Jože Vogrinc
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Javna pamet
Z izjavama, da levica potrebuje Gospodarja in da potrebuje levo Margaret Thatcher, je Slavoj Žižek v medijih spet povzročil nekaj zabave. Pristni ljubitelji svobode in čisti levičarji so se odzvali enako. Gospodarja?? Brrr …! Thatcherjevo? O, groza! Dejansko je nova le njegova formulacija, kaj je pogoj radikalne spremembe v politiki danes. Žižek trdi, da mora voditelj, ki želi radikalno spremembo kapitalizma, trajno pritegniti na levico del doslej desnici naklonjene javnosti – tako, da v nasprotni smeri povleče potezo Thatcherjeve, ki je pritegnila del privržencev levice in prisilila laburiste, da so sprejeli neoliberalni okvir politike.
-
10. 5. 2013 | Mladina 19 | Javna pamet
Ne zdi se, da bi se slovenske stranke zavedale, v kaj se spuščajo s spremembo ustave, ki vsebuje fiskalno pravilo in ki praktično onemogoča, da bi ljudje z referendumom spremenili sovražno finančno politiko. Opozicija je zadovoljna, ker vlada uresničuje njene načrte in tako v praksi prevzema odgovornost za katastrofalne rezultate njene pretekle politike in za zdajšnjo politično smer desnice, čeprav se premierka verbalno ograjuje od obojega. Obenem jo lahko opozicija napada za ukrepe, kakršne bi izvajala sama, če bi bila na oblasti. Koalicija misli, da si kupuje čas do priprave drugačnih ukrepov – takih, ki bi delček davkov prenesli na pleča bogatejših in zagnali gospodarsko rast. Načrtovani ukrepi niso nobeno levičarstvo – niso niti socialdemokratski, kaj šele socialistični. Višji DDV bo večji odstotek dohodka vzel revnejšim, progresivno obdavčenje bo skupaj z višjim DDV-jem in z odpravo plačnih dodatkov v javnem sektorju nesorazmerno prizadelo srednji razred. Predvidena področja vlaganj (železnice, les, ekološka in domača pridelava itn.) so deloma zamujena v primerjavi s konkurenco. Obenem so samoumevna in nesporna, računajo pa predvsem na evropski denar. Če upoštevamo, da bi se dejansko tudi desnica, če bi bila na oblasti, morala ob dani finančni politiki zateči k podobnim davčnim ukrepom in govoriti o istih razvojnih prioritetah, ugotovimo, da je »politika« v Sloveniji konsolidirana.
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Javna pamet
Skromen predlog za dokončno rešitev vseh težav slovenske države
Finančni strokovnjaki, od gospodarjev IMF in OECD prek EU do Financ, Odmevov in Pogledov Slovenije, soglašajo: naša (hm?) država mora takoj pomiriti finančne trge, potem pa sanirati banke. Prvo naredi tako, da vnese v ustavo fiskalno pravilo, drugo tako, da hitro proda, kar bo le kdo hotel kupiti od državnega premoženja. Z drugim dejanjem spodnese gospodarski temelj za samostojno politiko, s prvim odpoved samostojni politiki vpiše v ustavo. Z obojim skupaj postane Slovenija marksistična država. Ravna namreč po znamenitem nasvetu iz filma bratov Marx: človeku, ki je zašel v finančne težave, svetujejo, naj si najame advokata, in ko dojame, da bo potem še zmeraj v težavah, ga prepričajo, da bo imel vsaj advokata. Slovenija je na točki, ko se država odpoveduje materialnim možnostim za vpliv na blaginjo državljanov in lasten obstoj, obenem pa v ustavo vnaša kot prvo skrb blaginjo svojih upnikov, »finančnih trgov«. Kaj nam ostane? Nam nič. Ostane pa država.
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Javna pamet
Spet nam grozi izguba suverenosti. Taki so spet naslovi v časopisih, to kažejo zaskrbljeni obrazi komentatorjev. Če na Pučniku pristane apokaliptična trojka, bo Slovenija izgubila suverenost. Če pa bodo tisti, ki nas kot državljane zastopajo in jim neupravičeno rečemo kar država, pridni in bodo z zgovornimi gibi nedvoumno nakazali ljubiteljem družinske srebrnine, da jih vabimo, naj si postrežejo z njo, bodo suverenost ohranili?!
