Jože Vogrinc
-
2. 6. 2023 | Mladina 22 | Javna pamet
V intervjuju v Mladini 26. maja je Luka Mesec protivladno mobilizacijo upokojencev, ki jo izvaja stari esdeesovec Pavel Rupar, okarakteriziral tudi z znanim reklom. Slogan je pripisal kolektivno Američanom: »’You can fool all the people some time, you can fool some people all the time, but you can not fool all the people all the time’. Lahko torej vlečeš vse ljudi za nos nekaj časa, nekatere tudi ves čas, ne moreš pa vleči vseh ljudi za nos ves čas.« Mesec je znano frazo uporabil na znan način, z jasnim sporočilom: varanje v politiki (vsaj v demokracijah, kakor bomo v tem zapisu rekli državam, kjer se na rednih volitvah potegujeta za nekajletni mandat na oblasti vsaj dva kandidata) se splača samo na kratki rok; na dolgi rok se obnese poštenost.
-
26. 5. 2023 | Mladina 21 | Javna pamet
Komentar / O postavljanju spomenikov
Zdi se, da je spomenik med banko in skupščino v središču prestolnice tukajšnje dežele tema, o kateri ima mnenje vsak njen prebivalec, pripravljen pa ga je deliti z vsemi. Če na kratko povzamem stanje duha in nravi, hočejo eni obdržati na trgu spomenik revoluciji, drugi bi revolucijo zamenjali z osamosvojitvijo, revolucijo pa spravili v muzej in pod ponjavo, če se spomenik že ne vrže v zrak. Tretji bi obdržali oba, a se ne morejo zbogati, koliko večja naj bo osamosvojitev in koliko bolj sredi ploščadi naj stoji. Tudi ti tretji pa so se pripravljeni zlasati in popljuvati, ker so nezdružljivih mnenj, kaj naj spomenik/--a pomeni/-ta, kdo naj bo najbolj zaslužen za postavitev itd. itn.
-
6. 1. 2023 | Mladina 1 | Javna pamet
Komentar / Pohujšanje in mrcvarjenje Prešernove nagrade
Ko se je izvedelo, da je cerkev zaradi spolnega nasilja in izkoriščanja redovnic sprožila postopek proti Prešernovemu nagrajencu iz leta 2000, jezuitu Marku Ivanu Rupniku, sta se iz reakcij v javnosti spočeli dve izjemno slabi zamisli. Prva je, naj pater Rupnik Prešernovo nagrado vrne. To je vzela za svojo tudi slovenska država v trenutni verziji zmerne vlade in njene leve ministrice za kulturo. Druga slaba zamisel je razvita oblika prve: ker upravni odbor Prešernovega sklada po veljavnih zakonih in pravilih svojega delovanja podeljene nagrade nagrajencu ne more vzeti, je treba spremeniti oboje tako, da bo v prihodnje UOPS nagrado lahko odvzel za nazaj.
-
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Javna pamet
Komentar / Zlom zdravstva in vrste v lekarnah
Ste v zadnjih mesecih kdaj dolgo stali v lekarni – ne med čakajočimi na zdravila na recept, pač pa v vrsti, kjer brez recepta dobite sirup proti kašlju ali tablete proti nespečnosti? Ste se vprašali, ali vrsta morda ni v kakšni povezavi z zlomom javnega zdravstva?
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Javna pamet
V medijih EU prevladuje propaganda za »vojno proti Putinu«. Širi se nezadrževano zaničevanje Rusije in vsega ruskega. Tudi v Sloveniji pomagajo kuriti kres ugledni politiki in kulturniki, še celo upokojeni diplomati. Njihov spomin ne seže do laži, s katerimi so ZDA s podporo EU zažgale Irak in Afganistan. Ne opazijo praktičnega uničenja Iraka, Afganistana in Sirije, ki je rezultat vojn – ameriških, Natovih, evropskih in zato tudi »naših«.
