dr. Bogomir Kovač
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Ekonomija Za naročnike
Trumpova gladka politična zmaga na ameriških volitvah se zdi neverjetna, čeprav je bila pričakovana. Podobno, kot je pred ZDA in svetom predvidljiva nepredvidljivost novega predsednika. V zadnjem mesecu in pol smo si lahko zaradi popolne polariziranosti ameriške družbe ogledali vso banalnost ameriške manipulativne demokracije. Donald Trump ni zgodovinsko naključje, temveč zakonitost travmatičnega zatona ZDA kot vodilne sile sveta, pa tudi izpraznjenosti zahodne liberalne demokracije. Njegov politični kredo je demagoški populizem, mešanica političnega ludizma in ekonomskega primitivizma. Njegov na pol satirični, na pol obešenjaški stand up predvolilni šov je pometel z demokratsko intelektualno vzvišenostjo in vsebinsko praznino ameriške levice. Njegova retorika je apokaliptična in odrešujoča, mešanica realnih težav, utopičnih obljub in lažnivih manipulacij. Trumpizem je nekakšen mesijanski »magični realizem«, zunaj tradicionalnih klišejev in elitizma. Njegova agenda je preprosta, rešitve instantne, sovražniki jasno opredeljeni. Zato je Trumpova zmaga tako čista in izjemna, pa hkrati protislovna in nevarna. Američani so kolektivno skočili na glavo in mi z njimi.
-
8. 11. 2024 | Mladina 45 | Ekonomija Za naročnike
Konec oktobra je bil Balkan v središču bruseljske politike, od srečanja v okviru berlinskega procesa do objave širitvenega poročila in velikega obiska von der Leynove v kar šestih državah Zahodnega Balkana. EU se očitno po dvajsetih letih spet pripravlja na velik združitveni val z novim paketom desetih kandidatk. In v začetku novembra čaka potrditvena predstavitev v evropskem parlamentu tudi Marto Kos v vlogi komisarske kandidatke za širitvene procese. Nobenega dvoma ni, da je za novo bruseljsko administracijo širitev EU eno najpomembnejših strateških razvojnih vprašanj. Lažje je obvladljiva kot reformiranje obstoječe EU, hkrati pa ima novo geostrateško naravo, saj pospešeno zamejuje vpliv Rusije proti zahodu. Toda prav v teh dveh zadregah tiči past. Širitev ne more prikriti kopičenja nasprotij znotraj EU, lahko pa nevarno stopnjuje konflikt z Rusijo. Zahodni Balkan je tu še najmanjši problem. Politični konsenz si bo tukaj Bruselj preprosto kupil, balkanski partnerji ji bodo v zameno podarili nekaj pričakovane mimikrije. Balkan je, kot pravi Andrić, »tretji svet«, obsojen na večno gibanje in nemir, na junaštvo brez slave in mučeništvo brez venca. Boljšega ogledala lastne podobe vase zagledana EU ne bi mogla dobiti.
-
30. 10. 2024 | Mladina 44 | Ekonomija
Komentar / V zdravstvenem močvirju
Ministrstvo za zdravje (MZ) je konec oktobra 2024 zaključilo enomesečno javno razpravo o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N). Poleg ukinitve prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja konec decembra 2023 je to po letu dni drugi mejnik obljubljene zdravstvene reforme. ZZDej naj bi reševal problem delovnih razmerij med javnim in zasebnim sektorjem, dopolnilno zavarovanje njegove vire financiranja. Zdravniška zbornica je zadnje dni še zadnjič poskušala prepričati vlado, da umakne predlog sprememb ZZDej ali pa ga temeljito spremeni. Za zdravniški ceh je to še en korak proti razpadu javnega zdravstvenega sistema, za MZ začetek njegove rešitve. Očitno so se vsi akterji znašli v močvirju značilne reformne zanke. Vsi so za takšne spremembe, da se dejansko ne bi nič bistvenega spremenilo. Politika se boji odgovornosti za zdravstveni kaos, ki ga je z leti povzročila. Zdravniški ceh bi do čudežne rešitve, četudi z nekaj nelagodja, raje ostal pri starem in kalnem. Rezultat je znan. Razmere v slovenskem zdravstvu se nezadržno slabšajo, nezadovoljstvo bolnikov in zdravnikov pa povečuje. Zmote in zavajanja se množijo, vsaka rešitev pa vsaj do sedaj probleme in krizo samo še poglablja. Bo ZZDej novi dokaz tega ali ravno nasprotno?