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Javna pamet
Kot univerzitetnega učitelja me to, da je branje končnih izdelkov študija naenkrat postalo nacionalni šport (s katerim se brez zadržkov ukvarjajo tudi taki, ki nikoli v življenju niso preštudirali nobenega univerzitetnega gradiva), obenem zabava in jezi, skrbi in veseli.
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Javna pamet
Nezaupnica ljudstva in prehodna vlada
Če hočemo razumeti, kaj vlada mandatarke Bratuškove lahko doseže in kaj bi morala delati, se vrnimo k temeljnemu vprašanju: kdo je komu in čemu v zadnjih mesecih izrekel nezaupnico? Na vprašanje, kdo in komu, je odgovor jasen: slovenski državljani so odrekli zaupanje vladi, relativna ali celo absolutna večina volivcev pa v anketah izreka načelno nezaupanje do vsebinske in osebnostne ponudbe strank v državnem zboru. Nezaupnica premieru Janši in imenovanje nove mandatarke sta način, kako je večina v državnem zboru vzela na znanje prvo izmed teh dveh dejstev. Z drugim pa utegnejo imeti tisti, ki so deložirali Janšo in postavljajo na njegovo mesto Bratuškovo, hude težave.
-
22. 2. 2013 | Mladina 8 | Javna pamet
Prihodnost vstajniškega gibanja je odvisna od tega, ali bo zares preseglo zastarano delitev na leve in desne in ne bo le ponavljalo plitvih gesel, da so »vsi isti«, se pravi enako pokvarjeni in »gotofi«. Če pa hočemo to, bomo morali spremeniti in drugače zastaviti podedovani odnos levice do tem, za katere se zdi, da jih ima v trajni posesti desnica. Med njimi je ena izmed najbolj izpostavljenih domoljubje.
-
7. 2. 2013 | Mladina 6 | Javna pamet
Kaos v deželi narašča. Preostanek vlade s podporo v vrhu policije in RKC prispeva k temu. Pri izrednih razmerah bi ostal na oblasti, čeprav večina ljudi zahteva njegov odhod. Glavnina političnega razreda s podporo v gospodarstvu, upravi in medijih se že peha za prevzem komande. Po čem ločimo druge od prvih? Po odnosu do protestnega gibanja. Prvi ga deloma priznavajo za nasprotnika, deloma ga poskušajo kriminalizirati in sprovocirati nasilje, da bi ga izolirali od tihe večine in potem zatrli. Odnos drugih do gibanja je dvoumen in raznoroden. To kaže na neenotnost in zato tudi na nesposobnost za hitro in učinkovito delovanje. Zato je zdaj oblast, čeprav je njen vrh okleščen, tudi formalno še bolj skoncentrirana v štabu kakor pred protesti in poročilom KPK.
-
25. 1. 2013 | Mladina 4 | Javna pamet
Slovenska »politika« – to so aparati strank in tisti posamezniki v državnih službah ali v vodstvih podjetij, katerih kariera je odvisna od strankarskih zvez, uresničevanje njihovih zasebnih interesov pa je odvisno od teh položajev – se noče sprijazniti s tem, da so ji državljani s protesti odrekli moralno pravico, da še naprej vlada. Vladni propagandisti, ki izračunavajo, kolikšen odstotek ljudi se je aktivno udeležil protestov, poskušajo s tako računico slepiti javnost in same sebe. Učinek protestov se kaže v stopnji zaupanja v vlado, ki je tako pičla, da bi bil moral glede nanjo premier po merilih, ki jih je bil sam postavil v opoziciji, odstopiti že pred božičem. Da se ta učinek kaže v številkah, sicer ni tako pomembno kakor to, da se kaže v spremenjenem vedenju navadnih državljanov do oblasti.
-
10. 1. 2013 | Mladina 2 | Javna pamet
Naglica, zastraševanje, »povezovanje«
Zdaj, ko je ljudstvo odpovedalo poslušnost vladarjem, je še posebej pomembno, da javna pamet takoj prepozna glavne značilnosti sloga vladavine, ki se oklepa oblasti, čeprav je izgubila legitimnost. Bistveno je, da razumemo, kaj nam glavne značilnosti tega sloga povedo o tistih, ki ga uporabljajo. Predvsem gre za to, da temu slogu ne verjamemo, da se ga ne bojimo in da nevtraliziramo njegove učinke.
