Borut Mekina
-
1. 4. 2022 | Mladina 13 | Politika
Funkcionarji SDS zapuščajo ladjo in si urejajo dobro plačane službe za čas po volitvah
Prejšnji mesec so v državni upravi objavili rekordnih 160 javnih razpisov za prosta delovna mesta. In to za nedoločen čas. Ministrstva, vladne službe, agencije, vojska, policija mrzlično objavljajo razpise z izredno kratkimi roki za prijavo, brez posebnih zahtev, za nedoločen čas in pogosto celo brez preizkusne dobe. Tako je denimo generalni sekretariat vlade 7. marca objavil prosto delovno mesto koordinatorja v sektorju za prevajanje z rokom za prijavo tri dni, mesec prej so z rokom za prijavo tri dni objavili delovno mesto koordinatorja v oddelku za tehnične zadeve.
-
28. 3. 2022 | Politika
RTV meni, da Aleksandra Pivec predstavlja DeSUS
Zakon o RTV v drugem odstavku 12. člena pravi: »Čas, namenjen predstavitvi kandidatov in političnih strank, ki so zastopane v državnem zboru oziroma Evropskem parlamentu, je za vse enak, prav tako so enaki pogoji za njihovo predstavitev v okviru predvolilnih oddaj.«
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Politika
Ves svet je zgrožen zaradi ruskega napada na Ukrajino. Vsi so šokirani. Vsi, razen Rusov. Ruski pisatelj in ekonomist Maksim Mironov je minuli teden takole opisal, kako se je sam zavedel tega. Ko je izbruhnila vojna, so bili vsi njegovi prijatelji presenečeni. Najprej seveda zato, ker je Putin vojno sploh začel, je zapisal. In potem zato, ker naj bi večina Rusov, kot so kazale tudi javnomnenjske raziskave, to vojno podpirala. Ker sam anketam sprva ni verjel, je naredil preizkus. Vprašal je svoj širši družinski krog, večinoma starejše od 60 let, kaj menijo o napadu na Ukrajino. Osupel je ugotovil, da jih je skoraj 90 odstotkov res odločno stalo za Putinovo politiko: »To so ljudje, ki me poznajo od rojstva. Bili so prijatelji mojih staršev, vedo, kdo sem, lahko mi zaupajo. A mi kljub temu več ne verjamejo, kar jim razlagam ali pišem. Lahko samo priznam poraz. Televizija me je premagala. Kar pa niti ni presenetljivo. Močna protiukrajinska propaganda se ni začela včeraj, ampak traja vsaj kakšnih osem let. Televizije in drugi množični mediji neprestano govorijo o zlih ukrajinskih fašistih, nacistih in nacionalistih. Pa o Natu, ki da to podpira. Hahaha, kdo verjame tem neumnostim – smo se na začetku spraševali. Ampak danes vidim, da smo se ujeli v svoje informacijske balončke, v katerih naši prijatelji delijo naša mnenja in se z nami o vsem strinjajo.«
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Politika
Katera domača podjetja dajejo največ za oglaševanje v medijih SDS?
Medijska skupina SDS, ki jo sestavljajo televizija Nova24, njena spletna stran in leta 2018 še okoli 13 lokalnih ali regionalnih spletnih strani, je po bančnih podatkih, s katerimi razpolagamo, tedaj na leto stala okoli milijon evrov. Največji delež, okoli 70 odstotkov, so k temu prispevala madžarska gradbena podjetja, ki so blizu vladi Viktorja Orbána in denar v večjem delu dobivajo od države in projektov EU. Ta denar v medijsko skupino prihaja v obliki nikoli vrnjenih posojil ali dokapitalizacij. A prav tako zavidanja vredno vsoto, dobro tretjino, so po našem izračunu prispevala slovenska podjetja v obliki stroškov za oglaševanje. V letih 2017 in 2018 je bil sodeč po naših podatkih tako daleč največji oglaševalec oziroma plačnik
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Politika
Kitajsko-ruski denar za medije SDS
Maja leta 2018 je Večer poročal o nenavadni, skoraj 800 tisoč evrov težki finančni injekciji, ki je tik pred parlamentarnimi volitvami prišla v medijska podjetja, povezana s SDS. Desetega aprila 2018 naj bi se tako v notarski pisarni Nade Kumar v Ljubljani zglasila Madžara in sodelavca Peter Schatz in Agnes Adamik. Prvi je kapital svojega podjetja Ripost povečal za 380 tisoč evrov, druga pa je kapital svojega podjetja Crecol media povečala za 403 tisoč evrov. Na Večeru so se tedaj spraševali, od kod sta dobila toliko denarja in ali nemara ni to madžarska pomoč predvolilni kampanji stranke SDS. In imeli so prav. Ta denar je tik pred volitvami medije SDS rešil pred bankrotom. In če mu sledimo do izvora, je prišel iz Kitajske in Rusije.