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Ekonomija
Avtomobilska industrija je bila desetletja vrh evropske industrializacije, motor gospodarske rasti, simbol napredka. Nemške avtomobilske blagovne znamke in italijansko oblikovanje, britanski dirkalniki in francoski posebneži so preprosto evropski identitetni kapital. Toda položaj te kultne evropske industrijske panoge se je zadnja leta dramatično spremenil. Načeli so ga zablode neoliberalne globalizacije, slabi poslovni modeli koncernov, ekološki intervencionizem in kitajska tržna konkurenca. Panoga ima opraviti z največjo sistemsko preobrazbo v svoji zgodovini. Menjajo se energenti in tehnologije pogona, načini mobilnosti in pričakovanja kupcev, spreminjajo se svetovni trgi in vodilni konkurenti. Kitajska je postala v tej strateški panogi globalnega kapitalizma največji tehnološki, proizvodni in tržni igralec. Zato je avtomobilska industrija nenadoma tudi prvovrstna geostrateška tema. Zaradi nje se trese Nemčija in z njo EU. Za Slovenijo se zdi avtomobilska zgodba podobno dramatična in izzivalna. Od blizu so razpotja vedno laže prepoznavna kot brezpotja.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Ekonomija
Komentar / Acemoglu, Johnson in Robinson
Nobelova nagrada za ekonomijo leta 2024 roma v roke treh lavreatov, Darona Acemogluja, Simona Johnsona in Jamesa A. Robinsona, uglednih profesorjev na harvardski in chicaški univerzi. Acemoglu je že nekaj let veljal za enega favoritov, vsi trije tvorijo dolgoletno raziskovalno skupino. Nagrado so dobili za preučevanje vzrokov bogastva narodov in različne razvitosti držav, kar je izhodiščna domena ekonomske znanosti od Adama Smitha dalje. Njihovi teoretski pristopi in empirične raziskave ekonomske zgodovine so tu na novo osvetlili političnoekonomski pomen institucij. Kakovost institucionalnega okolja je temeljni dolgoročni vzvod ekonomskega razvoja. Pri tem so presegli dosedanje pogosto poenostavljene razlage o povezanosti trgov in demokracije, tudi o običajnih institucionalnih temeljih gospodarske rasti. Znotraj njihovih spoznanj lažje razumemo, zakaj politične elite povsod manipulirajo z ekonomskimi reformami, kako dolgotrajne in negotove so lahko ekonomske spremembe ob slabih institucionalnih temeljih. Kompleksnost vpliva politike na ekonomijo je ključno vprašanje sodobnega sveta in središčna raziskovalna os letošnjih nagrajencev. Politična ekonomija je znova postala temelj ekonomske vednosti. In letošnja Nobelova nagrada je dober dokaz tega.
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Ekonomija
Šestnajsto letno srečanje držav BRICS+ v ruskem Kazanu bo v marsičem prelomno, zaradi geostrateških razmer in politične nuje. Rusija je letošnja vplivna gostiteljica in koordinatorka vseh dejavnosti, lani je to prenosljivo nalogo imela Južnoafriška republika (JAR). BRICS+ je iz razmeroma ohlapnega gospodarskega združenja držav prerasel v politično ambiciozno silo. Po institucionalni plati ga marsikdo precenjuje, političnoekonomsko pa podcenjuje. Države BRICS na zunaj ponujajo novi internacionalizem, multipolarno politično ureditev sveta, drugačne ekonomske pristope. Osrednja poanta je prerazdelitev globalne geopolitične moči, enakopravnejša delitev ekonomskih interesov med svetovnim severom in jugom, ZDA in Kitajsko. Toda kaj BRICS dejansko ponuja svetu? Sta njegova nova razvojna vizija in drugačen aktivizem zgolj zamenjava ene hegemonije z drugo? Spreminjanje sveta v novo globalno skupnost po mirni poti ostaja ključna dilema. Petstoletna zgodovina tukaj ni spodbudna. Zato je pomembno, kaj, kdo in kako lahko v okviru BRICS+ ponudi sprejemljivejšo možnost od sedanje usode sveta.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Ekonomija
Vlada in sindikati so konec septembra 2024, po domala dveh letih pogajanj, podpisali izjavo o skupni usklajenosti glede zakona o plačah in končnih korakih plačne prenove. Diplomatsko kuliso sta očitno potrebovali obe strani. Vlada za formalno potrditev uspešnosti svojega paradnega projekta, sindikati kot sidro za povišanje mase plač. In na političnem odru socialnega dialoga so javnosti dokazali in pokazali svoja prizadevanja za cankarjanski »narodov blagor«. Toda ne pozabimo. Izvorno je to komedija v štirih dejanjih. Dogovor in strinjanje glede »stopnje usklajenosti« bi lahko dosegli že v prvem dejanju, vsebinsko pa v drugem. Plače bodo višje, ugodnosti napredovanja lažje, vse skupaj za dodatno milijardo in pol. Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS) je finančno velika, toda vsebinsko prazna lupina. Dobili smo bolj oplesk prek nerazrešenih dilem glede dejavnosti in poklicev, plačnih nesorazmerij in variabilnega nagrajevanja. Zato bodo nove kolektivne pogodbe hiše iz kart, plačilo za nekajletno socialno premirje pa visoko. Prava vrednost in cena te plačne blasfemičnosti prideta tam po letu 2026.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Ekonomija
Komentar / Evropska prihodnost