-
15. 4. 2022 | Mladina 15 | Javna pamet
Pridelava dejstev in češčenje zastave
Soočenja političnih strank na TV in v drugih avdiovizualnih medijih so gotovo pomemben dejavnik pri odločanju volivk in volivcev, komu bodo dali svoj glas na volitvah. Ni vseeno, ali so voditelji soočenj do vseh predstavnikov strank enako nepristranski. Še pomembneje pa utegne biti, ali jih sploh sprašujejo o bistvenih problemih, o katerih bodo predstavniki ljudstva odločali v prihodnjih štirih letih. Vprašanja morajo biti takšna, da bodo stranke nanje odgovarjale različno in volivcem olajšale presojo, koga voliti. Pri presoji se ne smemo zanesti le na to, ali nekdo izreče stališče, s katerim soglašamo. Ne smemo mu (ali ji) zaupati le po vsebini obljube. Recimo, da nekdo obljubi, da bo njegova vlada zgradila n stanovanj za mlade. Povedati bi bil dolžan, kje v proračunu in na račun katere druge podrobnosti v obljubljeni svetli prihodnosti bo našla denar zanje, kako se bodo pravzaprav gradila in kako bo zagotovljeno, da bodo do stanovanj prišli tisti, ki jih potrebujejo, ne le tisti, ki si jih lahko privoščijo. Če je temi »stanovanja za mlade« v soočenju namenjeno le toliko sekund, da vsak nastopajoči lahko samo v eni sapi in v nekaj besedah zagotovi, da si bo njegova stranka iz petnih žil prizadevala za stvar, je to dokaz, da je bilo vprašanje – rečeno v grdi latovščini – »kontraproduktivno«. Ni zahtevalo dokazil, da je tisti, ki nekaj obljublja, sploh pripravljen in sposoben izpolniti obljubo. Časovne omejitve oddaje strankam omogočajo, da dajejo obljube, ki jih ne morejo in ne nameravajo izpolniti. Obenem jih spraševalec tako rekoč prisili, da vse obljubljajo isto, in se na podlagi odgovorov ni mogoče odločiti med njimi.
-
20. 11. 2020 | Mladina 47 | Javna pamet
Že dolgo ni več dovolj, da se le zgražamo nad sporočili za javnost, kakršno je bil Mahničev tvit s fotografijami štirih svetlopoltih privlačnih mladenk in s pripisom, da je to vsa raznolikost, ki jo v EU potrebujemo. Zgražamo se, uvrščamo ga pod rubriko sovražni govor in pozivamo sodstvo in policijo, naj se v imenu demokratičnih standardov, ki so padli na nulo, končno odzoveta in posredujeta s kaznovanjem in z represijo. Iz tega, da bi bilo to zakonito in prav in v skladu z demokratičnimi standardi, žal še ne sledi, da smo kakorkoli prispevali k preprečevanju rasizma med prebivalci in prebivalkami Slovenije. Ali smo res tako nemočni in brez politične domišljije, da morajo najbolj vneti zagovorniki in zagovornice individualne svobode in pravice do drugačnosti zahtevati represijo?
-
22. 5. 2020 | Mladina 21 | Javna pamet
Ideološki zagovorniki zdajšnje slovenske vladavine, fino odeti v titule kakor kardinali v karmin, prizadetih obrazov igrajo žalost, češ da se žlehtni kritiki ideološko znašajo nad skrbno vlado, ki da ne počne na svetu ničesar drugega, kakor da vse svoje sile investira v naše zdravje, dobrino onkraj vseh ideologij. Temu ne smemo nasesti. Ideologija je v načinu, kako se je Janševa vlada na petek trinajstega (marca letos) lotila preprečevati epidemijo, očitna in zgovorna.
-
18. 8. 2017 | Mladina 33 | Družba
Ob zares velikih znanstvenikih
Recimo, da oseba, ki velja za ugledno in izobraženo, morda celo za pametno, javno privleče na dan izjavo, kakor je ta, da v vsej zgodovini ni bilo niti enega samega zares velikega znanstvenika ženskega spola, torej znanstvenice. Kaj bomo naredili? Bomo podpisali peticijo zoper to neumnost? Se bomo pritožili komisiji EU ali na evropsko sodišče za človekove pravice?
-
23. 6. 2017 | Mladina 25 | Politika
Slovenija, dežela davkoplačelcev
Ni vseeno, za kaj štejemo drug drugega v javnem prostoru. In v skladu s tem, za kaj imamo v temeljnem pomenu druge, jih v javnem komuniciranju tudi naslavljamo. Eden izmed dosežkov francoske revolucije v tistih davnih časih, ko so bile temeljne družbene vrednote še svoboda, enakost in bratstvo, ne pa še varnost, nadzor in pregraje, je bil, da so nehali naslavljati ene z veličanstvi in milostljivimi, druge pa z drhaljo – vsi so postali državljani in državljanke. Potem smo se naslavljali, kakor da smo si tovariši in tovarišice, zdaj se spet obkladamo z gospemi in gospodi.