-
28. 12. 2012 | Družba
Dr. Jože Vogrinc: Odprto pismo medijskim služabnikom Tomaža Majerja
Čestitam Siol netu, Reporterju, Demokraciji in Tomažu Majerju za neverjeten propagandistični dosežek, da so me razkrinkali kot ideologa Pozitivne Slovenije in organizatorja vstaje. Vse priznam: pobral sem podkupnino za Patrio, vzel provizijo od prodaje orožja (saj se še spominjate, katerega?) in požgal Reichstag.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Javna pamet
Kako mali človek sploh lahko pride do oblasti? Navadno ne more. Gnezdo oblasti je visoko, zdrsne mu že na spodnji veji. Zdaj, ko je ljudsko gibanje streslo drevo, leži oblast na tleh. Leta 1989 je mladi oporečnik, ki si je po osamosvojitvi otipljivo opomogel, slikovito povedal, kaj je treba narediti: »Ko je oblast na tleh, jo pobereš in vzameš.«
-
7. 12. 2012 | Mladina 49 | Javna pamet
Ko si je premier opomogel od šoka zaradi protestov proti njegovemu vladanju, jih je takoj začel jezikovno predelovati v njemu koristnejšo tvarino. To počne tako, kakor se je bil naučil iz učbenikov o specialni vojni, in to počne že vsa leta. Ker protestov ljudstva ne more razglasiti za sovražne, ne da bi si spodkopal tla pod nogami, jih prizna za legitimne. (Kar sicer nikakor ne pomeni, da jim priznava upravičenost!) Granitne kocke letijo v policiste in žalijo mirne protestnike. Še bolj kot zmerjanje in jajca pa so uporabne, da se najde v protestih nasilje, premier pa nastopi kot varuh miru, reda in zakonitosti. Predsednik vlade potem naredi še en jezikovni manever: nasilneže razglasi za »leve in desne ekstremiste«. Uporabi torej politični žargon in se postavi na sredino. Ker pa v tem žargonu vsakogar, ki se opredeli, drugi postavijo ali na levo ali na desno, lahko premier vsakogar, ki ima drugačno mnenje od njega glede uporabe sile proti demonstrantom, razglasi za levega ali desnega podpornika skrajnežev.
-
23. 11. 2012 | Mladina 47 | Javna pamet
Demonstracije, kakršne so na Kongresnem trgu v Ljubljani prejšnjo soboto in povsod po Evropi v teh dneh obsodile oblastnike zaradi hlapčevstva velekapitalu in ukrepov, ki povečujejo revščino in neenakost med ljudmi, so temeljni in elementarni izraz volje ljudi. Pomembne so najprej zato, ker ljudje lastno stisko nehajo skrivati in razočaranja in jeze ne izživijo na samem, nad sabo in svojimi bližnjimi, pač pa ju izrazijo skupno. Vidijo, da niso sami in da solidarnost živi. To jim da pogum, da javno izrečejo, kar mnogi mislijo le zasebno. Minimum poguma, udeležiti se javne manifestacije, kjer skupaj povemo, kako čutimo in kaj mislimo, je nujen, da prepoznamo in začutimo moč, ki jo imamo, če delujemo skupaj.
-
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Javna pamet
Kako so Slovenci vzljubili privatizacijo
Težki časi so. Umetnike boli srce, razumnike glava, univerzitetnike želodec. Ne vznemirjajmo jih s prerokovanjem prihodnosti, kaj šele, da bi od njih pričakovali, da se bodo s sedanjostjo spopadli skupaj. Vsak čemi v svojem kotu, miži in sesa palec. Še sreča, da si tisti, ki sesa palec, lahko zatiska le eno uho. Morda jih torej malce pomirimo, če si vzamemo za zgled radijsko oddajo, kjer obujajo spomine. Pripovedujmo o čem, na kar imajo rojaki lepe spomine in kar ta hip ni sporno. Pripovedujmo, kako so Slovenci vzljubili privatizacijo.
-
26. 10. 2012 | Mladina 43 | Javna pamet
Ena izmed najbolj poceni fint, na katere mečejo državljane Slovenije neoliberalni ideologi, je ideja, da večina naših težav izhaja iz tega, da v Sloveniji še nimamo pravega kapitalizma. In kaj je narobe s tem tukaj, da menda še ni pravi? Baje to, da ne posnemamo dovolj vneto obrednih gibov, zaradi katerih menda tam, kjer prav plešejo, kapitalizem deluje prav, na revni strani Alp pa narobe. Tam pravna država deluje, tu ne. Tam so kapitalisti pošteni, tu goljufajo. Tam se država ne vtika v njihove posle, pri nas jih ovira. Tam vsak disciplinirano dela, pri nas čvekamo, namesto da bi delali. Tam so razvite zasebne storitve, tu svizci (pezdirska domislica) zapravljamo davkoplačevalski denar.