Izhodiščna predstavitev nove evropske komisije (EK) za obdobje 2024–2029 razkriva tri spoznanja za naš politični prostor. Najprej ponuja dokaz politične premetenosti dosedanje in nove predsednice Ursule von der Leyen. Instrumentalizacijo ženskih kvot je vešče izkoristila za svoje politično trgovanje. Nova, konservativnejša EK bolj ustreza njenim interesom kot evropskim, ekonomsko je šibkejša in politično bolj militantna od dosedanje. Na drugi stani »evropska vlada« brez prave konfederalne politične države in učinkovitega usklajevanja ekonomskih politik ne more zagotoviti želenega razvojnega preboja, kar zadeva globalno konkurenčnost in geostrateško varnost. In nazadnje je Slovenija v političnem pokru zamenjave predlaganega komisarja s kandidatko otežila prvo imenovanje EK. Očitno nismo doumeli evropske politične dramaturgije glede spolnega uravnoteženja, čudežnih kompetenc in trgovanja z resorji. Širitveno področje se zdi v Ljubljani bruseljski Olimp, dejansko pa smo dobili težak in sila tvegan resor. Širitveni proces v resnici poglablja politično in razvojno divergenco EU. Zato je prej težava kot sistemska rešitev, z nami vred.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Ekonomija
TEŠ 6 in slovenski energetski sistem sta čudovita zgodba slovenske postsocialistične tranzicije. V tej mladi in ambiciozni državi razkrivata vso navlako politične izprijenosti in ekonomsko nesposobnost vladajočih struktur. Energetika spada med najbolj državotvorne sektorje, pomeni temelj gospodarskega razvoja. Električna energija je hkrati ena najpomembnejših javnih dobrin, brez nje ni ne socialne ne politične stabilnosti države. Danes vemo o razvpitem in škandaloznem projektu bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) in zadregah Premogovnika Velenje (PV) domala vse ter hkrati malo glede dilem in izsiljenih rešitev. To velja tudi za sedanjo napoved ad hoc institucionalnih sprememb in njunega zapiranja v stari maniri političnih zaletavosti in interesnih lobijev. Vrednost tega projekta in posledice njegovega ukinjanja so za Slovenijo na čelu razvojnih zablod. Delovanje TEŠ 6 je namreč za energetsko stabilnost in varnost države nujno in ključno. Ponovno razkrivanje preteklih grehov in neodgovornosti nam na tej prelomni točki ne pomaga dosti. Pomembneje je iskanje poti, kaj in kako priti do vsaj srednjeročnih optimalnih rešitev glede stroškov in tveganj. Energetskih in ekonomskih, ekoloških in socialnih. V apologiji zgodovinskih tragedij in fars med spočetjem in smrtjo TEŠ 6 očitno ni razlik.
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Ekonomija
Komentar / Draghijevo sporočilo
Dolgo pričakovano Draghijevo poročilo o evropski konkurenčnosti so v Bruslju namesto junija 2024 predstavili šele septembra. Zamuda ni naključna, razkriva preplet zakulisnih bruseljskih bitk z novo komisijo, pa tudi vse bolj usodne poglede na prihodnost EU. Draghijeva politično-ekonomska sporočila za reševanje EU so kot vedno jasna in dramatična. EU v novih okoliščinah nima več možnosti izbire, spremeniti mora svojo razvojno paradigmo in sposobnosti ukrepanja. Razvojno in geostrateško zaostaja za ZDA in Kitajsko, izgublja globalno konkurenčno bitko, ekonomsko podstat svojih vrednot in družbene blaginje. Draghijev recept je navidezno preprost. EU potrebuje več denarja za prave prebojne investicije in učinkovitejše upravljanje skupnih politik. Njegovo sporočilo je podobno onemu iz leta 2012 pri reševanju evra. Storili bomo vse, kar je potrebno za rešitev EU. Toda politično nastavljena evropska komisija (EK) ni tehnokratska ECB in von der Leynova tudi ni karizmatični Draghi. Agonija EU pa je vse bolj očitna, iluzije o možnih rešitvah vse večje. Tudi Draghijeva strategija evropske konkurenčnosti tu ni izjema.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Ekonomija
Prostorsko načrtovanje je ogledalo urejenosti države, državni prostorski red določa temeljna pravila življenja ljudi. Na prvi pogled imamo glede tega vse, kar potrebujemo. Tu so moderni konceptualni okviri in usmeritve uravnoteženega trajnostnega razvoja. Dosegli smo konsenz med različnimi deležniki glede strategije razvoje Slovenije do leta 2050. Premoremo zavidanja vredno hierarhijo prostorskih zakonov in uredb. Zdi se, da je Slovenija ena najbolj urejenih članic EU. Realnost je kakopak precej drugačna. Prevladuje prostorsko razsvetljenstvo, ki pa ga nihče ne izvršuje, ker ga preprosto ne (z)more. To je svojevrsten cinizem naše mlade državne ureditve, kjer kaos in entropija naraščata z vsakim aktom dograjevanja sistema, od prostora, zdravstva, šolstva … Množica predpisov ne more nadomestiti učinkovitosti organizacije, manko strokovnosti in finančne podhranjenosti želenih sprememb. V Sloveniji kot majhni državi je prostor sam po sebi dragocena nacionalna dobrina. Glede na lego in raznovrstnost je njegovo obvladovanje naša osrednja konkurenčna prednost. Z drugimi besedami, upravljanje prostora je preprosto najbolj prezrt (makro)ekonomski problem te države.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Ekonomija
Komentar / 80 let Bretton Woodsa
Sredi julija 2024 je izzvenela osemdesetletnica slovitega Bretton Woodsa, mednarodnega sporazuma o novi monetarni, ekonomski in finančni ureditvi sveta po drugi svetovni vojni. To je hkrati tudi temeljni kamen globalne hegemonije ZDA, trdega in brezkompromisnega sesutja Pax Britanica. ZDA so bolj vsilile kot ponudile globalno politiko z ekonomskimi sredstvi, svet, utemeljen na dominaciji dolarja in novih institucijah. Fascinantna zgodba Bretton Woodsa žal ni romantična pripoved o novem svetu miru in napredka, svobode in enakopravnosti. Bolj gre za brezkompromisen svet spletk, s katerimi je bila spočeta nova mednarodna ureditev. Osemdeset let kasneje je bistveno drugačna od prvotnih namer. Ameriška dominacija se opoteka, brettonwoodske »zahodne« institucije niso glas večinskega sveta. In preden se morda sodobni politiki polotijo rekonstrukcije Bretton Woods 2.0, je koristno razumeti, kaj se je dejansko zgodilo leta 1944 in po tem.