-
8. 7. 2016 | Mladina 27 | Javna pamet
Priložnost: pojem iz neoliberalnega besedišča
Kriza je priložnost, slišimo. Brexit je priložnost. To ni nič novega. Če parafraziram Lenina: za tajkuna, ki je na tem, da ga revolucionarno sodišče obesi, je to priložnost, da rablju proda vrv. Nesreče so sploh priložnost. Otrok, ki je v prometni nesreči izgubil starše, ima priložnost, da se čustveno osamosvoji. Ciril Kosmač je tudi že zdavnaj sporočil, da se – vsaj za Tolmince njegovega časa – v nesreči vedno skriva sreča: če žagarju žaga odreže prst, je to nedvomno še sreča, saj bi mu bilo lahko odrezalo roko. Kajpak se spodobi, da omenimo še znani vic, ko je zlata ribica naklonila Slovencu željo, a ga je prej opozorila, da bo, karkoli si bo zaželel in dobil, njegov sosed dobil dvojno. Zaželel si je, da ostane brez enega očesa. Boljšega zgleda za dobro izkoriščeno priložnosti si v tej deželi ni mogoče zamisliti!
-
4. 12. 2015 | Mladina 49 | Komentar
Temeljna točka boja proti barbarstvu, v katero smo potisnjeni, je, da smo sposobni v pribežnikih v EU prepoznati ljudi, ki si prizadevajo živeti normalno življenje in so do njega enako upravičeni kakor mi. Mi, ki se vedemo, kakor da je naša zasluga, da nismo v njihovi koži, in naša pravica, da nas ne motijo v samozadovoljstvu.
-
2. 10. 2015 | Mladina 40 | Komentar
Kako razločimo ekonomskega migranta od političnega begunca? Na to vprašanje moramo neizogibno poskušati odgovoriti takoj. To pa zato, ker si ga praktično postavljajo in ga v praksi rešujejo že zdaj, vse te dneve, mesece in leta, predvsem policisti evropskih držav, kjer begunci so. V njihovi praktični moči je, da odločijo, začasno ali stalno, o usodi vsakega begunca. Vsak dan ljudi razločujejo in ločujejo na dve izključujoči se kategoriji, se pravi »politične begunce« /= PB/, ki smejo iti naprej, do naslednje meje, do naslednjega zbirališča, popisovanja, odbiranja itn., in na »ekonomske migrante« /= EM/, ki jih ta odločitev vrže v drugo polje, kjer med njimi izbirajo državne instance in kjer jih čaka usoda v spektru od zavrnitve, izgona, tavanja, smrtne ogroženosti na eni skrajnosti do dvoumne odrešitve in pripustitve v fleksibilno delovno silo na drugem robu.
-
13. 6. 2014 | Mladina 24 | Javna pamet
Takoj ko so mnenjske ankete postavile Mira Cerarja za favorita volitev v državni zbor, je postalo jasno, da bodo volitve 13. julija. Politični konformizem ustavnih sodnikov je porok za to. Ali je Cerarjevo vodstvo res presenečenje?
-
Radio Študent: 1969–2014 – kaj pa zdaj?
V začetku tega meseca so nekateri mediji delali veliko zgodbo iz konflikta med študentsko organizacijo ljubljanske univerze (ŠOU), formalnim ustanoviteljem, in Radiem Študent (RŠ). Potem pa je zadeva poniknila. Vendar finančni in identitetni problemi študentske organizacije niso izginili. Kvečjemu se bodo ob pričakovanju nadaljnjih reform študentskega dela in usihanju sredstev za financiranje obštudijskih dejavnosti kmalu še bolj zaostrili. Tudi zato (a ne le zato) ni trajno zagotovljen niti nadaljnji obstoj radia kot neodvisnega, družbenokritičnega medija mladih intelektualcev. Zato je prav, da na kratko povzamemo, za kaj je šlo pri nedavnem konfliktu, potem pa osvetlimo družbeni in zgodovinski pomen RŠ in glede na ta pomen analiziramo njegov dejanski položaj danes in možnosti njegovega kakovostnega preživetja v bližnji prihodnosti.
