodbi? Zakaj ne želi jasneje ločiti javnega zdravstvenega sistema od zasebnega? A nas je minister presenetil. Dopolnilno zavarovanje bo reformirano v roku leta dni, pravi, prav tako tudi popoldansko delo zdravnikov: čez leto dni naj bi bila tudi ločnica med javnim in zasebnim jasneje zarisana. Podrobnosti o tem minister sicer še ne želi razkriti, a iz njegovih odgovorov smo lahko razbrali, da bodo zdravniški popoldanski sp-ji prepovedani in da bodo lahko zdravniki delali le tam, kjer so zaposleni. Kar recimo pomeni, da bodo morali tudi zasebniki za njih plačevati dopuste, pa delovno dobo … Vse to so sicer obljube, je pa sedaj znan datum, ko bomo lahko prvi sveženj obljub preverili: to je 31. marec 2023.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Politika
Solastniki podjetja, ki ga je ustanovil urednik Odmevov, Logarju pomagali pri volilni kampanji
Podjetje Performans je »komunikacijsko podjetje mlajše generacije izkušenih posameznikov,« ki bodo pri svojem delu »ključno zaznamovali slovensko medijsko krajino prihodnosti,« piše na njegovi spletni strani. Zapisano drži. Dva od štirih lastnikov podjetja sta v zadnjih mesecih sodelovala in pomagala pri politični kampanji Anžeta Logarja, glavni ustanovitelj podjetja pa je po novem urednik Odmevov na RTV Slovenija.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Politika
Ta konec tedna bomo na pobudo SDS potrošili šest milijonov evrov za referendume o treh zakonih. V središču javne razprave je reforma RTV. O tem vprašanju je po desetih ali 15 letih razprave javnost verjetno že odlično poučena. Drugi referendum, to je vprašanje, ali naj volivci dovolijo koaliciji pod vodstvom Roberta Goloba povečati število ministrstev, meji na črni humor. Ker če koga v SDS resnično skrbi javna poraba, lahko izračuna, da so sami s koronskimi dodatki razdelili toliko evrov, da bi z njimi zagotovili plače 4000 ministrom za štiri leta. Tretji referendum, referendum o dolgotrajni oskrbi, pa v tej kampanji verjetno nastopa le zaradi rekla, da so vse dobre stvari tri. Je vprašanje, o katerem pobudniki in volivci še najmanj vedo.
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Družba
Gledalci, ki so minuli teden pred televizijskimi sprejemniki čakali rezultate predsedniških volitev, so lahko v najbolj napetem trenutku, v uvodnem delu Dnevnika na RTV, prvič videli prispevek Ane Ave Gajić, ene iz skupine novinarjev in novinark, ki so v zadnjem obdobju prišli na nacionalko. Gajićeva, ki se sicer ukvarja še z marketingom ter oglaševanjem in ki je svojo kariero leta 2007 začela kot telo in obraz slovenskega Playboya, je z enega od volišč v slogu družabne kronike poročala, kako je »Sašo« zaklenil vrata: »Sašo, preverite, da bodo vrata res zaklenjena,« ga je opomnila in se hihitala: »Sašo, a imate ključe,« mu je sledila, medtem ko je Sašo z njimi rožljal pred živčnimi gledalci.
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Politika
Ilustrirana biografija Nataše Pirc Musar
Natašo rodijo 9. maja 1968 v Ljubljani. Otroštvo preživlja v Mekinjah nad Kamnikom, lučaj proč od nekdanjega samostana uršulink. Kasneje bo dejala, da je otroštvo preživela v delavski družini, v kateri ni bilo prostora za luksuz. Že zgodaj spozna, kaj je to trdo delo. Očetu, ki dela v tovarni Titan, pomaga pri spravilu premoga v klet, materi, ki dela na zavodu za zdravstveno zavarovanje, pa s sestro Tatjano, če je le mogoče, pomaga pri vsakodnevni pripravi kosila. Kasneje ji kuha postane tudi hobi. Specializira se v peki slaščic, ki jih s pomočjo silikonskih modelov z veliko natančnostjo in obilo truda sestavlja po več dni.