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Ekonomija
Tradicionalni pregled turističnih dogajanj ob prevesu vrhunca poletne sezone ne prinaša dramatičnih novic, ne doma in ne v tujini. Turistična panoga si je po globalni pandemijski recesiji povsem opomogla in se vrača v stare tirnice vsakoletne rasti. Toda karte so vendarle premešane, na ponudbeni in tudi povpraševalni strani, zlasti v EU. Turistična industrija ima največ težav s kadri, globalnimi poslovnimi pristopi in lokalno prilagodljivostjo. Turistična potrošnja postaja občutljivejša na številna tveganja, zahtevnejša in manj uniformirana. Slovenija se je na tem področju znašla bolje od pričakovanj, pa vendarle še vedno ne izkorišča svojih konkurenčnih prednosti. Za seboj ima nedvomno najboljšo prakso strateško razvojnih dokumentov v državi, pa trdno zasidrano in sposobno ekipo na STO. Turistična dejavnost je v primerjavi z drugimi preprosto dober primer skupnega delovanja deležnikov. In zato panoga žanje uspehe ne glede na ciklična nihanja in vrsto konkurenčnih vrzeli, ki jih ne znamo zapolniti. Pod črto, turizem je lahko učna ura za druge gospodarske dejavnosti, sam pa bo še moral v šolske klopi.
-
16. 8. 2024 | Mladina 33 | Ekonomija
Komentar / Neučinkoviti birokratski stroj
Obletnica katastrofalnih poplav, najhujših v sodobni zgodovini države, je navrgla mešanico pozitivnih korakov, pa tudi negativnih stranpoti. Dejansko po letu dni, podobno kot po pandemiji covid-19, nimamo kompleksne interdisciplinarne analize, zakaj so te poplave tako močno ogrozile državo. Kdo je za to odgovoren, česa nismo storili pred tem in kaj moramo narediti, da se to ne bi ponovilo. Sodobni koncepti varstva pred poplavami zahtevajo sistemski in sistematičen pristop, kombinacijo kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam. Predvsem pa drugačno organiziranost in način upravljanja skupnega. In tu smo naredili v preteklosti največ napak in sedaj ni videti bolje. Nesporno je bil izhodiščni odziv zaščite in reševanja lani najboljši del ukrepanja. Po letu dni izteka izrednih ukrepov naraščajo frustracije in dvomi o učinkovitosti delovanja države. Državni vrh zveliča svoje ukrepe, na lokalni ravni so ljudje drugačnega mnenja. Politična legitimnost oblasti in učinkovitost protipoplavnih javnih politik sta dve plati iste medalje. Vladna koalicija tu v nasprotju s svojimi pričakovanji izgublja usodno politično bitko.
-
9. 8. 2024 | Mladina 32 | Ekonomija
Bidnov odstop v predsedniški bitki za Belo hišo pred tremi tedni ni presenečenje, hitra strnitev demokratskih vrst okoli Kamale Harris tudi ne. Veliko presenetljivejša je bila pri tem zaverovanost ameriških političnih elit v oba sporna kandidata. To razkriva veliko bolj kompleksno politično krizo v ZDA, pa tudi zahodne demokracije nasploh. V ospredju je problem politične legitimnosti in v ZDA še posebej prevlada interesnih centrov kapitala. V EU je kapitalsko utemeljena demokracija omejena, v ZDA o vsem odločajo finančni investitorji. Politično veljaš toliko, kolikor kapitala zbereš, politične izbire določa dolar za volilni glas. Kamala Harris je v enem dnevu zbrala 81 milijonov dolarjev, največ v zgodovini ameriških volitev. In postala je relevanten politični subjekt, ustrezna investicijska tarča političnega kapitala. Predsedniška bitka med Trumpom in Harrisovo bo tokrat potekala po robovih identitetne politike in različnih ekonomskih pristopov. Trump je občutljiv glede ženske in migracij, za demokrate je rešitev uspeh »bidenomike« brez Bidna. In v tej epohalni bitki politične izbire ne bo določala vsebina, temveč populistična retorika. Semenj ničevosti je usoda današnje Amerike.