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Politika
Slovenski organi pregona, torej policija, urad za preprečevanje pranja denarja in specializirano državno tožilstvo, že dlje časa sumijo, da denar, ki se iz različnih virov steka v medije SDS, ni zakonitega izvora. Urad za preprečevanje pranja denarja je denimo februarja 2019 sektorju za gospodarsko kriminaliteto na generalni policijski upravi poslal prijavo transakcij omenjenih podjetij, tudi s podjetji iz Madžarske in Makedonije, z oceno, da gre v tem primeru »za medsebojno povezane družbe … Med družbami in fizičnimi osebami potekajo nelogične transakcije, ki se nanašajo na posojila in vračila posojil ter plačila računov. Gre za kroženje posojilnih transakcij med družbami in fizičnimi osebami. Glede na okoliščine in obseg ter dinamiko poslovanja ocenjujemo, da bi lahko obstajali nekateri razlogi za sum storitve kaznivega dejanja.«
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Politika
Leta 2018 so številni postali pozorni na kopico lokalnih in regionalnih portalov s podobno vsebino, blizu stranki SDS. To so bile lokalne spletne strani, kot so E-Maribor, Utrip Ljubljane, Primorska24, Gorenjski Utrip, E-koroška, Savinjsko-šaleške novice, Spodnje Podravje, Primorska24, Portal osrednje Slovenije, Notranjska, Goriški portal, Moja Dolenjska … Leta 2018 smo jih lahko našteli 13, danes jih je že več kot 30. Ustanovitelji, sodelavci, odgovorni uredniki in novinarji omenjenih internetnih strani so ves čas tajili, da bi bili povezani s kakšno od strank. Na novinarska vprašanja so v SDS zatrjevali »da SDS ni ustanoviteljica teh portalov«. Ko smo na Mladini nekatere od odgovornih oseb teh portalov marca 2018 poklicali, so nam zatrjevali, da se financirajo zgolj z reklamami, da kljub očitno propagandnim vsebinam na njihovih spletnih straneh niso povezani ne z Nova24TV ne s stranko SDS.
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Politika
So zdravstveni program Gibanja Svoboda napisali v NSi?
Gibanje Svoboda Roberta Goloba je ta teden predstavilo program in kandidate za državnozborske volitve. Eno večjih presenečenj na predstavitvi je bila napovedana kandidatura zdravnika Danijela Bečiča Loredana, ki je kar sam napovedal, da se mu, če bo Golobu zaupano mandatarstvo, obeta položaj zdravstvenega ministra. Zdravstveni resor je eden najzahtevnejših, je lahko celo ključen pri uspehu nove vlade. O novem zdravstvenem ministru se morajo seveda dogovoriti vse koalicijske stranke in tega položaja ne more nihče nikomur obljubiti. Vprašanje je tudi, ali je Loredan zanj najprimernejši. V preteklosti je na tem področju zastopal zelo ozka in tudi interesno pogojena stališča.
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Politika
Je Janšev obisk v Ukrajini res oblika vojnega dobičkarstva?
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je eden najprepoznavnejših in najbolj priljubljenih politikov. Za večji del sveta, seveda predvsem za Zahod, je utelešenje Davida, ki se uspešno postavlja po robu Goljatu – ruski vojski. Pred izbruhom vojne je imel doma razmeroma nizko, približno 30-odstotno javnomnenjsko podporo in morda je Rusija zmotno računala, da se bo ob napadu ukrajinska javnost razcepila in zlomila.