-
3. 1. 2014 | Mladina 1 | Javna pamet
Od javnega pametovanja na tem mestu se bom poslovil in bralcem in bralkam zaželel srečno leto 2014 tako, da s prstom pokažem na dve različici prodajanja sreče, ki sta v slovenski ideologiji trenutno zelo v rabi. Bolj ko je šlo leto h koncu, radodarnejši so bili mediji s ponudo te redke dobrine.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Javna pamet
Mediji so hkrati z odstopom vodstva KPK z običajno lahkovernostjo povzeli poročilo Transparency International /TI/, da je na svetovni lestvici »zaznane korupcije« Slovenija letos »bolj pokvarjena« kakor lani. Spet smo lahko uživali v samoponiževanju.
-
6. 12. 2013 | Mladina 49 | Javna pamet
Dva med seboj praktično nepovezana dogodka v slovenski politiki vsak po svoje zahtevata razmislek, kaj se pravi, dosledno ravnati v politiki. Ali to pomeni biti radikalen in iti do konca? In kaj pravzaprav pomeni, biti radikalen in iti do konca: goniti svojo ne glede na to, ali boš s tem dosegel deklarirani cilj ali ne?
-
22. 11. 2013 | Mladina 47 | Javna pamet
Srednješolec z nedolžnim prepričanjem in z že izdelano politično kariero v glavi je zadnjič med poletom na neko srečanje sebi enakih pod pokroviteljstvom EU zaupal sopotnikom svojo vizijo političnega dogajanja v Sloveniji v bližnji prihodnosti. Optimistična je. Sodniki bodo obsodili, ustrezni organi pa pozaprli tistih nekaj pokvarjenih politikov različnih barv. Ko bo to opravljeno, bodo »mi mladi prevzeli vajeti«. Slovenija bo kot malce počasen otrok stekla za drugimi v Evropi, ki so »že našli izhod iz krize«. Veselite se!
-
8. 11. 2013 | Mladina 45 | Javna pamet
Dogajanje v Sloveniji je treba razumeti kot razpadanje družbe. Ne le države kot organizacije, ne samo vladajočega razreda. Razpada družba kot sistem, katerega deli bi se morali sporazumeti o strategiji za preživetje. Vem, to ni popularno zapisati. Uredniki in publika imajo rajši bolj vesele viže. A tako je. V kakšni drugi državi bi se vladajoči dogovorili glede minimalnih skupnih točk, plačali strokovnjake, tudi alternativce, da bi izdelovali alternative za primer, da zamočijo, in bi kaznovali solerje in ubežnike z ladje s trajno izključitvijo. V Sloveniji danes pa razpadajo tudi elite.
-
25. 10. 2013 | Mladina 43 | Javna pamet
Časi, ki jih živimo, so na moč nenavadni. Čas ni več en sam in ne teče počasi in enakomerno. Aktivizem se ne more več zanašati na preprosto zahtevo, naj delujemo »tu in zdaj«. Kje je »tu« za protestnika, ki posluša posnetek godbe v živo in obenem na mobiju preverja sprotno poročanje o protestu, ki se ga udeležuje? Kdaj je »zdaj«, ko pa se časi prehitevajo in zamikajo med seboj, v 21. stoletju pa se vračamo v socialne razmere iz Engelsovega Manchestra (začetek 19. stoletja) in v ideološko ozračje, kjer se kombinirata lov na čarovnice (17., ponekod še 18. stoletje) in samorodni fašizem (20. stoletje)? Duh časa je ušel iz stekleničke in se izgubil v izpušnih plinih. Zeitgeist je passé.