-
2. 8. 2024 | Mladina 31 | Ekonomija
Dramatičen politični spopad med dementnim Bidnom in impulzivnim Trumpom je končan. Trump republikansko potrditev že ima, demokrati so se z Bidnovim prepoznim odstopom znašli v veliki zadregi. Ameriške elite očitno niso sposobne najti pametne alternative. Trumpova »Najprej, Amerika« (2017) in Bidnova »Amerika se vrača« (2021) odzvanjata tudi sredi nove volilne bitke leta 2024. Politični kaos v ZDA kljub vsem prikrivanjem narašča, nemoč države postaja vse očitnejša. Povečuje se ameriški političnoekonomski nacionalizem, hkrati pa je ameriška sposobnost obvladovanja globalnega sveta vse manjša. Zapletom ni videti konca. Mednarodni red, ukrojen po ameriških interesih, poskušajo ohraniti s političnim intervencionizmom in ekonomskim protekcionizmom. Težave ZDA in njihovih zaveznikov so vse večje, nasprotniki pa vedno močnejši in raznovrstnejši. Znamenito »ameriško stoletje« se očitno izteka v spopad »demokratičnega« zahoda proti »avtokratskemu« vzhodu. Enostranske neoliberalne globalizacije ni več, nacionalistični populizmi postajajo del večsmernega internacionalizma. Lunatični Trump tu ni zgolj groteskna posebnost ZDA, temveč nova normalnost sveta.
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Ekonomija
EU se je zadnjih pet let znašla v zamotanem trikotniku z ZDA in Kitajsko. Niti bruseljska birokracija niti voditelji najmočnejših članic nimajo jasnega odgovora, kaj storiti. Strateško rivalstvo med ZDA in Kitajsko se zaostruje in postaja nevarno. EU tu izbira med tradicionalnim političnim zavezništvom do ZDA in nujo ekonomskega povezovanja s Kitajsko. Evropske politične elite nihajo med vedno bolj agresivno obrambo ameriškega unilaterizma in kitajskimi pričakovanji novega multilaterizma. Liberalna demokracija in globalni trgi niso več jamstvo dolgoročne politične stabilnosti, miru in ekonomskega napredka. Zlom uradne neoliberalne ideologije zahodnega sveta vodi v politično destabilizacijo, ekonomsko stagnacijo in neznosno militarizacijo EU. ZDA in EU delujejo vedno bolj razdiralno, kdor ni z nami, je proti nam. Kitajska je bolj povezovalna, ker ji to ekonomsko koristi. EU bi rada obdržala ZDA kot zaveznike, Kitajsko kot oddaljenega konkurenta in Rusijo kot vojnega poraženca. Stoji pred nekakšno antineoliberalno dilemo, kako najti lastno pot rešitve. Potrebuje Sinatrovo doktrino, doktrino tiste Frankove večne My Way.
-
19. 7. 2024 | Mladina 29 | Ekonomija
Nova bienalna ekonomska študija OECD o Sloveniji (OECD Economic Surveys: Slovenia, 2024) je vedno priložnostno ogledalo za sistemski pogled na stanje v državi. OECD je ugledna mednarodna institucija, njeni gospodarski pregledi imajo strokoven ugled in slovijo po odprtosti obravnav. Zato je pomembno, kako jih državni odločevalci razumejo in izkoristijo kot vodilo razvojnih sprememb. Gospodarska slika Slovenije ni slaba, težava so njene razvojne politike. Fiskalna konsolidacija je običajno vodilo takšnih nasvetov in tudi tokrat je tako. Tudi nabor reformnih priporočil ostaja v domala standardnih okvirih, od pokritja starajoče se družbe do onih glede davkov in gospodarske rasti. Tudi vladni odzivi so pričakovani. Večino ukrepov in reformnih priporočil že imamo in izvajamo, kar ostane, še pride, v tem ali novem mandatu vlade. Kritičnih refleksij glede učinkovitosti vladnih politik in težav z menedžmentom sprememb ni bilo. OECD je ponudila dokaj stereotipno analizo, mi še bolj zguljene odgovore. O novem razvojnem modelu niso govorili ne eni ne drugi. Toda prav to Slovenija najbolj potrebuje.
-
12. 7. 2024 | Mladina 28 | Ekonomija
Komentar / Pred kom nas brani Nato?