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Družba
»Zdaj imajo številni v Rusiji le še patriotizem ob praznih hladilnikih, kar je eksplozivno stanje«
V politiki ima umetnost vlogo lakmusovega papirja. Ko začne oblast širiti svoj vpliv na prepovedana področja, navadno sprva trči ob kritične in provokativne umetnike. Mihail Kalužski je bil tako eden prvih, ki je zaznal metamorfozo Rusije iz mlade demokracije v avtoritarno državo. Kalužski je ruski dramatik in novinar. Rodil se je v Novosibirsku, danes pa živi in dela v Berlinu, kamor je pred leti prispel kot politični emigrant. Ko se je od Rusije poslavljal, to je bilo med letoma 2012 in 2014, je tam delal kot kustos gledališkega programa v moskovskem Centru Andreja Saharova, ustanovljenega leta 1996 z namenom zaščite človekovih pravic, posvečenega ruskemu Nobelovemu nagrajencu in disidentu Andreju Saharovu. Rusija je leta 2014 center, ki so ga pred tem številne skrajno desne organizacije tudi fizično napadale, razglasila za »tujega agenta« in delo v njem je postalo težko, če ne nemogoče. Kalužski se danes v Berlinu ukvarja z dokumentarnim gledališčem in temami, kot so spomin, konflikti, množični mediji. Njegove drame, naslovljene Kriza, Moskovski procesi, Stalinov pogreb ali Vstaja, so bile uprizorjene in odigrane po vsej Evropi.
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Politika
Minimalno plačo prejema precej manj zaposlenih, kot trdijo v gospodarstvu
Kadarkoli se v Sloveniji zviša minimalna plača, sledijo opozorila delodajalcev, da bo zaradi tega več deset tisoč ljudi ostalo brez službe. Napovedi so vedno bolj ali manj bombastične. Eno od raziskav na to temo, ki so zbudile največ pozornosti, je leta 2010 opravila Arjana Brezigar Masten, ki od leta 2017 vodi analitični oddelek pri Banki Slovenije. Zaradi takratnega zvišanja minimalne plače s 592 evrov na 734 evrov bruto (minimalna plača danes znaša 1074 evrov bruto) naj bi na daljši rok delo izgubilo točno 17.169 ljudi, je opozorila.
-
»Demokracije se Putin zagotovo bolj boji od Nata«
Rudi Rizman je po svoji akademski usmeritvi sociolog z doktoratom z ameriškega Harvarda, trenutno profesor na Univerzi v Bologni, a bi ga bilo primerneje označiti za angažiranega intelektualca svetovnega formata, kot jih je porajala revolucija leta 1968. To je bil čas vrenja mladih po konfliktih, ki so jih politiki zakuhali v Vietnamu, in kubanski krizi. Tudi zato se je Rizman ukvarjal z vprašanji, kot sta nacionalizem in liberalizem, zato je preučeval delitev interesnih sfer po drugi svetovni vojni, raziskoval je zločine ameriške in sovjetske vojske v Afganistanu. In tudi zato je postal generalni sekretar znamenitega Russllovega razsodišča, ki je v 60. letih bistveno vplivalo na mednarodno javno mnenje v zvezi z vojno v Vietnamu, človekovimi pravicami, kolonializmom, rasizmom. To je bila civilnodružbena organizacija, v kateri so sodelovali največji angažirani umi tistega časa, kot so bili Jean-Paul Sartre, Simone de Beauvoir, Noam Chomsky ali jugoslovanski Vladimir Dedijer, ki ga je Rizman zelo dobro poznal. Z rusko vojno v Ukrajini smo danes morda prav tam, v tistem času, pred letom 1968.
-
Na začetku februarja so poslanci za las zavrnili predlog vladajoče koalicije, ki je želela za viceguvernerja Banke Slovenije imenovati člana stranke SDS Marjana Divjaka. Ta ni le član SDS, ampak je član SDS a la carte. Nekoč je delal v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, tako kot njegova žena Nika Dolinar Divjak, ki je zdaj namestnica vodje kabineta. Poleg tega sta Divjakova z Janšo tudi osebno povezana – bil je njuna poročna priča. Če bi Divjak postal viceguverner, bi Banka Slovenije, kjer funkcijo viceguvernerja že opravlja Janšev bratranec Jožef Bradeško, postala Janševa »družinska izpostava«.