-
12. 10. 2012 | Mladina 41 | Javna pamet
Med reklamnimi frazami, s katerimi nam oblastniki zavijajo v celofan uničevanje družbe, je nekaj nagnusnih. Na top lestvici najbolj nagravžnih si prvo mesto najbrž zasluži opravičevanje proračunskih rezov z deklaracijo: »Vsi smo v istem čolnu!« To vam kot drobiž iz avtomata prileti iz ust lastnikov jaht in imetnikov računov na otokih v toplih morjih.
-
28. 9. 2012 | Mladina 39 | Javna pamet
Medtem ko rumeni mediji vseh barv, liberalci in prijatelj Bernard svarijo, da nas bo ljubljanski župan z odklepanjem lisic iz pravne države pripeljal v diktaturo, vlada s politiko in z retoriko poslednjih dni ter neoliberalno doktrino šoka brez ozira na ustavo in zakone demontira dejavnosti in ustanove, brez katerih družba ne more biti. Opozicijo in državljane je vlada uspešno anestezirala prav s tem, da se ukrepov NI lotila premišljeno in posamič, ampak z napadom po vsej fronti, ne da bi se menila za žrtve in zakonitost.
-
14. 9. 2012 | Mladina 37 | Javna pamet
Ni čudno, da se gledanost nacionalke bliža ledišču. Mojster, ki gosti strankarske prvake, se jih loti kot izganjalec hudiča in spraševalec na izpitu: gospod veljak, priznajte! Povejte takoj! Ste že prepozni, jemljem vam besedo, čez tri sekunde bo konec sveta, potem pa oglasi, nova tema in spet isto. Gostje pa bi samo radi naredili vsak na svoj del občinstva vtis, da je med desetimi novimi pripravami za trenje orehov in lupljenje jajc njihova edina genialna, drugi so goljufivi kramarji. Znašli so se na izpitu, kjer ne morejo do besede. Uspeh je povedati do konca vsaj en cel stavek, ko te kar naprej prekinjajo.
-
31. 8. 2012 | Mladina 35 | Javna pamet
Koalicija in opozicija, poslanke in poslanci, ljubitelji intrig v notranjepolitičnih redakcijah in drugi – vsi ugibajo, kako hitro bo Slovenija dobila tehnično vlado, kdo jo bo vodil in kdo vse bi utegnil biti minister. Premier je že spomladi zagrozil, da bo odložil kostum apokaliptičnega jezdeca in preselil SDS v udobno opozicijo, kjer lahko rušiš vlado in nisi odgovoren za odločitve. Vsi goreče čakajo, kdaj bo izpolnil obljubo.
-
3. 8. 2012 | Mladina 31 | Javna pamet
Poslanec, tajkun, goljuf, vohun …
Nobena izmed afer, v katerih je obtožen kateri izmed poosamosvojitvenih veljakov, pa naj gre za oblastnika ali za bogataša, se še ni končala z jasno obsodbo. Afere se kopičijo ena na drugo, in ker se nobena ne razreši, narašča nezaupanje vse večjega števila ljudi do vse večjega števila ustanov: do sodišč, parlamenta, strank, vlade, menedžerjev, cerkve … Veliko ljudi pa se je že odločilo, komu verjamejo, in jih nasprotno mnenje ne more omajati v prepričanju, da so »naši« prihodnost Slovenije, »oni drugi« pa poguba.
-
20. 7. 2012 | Mladina 29 | Javna pamet
H govoru ata Omana pred dnevi v Šentjoštu nad Horjulom, ko je oznanil leto 91 za zmago domobranstva in za demokratično stran v drugi svetovni vojni razglasil poražene Hitlerjeve hlapce, se ne vračam zaradi obsodbe. Kdor se postavi na stran fašizma, se obsodi sam. Vprašanje pa je, kako je mogoče, da se tako rovtarstvo lahko razglaša za jedro slovenstva. Od kod tolikšna zaplankanost?
-
6. 7. 2012 | Mladina 27 | Javna pamet
Ob 25. juniju so predstavniki oblasti založili medije v glavnem z dvema zvrstema svoje jezikovne ustvarjalnosti: s (samo)slavospevi osamosvojiteljem in s sramotenjem NOB v več izvirnih različicah. Čas je, da to literarno dejavnost kritično soočimo z vsakodnevno produkcijo prav teh oblastnikov in njihovih medijskih zastopnikov.