Nato, največja in najvplivnejša vojaška asociacija na svetu, praznuje v Washingtonu 75- letnico obstoja. Častitljiva starost transatlantske enotnosti EU in ZDA, namenjena povojni zaščiti miru in napredka, ima danes vse več stranpoti. Zato je praznovanje tokrat hkrati tudi iskanje izhodov, kakšna naj bo varna prihodnost sveta. Dolgoročni političnoekonomski vojni cikli govore o menjavi Pax Americana s Pax Sinica. Stari mednarodni red razpada, novega očitno ne moremo dobiti po mirni poti. Nato v tej zastavitvi ni več varnostni dežnik, temveč nevarno in provokativno vojno sredstvo zahodnega sveta. Ni nosilec miru, temveč podpihovalec vojne, kar je v nasprotju z željami in interesi ljudi na obeh straneh Atlantika. Politična legitimnost vodstvenih elit v Bruslju glede vojn je majhna, demokratični primanjkljaj glede mirovnih pobud pa velik. EU bi zato morala iskati alternativo v lastnih obrambnih silah ali pa se zavezati miroljubnejši ureditvi sveta. Slovenija je tukaj v političnem klinču večnega neizpolnjevanja zavez in najbolj skeptične drže ljudi med članicami Nata. In Nato je očitno del problema in ne rešitve.
-
5. 7. 2024 | Mladina 27 | Ekonomija
Evropsko prvenstvo v nogometu v Nemčiji je sredi poletja 2024 v EU zasenčilo vse druge politične dogodke. Nogomet je te dni preprosto edina prava politično-ekonomska tema, vsa pozornost javnosti je usmerjena vanj. Dokaz več, da je nogomet izjemno kompleksen, globok in vpliven sociokulturni fenomen. Kot vodilni svetovni šport je v marsičem nekakšen opij ljudstva, toda zagotovo edina religija, ki ne pozna ateistov. Za Nemčijo je evropsko prvenstvo dobrodošel politični obliž v grozeči ekonomski recesiji in težavah koalicijske vlade. Slovenska uvrstitev v izločilne boje osmine finala, celo končni poraz s Portugalci, meji na nogometni čudež. Slovenija se je ob njem poenotila, politično mitologijo »stopiti skupaj« je veliko bolj avtentično kot strankokracija Goloba ter Janše uresničil Kek s svojim moštvom. Napredovanje Slovenije in izpad Hrvaške in Srbije je tudi v balkanskem kotlu dokaz, da se je svet okoli nas resnično postavil na glavo.
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Ekonomija
Evropske volitve so po naravi reči bolj pretresle politične vzvode delovanja EU in manj ekonomske. Pričakovani zasuk v desno ni bistveno spremenil političnih razmerij, večja težava so spregledani ekonomski temelji. Politični premik k populizmu in frustracije volilnega telesa imajo ekonomske korenine, v ozadju je brodolom neoliberalne ideologije in prakse. EU je odziv na povojne razmere, razvija se v spoprijemanju s krizami, oblikovana pa je za dobre čase in ne za slabe. In prvih očitno ni več. Danes jo z desne in leve dojemajo kot domala večno institucijo »a la carte«. Vsakemu nekaj daje in vsem nekako koristi, zato vsi verjamejo v trdnost integracije, čeprav narašča nezadovoljstvo z njenim delovanjem. EU ekonomsko zahteva večjo soodvisnost in politično koordinacijo, toda politično se krepijo protekcionistične in nacionalistične težnje. Nikoli dorečeno načelo subsidiarnosti je trčilo ob problem legitimnosti, ta pa ob delovanje evropske demokracije. Iskanje »strateške avtonomije« navzven je samo druga stran izpraznjene suverenosti navznoter. Politična unija je ekonomsko nujna, ni pa politično zaželena, desnica in levica ji nasprotujeta vsaka po svoje. Za sedaj so vsi združeni v svoji različnosti. In to ekonomsko vedno bolj zapleta položaj in manevrske sposobnosti EU.