-
3. 3. 2022 | Politika
Janša umaknil tožbo zoper Šarca
Na Okrajnem sodišču v Kamniku bi se morala jutri soočiti Janez Janša in Marjan Šarec. Stranka SDS, ki jo zastopa odvetnik Franci Matoz, je namreč marca leta 2020 zoper Šarca vložila zaradi nekaterih, po njihovem mnenju »neresničnih in žaljivih izjav«. SDS je, podobno kot v postopku zoper profesorja Rudija Rizmana, zmotila Šarčeva izjava, da se SDS financira iz Madžarske. Konec januarja je Šarec za TV Slovenija dejal, da je »težko sodelovati s stranko, ki izvaja metode, kakršne izvaja. Se pravi sovražni govor, potem tudi se financira iz Madžarske«. Matoz je tedaj v tožbi zapisal, da se SDS ne financira iz tujine, od Šarca je zahteval preklic izjav in 5000 evrov denarne odškodnine. A do procesa na sodišču jutri ne bo prišlo, saj je Šarčeva odvetnica Nataša Pirc Musar od Matoza dobila sporočilo, da ta tožbo umika.
-
Janez Janša je od svojega brata ponovno kupil kemične svinčnike
Januar je bil za Rajka Janšo, brata predsednika vlade Janeza Janše, eden izmed poslovno najuspešnejših mesecev. Državi oziroma z državo povezanim podjetjem mu je uspelo prodati za skoraj 31 tisoč evrov najrazličnejših poslovnih daril, to je po vrednosti kar desetkrat več, kot mu jih je uspelo prodati januarja 2020. Torej rezultat, s kakršnim se ne morejo pohvaliti niti najdrznejša zagonska podjetja.
-
Združena madžarska opozicija, ki bi lahko s skupnim kandidatom Pétrom Márki-Zayem na parlamentarnih volitvah 3. aprila premagala Viktorja Orbána, se zelo dobro zaveda, kaj Madžarska počne v Sloveniji. Za Orbánov neprimerni vdor v Slovenijo se opravičuje, za njegovo grobo vmešavanje v notranjo politiko, tudi v slovenski predvolilni boj, kjer Orbán prek svojih podjetnikov zdaj subvencionira kampanjo stranki SDS, ji je žal. Če bo na volitvah zmagala, napoveduje spremembe v odnosih z našo državo – tako so nam v pogovoru vsaj povedali svetovalci Márki-Zaya.
-
»Madžarska izkorišča manjše in finančno šibkejše države«
Lucija Balikić je hrvaška zgodovinarka, ki živi in dela v Budimpešti. Tam na Srednjeevropski univerzi (CEU) končuje doktorski študij, pri katerem se posveča zgodovini političnih idej v času pred razpadom Avstro-Ogrske in v medvojni Jugoslaviji, do maja pa je kot gostujoča raziskovalka pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) na obisku v Sloveniji. Tukaj bo aprila tudi predstavila svojo knjigo o vplivu britanskih in francoskih intelektualcev na nastanek Jugoslavije. Predmet njenega preučevanja, Avstro-Ogrska, je zadnja leta postal nadvse aktualen. Seveda predvsem zaradi Orbánovega režima, ki obuja idejo velike Ogrske.
-
Kaj je sklad York in kako je prišel v Slovenijo
Sodeč po odločbah slovenske agencije za varstvo konkurence (AVK) je sklad York »globalno alternativno investicijsko podjetje, katerega glavna dejavnost je iskanje investicijskih priložnosti, ki se pojavljajo oziroma jih sprožijo določeni dogodki. Podjetje York se zlasti osredotoča na podjetja, ki so v slabšem finančnem stanju, oziroma na investicije, ki so posledica določenih okoliščin, vse na globalnih kreditnih trgih in trgih dolžniških instrumentov«. Sklad je ameriški, deluje po vsem svetu, upravlja več kot 20 milijard premoženja, vendar pa sam investicijskih odločitev ne sprejema. V lokalnih okoljih se zanaša na domače svetovalce.
-
Trump, Orbán, Janša – so politiki iz istega, populističnega tabora. Ena njihovih značilnosti je, da se požvižgajo na temeljna pravila demokratične igre. Z demokracijo smo dobili pravico do protestov. V SDS znajo proteste pripraviti sami, s prividom spontanosti. Z demokracijo smo dobili neodvisne medije, v SDS so ustanovili svoje, ki ustvarjajo privid medijev. Dobili smo neodvisno univerzo, v SDS ustanavljajo svoj, vzporedni šolski sistem. V socializmu javnomnenjske ankete niso bile zaželene. V demokraciji smo jih dobili, zato v SDS zdaj pripravljajo svoje. In seveda smo z demokracijo dobili tudi svobodne volitve. Vemo, kaj je z njimi storil Trump – izida, ki mu ni šel v prid, na koncu ni priznal in je celo naščuval ljudi k državnemu udaru. Tudi Orbán iz te druščine se na to demokratično svetinjo požvižga. Ravno tako Janez Janša.