-
22. 6. 2012 | Mladina 25 | Pod črto
Najuglednejši svetovni mediji z BBC-jem World na čelu in s TVS na repu so z vso močjo zatrobili v isti rog ob nevarnosti, da bo na grških parlamentarnih volitvah zmagala Siriza: Grčija bo izstopila iz evrskega območja, to pa je začetek konca EU. Nasprotno vidim v tej informacijski sramoti zaton evropskih javnih medijev. Pokončati EU si najbolj prizadeva EU sama, in to že dolgo ni več novica. Sramotno je družno laganje poročevalcev in komentatorjev. Siriza se v resnici zavzema za ohranitev evra in za drugačen sporazum z EU – tak, da bo Grkom sploh omogočil preživetje in rekonstrukcijo gospodarstva, česar jim vsiljeni pogoji, ki jih je sprejela prejšnja vlada, ne omogočajo (redni bralci Mladine in Dnevnika to vedo).
-
8. 6. 2012 | Mladina 23 | Javna pamet
Med tistimi, ki v Sloveniji poklicno razmišljajo o razvoju družbe, in tistimi, ki vodijo državo, je opazna razlika. Prvi fantazirajo o svojih najljubših modelih, drugi svoje fantazije živijo, in to na naših plečih.
-
25. 5. 2012 | Mladina 21 | Javna pamet
Preveč novinark, premalo natakaric?
Vladavina neumnosti se je v podalpski deželici dobro prijela. V oči bije tudi iz zamisli o prihodnosti izobraževanja. V poljubnih razmerjih se mešata napačni prepričanji, da izobražujemo preveč družboslovcev in premalo tehnikov in da je treba vprašati gospodarstvo, katerih poklicev je preveč, katerih pa premalo, in temu prilagoditi šolstvo od vrtca do doktorata.
-
11. 5. 2012 | Mladina 19 | Komentar
Solidarnost je temeljna vrednota družbe v krizi. Če se sprijaznimo z naraščanjem neenakosti, brezposelnosti, revščine in nasilja nad šibkejšimi, smo se vdali v razpadanje družbe in v razmah brezperspektivnih družbenih bojev. A kako misliti solidarnost, predvsem pa organizirano vzpostavljati solidarne odnose med ljudmi?
-
20. 4. 2012 | Mladina 16 | Javna pamet
Še pred dvema tednoma je parlamentarna levica soglašala z desnico, da mora Slovenija ponovno dokazati Berlinu, Parizu in Bruslju (da Frankfurta ne omenjamo), kako upogljiv hrbet ima, in zvestobo uravnovešeni bilanci in njenim gospodarjem poudariti tako, da zlato fiskalno pravilo zapiše v ustavo. Odtlej se je nekaj ekonomistom le posrečilo, da so to vnemo nekoliko ohladili. Še zmeraj pa zlata žila smrdi in jo je s komentarjem treba razsmraditi.
-
6. 4. 2012 | Mladina 14 | Javna pamet
Ko uradni ideologi in finančni tabloidi opravičujejo ukrepe, s katerimi hoče vlada skoraj milijardo evrov vzeti dejavnostim, ki so temelj reprodukcije slovenske družbe, najrajši uporabljajo geslo »varčevanje« in se sklicujejo na zdravo pamet. Pri tem zdravo pamet ponečedijo, najbolj pa zlorabijo lik gospodinje. Poglejmo, kako.
-
23. 3. 2012 | Mladina 12 | Javna pamet
Kako postane država anoreksična? Tako, da jo vladajoči podvržejo drastični shujševalni kuri. Ožemanje proračuna ogroža delovanje življenjskih funkcij družbenega organizma: kulture, šolstva, zdravstva, sociale. Problem anoreksičnega dekleta ni tisto, kar je vidno na prvi pogled – da je presuha in da tehtnica kaže premalo. Hudo je, da nima energije za delovanje organov. Anoreksična država tudi ni Kate Moss. Izraženo v odstotkih se krčenje javnega sektorja komu zdi kar privlačno (sumim pa, da imajo ljubitelji vitke države pri dekletih širokogrudnejše merilo). Ko pa premislimo, kakšne vsebinske posledice imajo lahko čez čas varčevalni ukrepi nove vlade, nas zaskrbi, da ogrožajo razvoj slovenske družbe.