-
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Javna pamet
Med vsakdanjimi predstavami o vladajočih je ena najpogostejših, da uživajo brez zavor – da ni ničesar, česar si ne bi mogli privoščiti in kar bi jim bilo prepovedano. Ta predstava temelji na izkušnji, da si nekaznovano privoščijo, česar si drugi ne smemo in ne moremo. Kljub temu je napačna. Iz nje kuka zavist, pojí pa jo napačna misel, da gospodar želi isto kakor hlapec, le da v nasprotju s hlapcem želje lahko prosto uresničuje.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Javna pamet
Ni razloga, da si kot senilne vedeževalke nad prazno skodelico kave razbijamo glavo, le kaj je stara nova kanclerka mislila, ko je pred volitvami mimogrede omenila Slovenijo. Stvar je jasna kot umita skodelica: Slovenija bo reforme in sanacijo bank speljala tako, kot hočemo. Ne glede na barvo trenutne oblasti in ali nosi hlače ali krilo, mora Ljubljana (ki je v tej kanclerkini misli zgled za Lizbono, Rim ali Pariz) slediti Berlinu, Frankfurtu in Bruslju. Naj bo nova nemška koalicija osjih ali sršenovih barv, v nobenem primeru vlak ne menja smeri. Obsojeni ste na še nekaj let kontinuitete.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Javna pamet
V Sloveniji je trenutno precejšnje soglasje, »naj cerkev plača«. Nalašč sem pustil narekovaje, cerkev z malo začetnico in nisem navedel predmeta, na katerega se nanaša glagol. V privlačni misli, »naj cerkev plača«, so namreč zgoščene med seboj nezdružljive želje in solidarna med seboj nezdružljiva prepričanja. Ta idejni tvor bi bilo vendarle treba predreti in se vprašati, kaj bi to najverjetneje pomenilo. Kdo in kaj bo verjetno plačal in komu? Kakšne so lahko trajne politične posledice finančnega zloma RKC v Sloveniji za razvoj naše družbe? Kako naj se vedejo do cerkve politične sile, katerih cilj je socialistična družba?
-
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Javna pamet
Omenjanje Slovenije kot druge Švice je v medijih in v politiki pogosto, omenjanje Švedske kot zgleda za posnemanje pa še bolj. Priložnosti so vseh vrst. Vsaka trenutna opozicija in marsikateri menda neupoštevani strokovnjak se pridušata, da bi bila Slovenija »druga Švica« ali »druga Švedska«, če bi bile slovenske vlade poslušale njih. Švica in Švedska sta pri tem retorični pomagali, neobvezni prispodobi uspešnosti. Kot taki sta politično fantaziranje in ju ne jemljemo resno.
-
2. 8. 2013 | Mladina 31 | Javna pamet
Poročanje na TV je vedno bolj podobno peni. Poročevalsko peno si lahko predstavljate kot peno na pivu ali na kapučinu, še rajši pa kot sladkorno peno. Se pravi, nekaj malega snovi in zelo veliko zraka; vabljiv videz in nekaj sekund ugodja, potem pa nič. Razen zobobola, če ste neprevidni s sladkorno peno.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Javna pamet
Dežela na senčni strani Afrike
Prepričanje, da je Slovenija trdno zasidrana v geografskem prostoru, zares ne sodi v postmoderno geografijo. Izkušnje kažejo, da se njene koordinate naglo spreminjajo. Ko je bil Tito še živ, je bila dežela na poti v socializem. Mati Partija ji je zavila brašno v culico in dete Slovenija z bratskimi republikami vred je zabredlo v neznane kraje, za katere se ne ve več dobro, ali so sploh na Zemlji. Potem se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja naenkrat začelo ugibati, kje Slovenija pravzaprav jè. Nekateri so bili na podlagi starih zemljevidov in starčevskega spomina zmotno prepričani, da leži sredi Evrope. Tisti, ki smo budno spremljali živahne stike SFRJ in še posebej JLA z bratskimi državami v Afriki, smo že takrat menili, da je samo vprašanje časa, kdaj bo naša država sprejeta v Organizacijo afriške enotnosti.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Javna pamet
Najočitnejši izraz zatohlosti slovenske uradne politične scene je, da se ne neha cufanje med parlamentarno desnico in levico glede tega, kateri simbol lepše prihodnosti iz časov, ko se levi in desni petelinčki še niso rodili, je nesprejemljiv. Desnica je nespravljiva in se proti totalitarizmu bojuje totalitarno: odreka pravico do lastnih simbolov boja tistim, ki so se za svobodo svojega ljudstva borili pod rdečo zvezdo. Njena vera je malikovalska, poganska: čeprav vemo, za kaj so se veterani pod rdečo zvezdo bojevali, desni malikovalci za nazaj zanikajo vrednost boju pod napačnim simbolom. Izbira simbola je desnici pomembnejša od realnosti boja in njegove vsebine in cilja. Levica je, kakor vedno, spravljiva. Sklene kompromis in žrtvuje en simbol, da ohrani drugega: rdeča zvezda ni totalitaren simbol, srp in kladivo pa sta. Ne opazi, da s takim kompromisom privoli v tezo, da je neki poljuben simbol sam na sebi totalitaren. Desnici popusti v bistveni točki, namreč v fetišističnem prepričanju v togo povezanost med simbolom in vrednotami, ki jih simbol izraža. Če ima namreč desnica prav, ima simbol neznansko moč, da za nazaj spremeni zgodovinsko resnico. Izniči, kaj je simbol pomenil tistim, ki so vanj verjeli, na temelju tega, da desnica o simbolu danes trdi, da ta vedno in neizogibno, kadarkoli in kjerkoli v zgodovini, ne glede na uporabnike, pomeni isto.