-
Slovenski kupci Save uradno zavrnjeni
ltimativni odgovor zagovornikov privatizacije in razprodaje državnega premoženja na tuje je v zadnjih letih bil: Potem pa sami kupite, če mislite resno! Večinoma je bil to tudi zmagovalni argument, kajti v Sloveniji dolgo časa ni bilo nikogar, ki bi imel na voljo dovolj kapitala za velike nakupe. Mnogi so sicer kljub temu poskusili. Zaposleni so poskušali prevzeti Fructal, Muro, Novoles, MTom, Armal, Sveo, Večer in Adrio Tehniko, a se nikomur, razen pri MTomu ni izšlo – večinoma zato, ker se njihovi načrti niso ujemali s prevladujočim načinom sklepanja finančnih poslov. V primeru Adria Tehnike so sicer zaposleni prišli še najdlje, zbrali so denar, a so jih leta 2015 v Slovenskem državnem holdingu (SDH) zavrnili, češ da njihov kapital ni kvaliteten – bil naj bi preveč dolžniški. Kot da je bilo pri vseh skladih, ki so vmes že odšli iz NKBM, Heliosa, Mercatorja …, kaj drugače.
-
Vsaka naložba v turistično infrastrukturo, ne samo v hotele, ampak tudi v kolesarske steze, letališča ali potniške povezave, močno vpliva na državno gospodarstvo. Ekonomisti v teh primerih govorijo o multiplikatorjih. Multiplikator pristaniške dejavnosti je okoli 1,9, kar pomeni, da povečanje prometa na primer v Luki Koper za en evro poveča promet v celotnem nacionalnem gospodarstvu za 1,9 evra. Multiplikator ribogojništva znaša v Sloveniji 1,6, kot je pred leti izračunal ekonomist Andrej Srakar, kar pomeni, da se državi na Obali bolj kot v ribištvo splača vlagati v Luko Koper. A turizem je v tej primerjavi povsem drug svet.
-
Lani aprila je vodenje RTV Slovenija prevzel Andrej Grah Whatmough. Čeprav je kot kader stranke SMC dobil dovolj glasov politično razdeljenega programskega sveta, pa že od začetka nad njegovim imenovanjem visi senca dvoma.
-
Madžarsko podjetje Prestige Tourism, oziroma njihov sklad Diófa Asset Management, je ta teden v sporočilu za javnost z laskavim tonom omenilo, da je pripravljeno v Savine hotele vložiti 200 milijonov evrov. »Družba Prestige Tourism bo vstopila v družbo Sava z ambicijo dolgoročnega razvoja turistične dejavnosti na vseh njenih destinacijah in krepitve njene konkurenčnosti na trgu, kar je skladno z javnim interesom za to panogo in hkrati ne obremenjuje državnega proračuna,« so sporočili iz družbe. Omenjeno sporočilo kaže, da madžarski lastniki poslovanja Save ne poznajo najboljše.
-
Državni organ, ki ima že zdaj največ pristojnosti na področju zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov, ni policija ali Sova, temveč urad za preprečevanje pranja denarja. Policija lahko denimo svoje posebne preiskovalne ukrepe proti posamezniku, kot so sledenje, zbiranje podatkov, prisluškovanje, snemanje njegove komunikacije in podobno, izvaja le na podlagi sodne odredbe in le v primeru utemeljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Urad za preprečevanje pranja denarja pa že zdaj o nekem posamezniku dobi praktično vse njegove podatke iz najrazličnejših baz, seveda tudi bank, že v primeru, ko na urad priroma kakšno anonimno pismo. V zadnjem času, kot smo slišali iz virov v uradu, je to tudi postal nov način dela. Ni izključeno, da si urad svojih tarč ne izbira sam, na podlagi neznanih meril.