-
21. 6. 2024 | Mladina 25 | Ekonomija
Nenavadno mednarodno politično srečanje o miru v Ukrajini sredi junija 2024 v švicarskem letovišču Burgenstock je skrbno izbran zaključek globalne medijske podpore vojni v Ukrajini. V Berlinu so najprej gostili mednarodno konferenco o obnovi Ukrajine, potem je vrh skupine G-7 v Italiji zgolj potrdil politični dogovor o vsestranski in dolgoročni pomoči tej nesrečni državi. Odločitev je jasna, Zahod si želi nadaljevanje vojne in ne miru. To preprosto ustreza geostrateškim interesom ZDA, manj EU, koristi Zelenskemu, manj Ukrajini. Zanj je vojna politična rešitev, podobna Netanjahujevi usodi v Izraelu. Za zahodni svet pa je to zgodba katastrofalnih izbir, hipokrizije, izgube kredibilnosti. Politični mesečniki v Bruslju, Washingtonu in drugod nas korak za korakom vodijo v novo evropsko in svetovno vojno. In ko grozote Ukrajine postanejo EU in apokaliptična Gaza podoba sveta, potem ni več poti nazaj. Dejansko se pod krinkami mirovnih konferenc in povojnih obnov skrivajo vojno hujskaštvo, politične manipulacije, banalnost zla. Žal v tretji svetovni jedrski vojni v dobi navdihujočega antropocena ne bo zmagovalcev. Naša usoda tiči v igri prestolov vojnih zločincev od Moskve do Washingtona, Pekinga in Bruslja.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Ekonomija
Komentar / Nemoč evropske demokracije
O desetih neposrednih volitvah v evropski parlament po letu 1979 vemo po slabem tednu skorajda vse, razumemo morda manj. Evropske volitve so letos za indijskimi druge največje v svetovnem merilu. Za veliko evropsko politično kuliso demokracije in navidezno usodnimi izbirami stojijo bolj prozaične podobe in interesi. Evropski parlament v politični lepljenki EU nima take moči in veljave kot evropska komisija in evropski svet. EU pač ni razvita politična unija, njen »pogodbeni federalizem« ima šibko politično legitimnost. Še vedno je dejanska moč podrejena državnim interesom članic. Zato so evropske volitve vedno prežete z nacionalnimi pristopi, običajno imajo celo manjši domet v Bruslju kot doma. In tudi tokrat je bilo tako. Pretrese sta doživeli Francija in Nemčija, pa tudi drugi. Razglašeni radikalni desni politični zasuk ne tiči toliko v preštevanju parlamentarnih sedežev, temveč predvsem v prevzemanju njihovih idej kot nove politične normalnosti. In to je žal spregledani problem EU, nemoči njene predstavniške demokracije in zavoženega evropskega neoliberalizma. V Sloveniji je racionalna presoja volivcev povedala več, kot sta zmožni doumeti obe nasprotujoči si politični eliti. Tam, kjer te dni vsi razglašajo svoje zmage, stojijo poražena država in vedno bolj resignirani državljani. In to je tudi evropsko sporočilo.
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Ekonomija
Komentar / Davčni gordijski vozel
Polovica mandata Golobove vlade konec maja 2024 je sovpadla z napovedjo prvega svežnja toliko želene davčne reforme. Fiskalna in razvojna politika države veljata za tradicionalno ogledalo uspešnosti vladnih administracij. Zato je podoba napaberkovanih davčnih sprememb dobro ogledalo kaotičnega kolaža dveletnega delovanja Golobove vlade, pa tudi dometov njenega finančnega ministra. Očitno v tej državi nismo kos sistemskim reformam, karkoli že pomenijo v slovenski politični srenji. Obvladovanje davčnega področja je žal ekonomsko eno najkompleksnejših in politično najzahtevnejših opravil vodenja države. Manevrskega prostora za davčne spremembe je običajno manj od želenih ciljev, učinki so težko napovedljivi in pogosto protislovni. Kdor temu ni kos, je bolje, da davčni sistem in njegovo reformiranje pusti ob strani. Povzroči lahko več škode kot koristi in to velja tudi za Golobovo administracijo. Davčni sistem pomeni vez med interesi zasebnih davčnih komitentov in javnim interesom države. V kolesju zavoženega neoliberalnega kapitalizma potrebujemo radikalno nov način sodelovanja med državo in biznisom. In tu se pri nas očitno zatika povsod, od nesposobnosti državne uprave do nezaupanja deležnikov in neodgovornih politikov. Davčni gordijski vozel je zanje preprosto nerešljiv.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Ekonomija
Komentar / Nemčija in Francija
Macronov državniški obisk v Nemčiji je kljub tesnemu sodelovanju in hkrati razhajanju obeh držav poln političnih sporočil. Francoski predsednik prihaja v Berlin tik pred evropskimi volitvami, 9. junija 2024. Macron in nemški predsednik Steinmeier želita pokazati, da sloviti »francosko-nemški motor« evropske integracije ni zastal in deluje. Francija in Nemčija imata skupno odgovornost do evropskega projekta, pogosto drugačna stališča, geostrateško pa tudi različna izhodišča. Vsaj štirideset let sta bili obe državi osrednji nosilki gradnje EU. V devetdesetih letih sta bilateralne odnose podredili evropskim institucijam in novemu ustroju ekonomske in monetarne unije. Zadnje desetletje in pol sta v vlogi nekakšnega kriznega menedžerja unije na razpotjih njene širitve in reformiranja. Od izhodiščnega aktivizma do sedanjega institucionalnega konformizma stoji veliko mejnikov, francosko-nemški motor je pogosto bolj mit kot dejanski odločevalec. Obe državi sta danes druga drugi bolj opora pri reševanju lastnih notranjih problemov kot pa prvi nosilki evropskih rešitev. Problem evropske prelomne točke, »Zeitenwende«, je zato danes onkraj nemških težav in francoskih ambicij.