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Javna pamet
Ko to pišem, grška javna RTV, ki so jo zaprli, kakor zapreš pipo z vodo, spet oddaja. Vlada pa se dogovarja o »zamenjavi« zdajšnje RTV z »vitkejšo« in »transparentnejšo« RTV. Kljub temu je kapitalsko-imperialni trojki vaja iz odpravljanja demokracije v Evropi kar uspela. Protestni odziv na ukinitev javne RTV v Grčiji je bil po Evropi šibek. Skoraj ni segel čez meje stanovske zaskrbljenosti novinarskih kolegic in kolegov. Javne RTV po Evropi v poročanju poudarjajo izgubo delovnih mest, molčijo pa o tem, kaj pomeni odprava javne TV za demokracijo. To velja tudi za BBC, ki ga učbeniki novinarstva postavljajo za vir in zgled javne RTV, čeprav ne ustreza več temu pojmu. Javna korporacija BBC je danes ideološki aparat finančnega kapitala. Poročila BBC World so embalaža za oglaševanje letalskih družb, bank in zavarovalnic. Odplačevanje grških dolgov poplačuje napačne naložbe in pogoltnost Cityja. Grki plačujejo z ukinjanjem svojega zdravstva, šol in RTV, kar bi drugače morali plačevati britanski zavarovanci kot socializacijo bančnih dolgov svojim kapitalistom. BBC vnaprej blokira zavest, da bi morali biti navadni Britanci solidarni z navadnimi Grki. Tako ne ravna kakšna komercialna RTV v »novi Evropi«, pač pa svetovni zgled javne RTV. Čas je, da se vprašamo: kaj in koga branimo, ko branimo grško javno RTV?
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Javna pamet
Nobene druge izbire nimamo več, kakor razviti lastno, novo politično domišljijo, da si bo upala seči čez meje zdajšnje politike. To velja za vso Evropo, ne samo za Slovenijo. Superhik iz Alana Forda je, nasprotno od Robina Hooda, jemal revnim in dajal bogatim. Superhik politika očitno pelje v vedno večjo revščino, pa tudi v brezpravnost. Prisega, da nas bo znanje rešilo iz krize, z jemanjem šolstvu in znanosti pa naganja iz Slovenije diplomirance, magistre, doktorje znanosti. Baje smo vsi v istem čolnu, a otroci bogatih se šolajo v tujini, njihovi starši pa se zdravijo zasebno, medtem ko se javno šolstvo in zdravstvo slabšata. Krčiti javni sektor je tako bistro, kakor če maratonec odvrže polno plastenko vode, da bo lažje tekel. V vsakem primeru bo izid hkratnega vpisa fiskalnega pravila in oteženega razpisovanja referendumov v ustavo brezpravnost. Ko se bo namreč stiska še povečala, se vlada ne bo mogla bolj zadolžiti, zato bodo pravice ljudi do stanovanja, dela, študija, zdravja žrtvovane na oltarju najsvetejše pravice kapitalizma, kopičenja bogastva pri najbogatejših. Če pa se bo zgodilo, kar je prav tako vse verjetneje, da bodo države pod pritiskom državljanov zavestno kršile fiskalno pravilo, bo tudi to pomenilo, da je ustava le kos papirja. Od pravnikov vse pogosteje slišimo »pomirjujoča« pojasnila, da je ustava v resnici le ideal: fino je, če se temeljne pravice ljudi ne kršijo, četudi, žal, drži, da se. To me ne pomirja: če je namreč ustava v praksi spoštovana toliko kot božje zapovedi, to pomeni, da ni več temeljni pravni dokument družbe, pač pa neobvezen nasvet, naj laiki častimo »demokracijo«, a se ni treba niti spovedati, če se ne menimo zanjo.