-
Zdravnica Marjeta Zupančič je najbolj priljubljena družinska zdravnica v Sloveniji. Živi in dela na Jesenicah, kjer skrbi za 2669 pacientov, kar po merilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ustreza 3714 glavarinskim količnikom. Če iz te primerjave izključimo nekaj zdravnikov s koncesijo, ki uživajo druge prednosti – ni jim recimo treba opravljati dežurstev, zaradi česar lahko poskrbijo za več pacientov –, in upoštevamo le tiste, ki v javnem zdravstvu delajo s polnim, osemurnim delovnikom, je to slovenski rekord. V Mariboru ali Ljubljani trenutno ni mogoče dobiti družinskega zdravnika, saj so ti začeli dosledno zavračati paciente pri 1895 glavarinskih količnikih, kot ugotavljajo tudi pri ZZZS. Smo priča tihi stavki?
-
V SDS so se v želji, da bi si podredili še zadnjo državno banko, zapletli v spiralo kaznivih dejanj
V tem članku pišemo o spornem postopku imenovanja uprave Slovenske izvozne in razvojne banke (SID), to je še zadnje banke v večinski lasti države, ki utegne v bližnji prihodnosti kot javna institucija voditi deljenje več sto milijonov evropskih evrov za obnovo, digitalizacijo in zeleni prehod. »Prepričana sem, da je denar nacionalnega načrta za okrevanje že razdeljen in da ne mi ne vi od njega ne bomo imeli največje koristi,« je nedavno v intervjuju za Mladino dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič. Ključ do razdelitve tega denarja lahko leži v tudi SID banki – v njenih skladih in komisijah, ki bodo delile denar in odločale o porabi.
-
Večina držav EU ima svojo razvojno in izvozno banko, največja med njimi je nemška KfW, ki je nastala iz Marshallovega načrta prenove Evrope po drugi svetovni vojni. Njihova vloga je ključna predvsem v krizah, v katerih se navadne, komercialne banke navadno zaprejo vase, pa tudi v »mirnodobnem« času. V Nemčiji je recimo vsak, ki je kadarkoli vzel stanovanjski kredit, ob tem hkrati še podpisal pogodbo s KfW in si z njo znižal stroške kredita. KfW je namreč ogromna ustanova z najboljšo bonitetno oceno, ki ima zato najcenejši dostop do denarja. S tem Nemčija vpliva na svojo stanovanjsko politiko, ki je ne želi prepustiti trgu.
-
Kako lahko neka oblast v enega najpomembnejših organov RTV Slovenija, v programski svet, imenuje človeka, ki vsebin RTVS ne posluša in ne gleda, ki je ponosen na to, da programa sploh ne spremlja, ki že več kot štiri leta ne želi plačevati RTV-prispevka, saj je prepričan, da bi morali javno RTV ukiniti oziroma njen program zakleniti tako, da bodo vsebine dostopne le tistim, ki so to institucijo pripravljeni podpirati? Govorimo seveda o nekdanjem poslancu prvega sklica parlamenta in nato uslužbencu TEŠ Vanetu Gošniku, ki ga je koalicija pod vodstvom SDS na predlog SNS konec prejšnjega meseca imenovala za programskega svetnika. Na to vprašanje je mogoče dati razmeroma razumen odgovor – a smo ga pustili za konec. Sedaj, na začetku, pa raje nadaljujmo bolj uravnoteženo. Začnimo s tem, kar je o medijih povedal eden najpametnejših mož.
-
Koliko nas stane delovanje Nove24 in Demokracije?
Iz finančnih transakcij, ki smo jih imeli na Mladini priložnost videti, izhaja, da televizija stranke SDS Nova24 in njihov tednik Demokracija za svoje delovanje na leto potrebujeta od tri do štiri milijone evrov subvencij.
-
»Janševa tretja vlada je pokazala vse največje probleme naše družbe in države«
Je umirjena, redkokaj jo spravi s tira, zdi se, da ji provokacije in udarci pod pasom ne pridejo do živega. Poskuša ostati pri dejstvih in razumnem prepričevanju, ne stavi na udarne slogane in popularne puhlice. Lidija Jerkič izstopa, pa ne le zato, ker je prva sindikalistka v državi, predsednica največje sindikalne centrale Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) in Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI), ampak zato, ker se pri njenih nastopih zdi, da jo usoda te države ali skupnosti skrbi bolj iskreno od drugih akterjev. Kar je sicer tudi razumljivo. Sindikati so državotvorne organizacije. Bogati in močni namreč države ne potrebujejo tako zelo, kot jo potrebujejo ravno šibki.