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Politika
SDS je posebna politična stranka. Da bi razumeli njeno organizacijo ter kaj dejansko počnejo in čemu sledijo, je to najbolje prikazati s primeri.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Politika
RTV / Na referendumu obkrožite »ZA«
Ta teden se začenja referendumska kampanja pred 27. novembrom, ko bomo na pobudo SDS za približno šest milijonov evrov odločali o prihodnosti treh zakonov. Zakona o vladi, s katerim naj bi po prepričanju SDS v Sloveniji dobili nerazumno veliko vlado s preveč ministri – mimogrede, koronski dodatki, ki so jih razdelili pod prejšnjo vlado, bi zadostovali za okoli 16 tisoč enoletnih ministrskih plač. Poleg tega bodo državljani morali odločati o zakonu o dolgotrajni oskrbi. V vladi Janeza Janše so namreč sprejeli ta zakon, pri tem pa niso določili načina financiranja. Ker manjka 600 milijonov evrov, želijo v vladajoči koaliciji uveljavitev zakona odložiti. In končno bomo na referendumu odločali tudi o prihodnosti novele zakona o RTV, ki so jo vložile koalicijske stranke, napisale pa so jo večinoma civilnodružbene organizacije, denimo Pravna mreža za varstvo demokracije.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Družba
»Informativni program je od lani novembra zapustilo že okoli 50 zaposlenih«
TV Slovenija je šla v zadnjih petnajstih letih skozi več turbulentnih obdobij, v katerih so vladajoči poskušali njene novinarje politično razdeliti, a tako hudo, kot je sedaj, opisuje Helena Milinković, ni bilo še nikoli. Helena Milinković ima za seboj že dolgo novinarsko kariero. Zaposlena je v zunanjepolitičnem uredništvu, bila je tudi voditeljica in urednica Globusa, ene od oddaj, ki jih je novo RTV vodstvo novembra lani ukinilo. Ker protesti novinarjev in strokovne javnosti niso bili učinkoviti, so se novinarji tedaj tudi sindikalno aktivirali. Milinkovićeva je od tedaj predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS in Sindikata novinarjev TVS.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Družba
Kako dolgo bodo zdravniki še izjema?
V Nemčiji je 416 tisoč zdravnikov. Dober odstotek, okoli 4 tisoč, jih ima status tako imenovanega svobodnega zdravnika (Honorarzt). Svobodni zdravniki v Nemčiji obstajajo od leta 2006 in so se kot posebna poklicna skupina oblikovali v času, ko je podjetniška in tržna ideologija po vsej Evropi dobila svež zalet. Status nemškega svobodnega zdravnika približno ustreza statusu slovenskega zdravnika kot samostojnega podjetnika in tudi vzniknil je iz podobnih nagibov. Bolj fleksibilni, leteči zdravniki, ki delujejo kjerkoli in kadarkoli, naj bi bili sodoben odgovor na pomanjkanje tega kadra. V Nemčiji se je ta inovacija hitro razvila. Kmalu so se pojavili tudi klicni centri kot posredniki, kamor lahko bolnišnice kličejo in takšne zdravnike kot samostojne podjetnike – večinoma gre za anesteziologe – najamejo za kak dan ali za kakšno operacijo. Imenujejo se Doc-to-Rent, Hire a Doctor ali DocTime24. A kmalu so se pojavile težave, povezane z odgovornostjo teh zdravnikov za napake, s plačevanjem njihovih socialnih prispevkov, trajanjem njihovih dežurstev, višino plačil, ki so jih dobivali in podobno.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Politika
Slovenija je bila edina država, v kateri so v času epidemije javni uslužbenci – ne pa recimo najbolj obremenjeni v gospodarstvu, kot so bile trgovke – prejemali posebni dodatek za delo v tveganih okoliščinah. Ta dodatek je bil eden najdražjih ukrepov v boju proti epidemiji. Prejemali so ga policisti, vojaki, zdravniki, zaposleni v centrih za socialno delo in šolah, skupaj pa je ta ukrep stal več kot pol milijarde evrov. Največji delež od tega so sicer prejeli zdravniki. Nekaj tisoč zdravnikom je država za skupaj 17 mesecev epidemije izplačala 116 milijonov evrov dodatka.