-
24. 5. 2024 | Mladina 21 | Ekonomija
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zavrglo tožbo slovenskih ribičev proti Hrvaški zaradi kazni za ribolov v domnevno hrvaškem delu Piranskega zaliva. Na razsodbo glede tožbe hrvaških ribičev proti Sloveniji še čakamo. Balkanske zdrahe pomenijo vrh pritožb na ESČP, Slovenija je tu na čelu z desetkratnikom evropskega povprečja. Ribiči niso uspeli, lov onkraj sredinske črte je sodišče označilo za sporno. Slovenija namreč meddržavnega spora o morski meji s Hrvaško ne priznava, čeprav očitno obstaja. Zanjo je namreč spor rešen v okviru arbitražnega sporazuma, s katerim se Hrvaška ne strinja. In tej jari kači političnih nesporazumov, sprenevedanj in tudi neznanja ni videti konca. Zgodbo s Piranskim zalivom smo dejansko zapravili ob osamosvojitvi, sredinska črta je zato naša usoda, tudi v tej razsodbi. Ribiči so seveda žrtev slovenskih političnih zablod glede veljavnosti arbitražnega sporazuma. Ta je v svetu merjenja realnih interesov in moči pravno precej votla in politično šibka rešitev. Mednarodno pravo je v tem klinču vedno bližje politiki kot pravu. Hrvaška je to dojela, Slovenija očitno še ne.
-
17. 5. 2024 | Mladina 20 | Ekonomija
Skupina Panvita, eno osrednjih in redkih slovenskih agroživilskih podjetij, doživlja lastninsko preoblikovanje in dokapitalizacijo. Vanjo vstopa hrvaška storitvena družba Mplus za zdaj kot finančni vlagatelj, dokapitalizacija pa naj bi omogočila širitev in krepitev Panvite. Zgodba je navidezno preprosta in razumljiva. Panvita potrebuje kapital za poslovni razvoj, hrvaška družba svoje četrto poslovno področje. Smo na stičišču nekakšnih strateških poslovnih sinergij, toda zamegljenih poslovnih modelov in interesov prodajalca in kupca. Strateško partnerstvo je za zdaj bolj neoprijemljiva poslovna zgodba. Toda čas poslovne setve je pravšnji, politični kaos v obeh državah ravno pravšnji. Glede stanja slovenskega kmetijstva in agroživilske industrije so reči jasnejše. Kot država z značilno podobo kokoši izgubljamo še zadnje preostanke pridelovalnih in predelovalnih tržnih verig. Strateška prehranska suverenost Slovenije je vedno manjša, zgrešena gospodarska politika je tod usodnejša kot drugod. Hrana je preprosto javno dobro, zadeva javni interes države, četudi tiči v tržnih labirintih zasebnega kapitala. Panvitin prevzemni dramolet zveni v obeh deželah enako, pomeni pa za vsako nekaj drugega.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Ekonomija
Obisk kitajskega predsednika Xi Jinpinga na začetku maja 2024 v Evropi, skrbno izbran izbor držav in sogovornikov, vzbuja neverjetno pozornost. Kitajska je danes druga najpomembnejša globalna velesila, najučinkovitejši model sodobnega kapitalizma vodijo komunisti. Oboje povzroča zadnja leta v ZDA in EU protislovne in tudi zmedene odzive. EU je v dilemi, ali je Kitajska zanjo politična partnerica, ekonomska konkurentka ali geostrateška nasprotnica. Morda bo leto 2024 glede tega prelomno. ZDA in EU dobivajo v tem letu novo politično vodstvo, Kitajska utrjuje svoje. Geostrateška zaostrovanja njihovih razmerij ne koristijo nikomur, igra z ničelno vsoto vodi v nesmiseln spopad za prevlado sveta. EU bi lahko igrala pomembno vlogo vmesnega pomiritvenega člena. Toda ne kot sporni jeziček na tehtnici prevlade ene ali druge nasprotne strani, ZDA in Kitajske. Bolj lahko deluje kot ključni vmesni člen na skupni tehtnici globalne miroljubne koeksistence.
-
3. 5. 2024 | Mladina 18 | Ekonomija
Dvajseta obletnica slovenskega vstopa v EU na prvi maj leta 2004 vzbuja mešane občutke. Ob proslavljanju uspehov lahko govorimo tudi o zapravljenih priložnostih. Peta in največja širitev EU v zgodovini je zahtevala številna prilagajanja starih in novih članic. V tem trenutku – v marsičem prelomnem – sta trčili pripravljenost stare EU in velika družbena transformacija postsocialističnih držav. Slovenija je bila med njimi najbolj razvita in najbolje pripravljena. Dejansko je veliki evropski trojček, vstop v EU in Nato ter prevzem evra, prevzela prva. To velja tudi za zgodnje predsedovanje Svetu EU tri leta po vstopu. Ves projekt lahko še danes uporabljamo za učno uro dobre diplomacije, projektnega menedžmenta in vodenja države. Skratka, mlada in mala država je tedaj postavljala mejnike, sebi in tudi drugim, kar se kasneje ni več zgodilo. Slovenija je zlasti po letu 2010 vedno težje krmarila med številnimi evropskimi in lastnimi krizami. Izgubila je avreolo najbolj prodorne nove članice in se utopila v sivini bruseljskih labirintov. Seveda, Slovenija veliko bolj potrebuje EU, kot unija potrebuje nas. Zato je njena stabilnost temelj našega obstoja v XXI. stoletju.
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Ekonomija
EU se je ob koncu mandata sedanje evropske komisije in pred junijskimi volitvami evropskega parlamenta znašla na novem križišču svojih iskanj. Pesimisti bi zapisali na brezpotju. Naj nadaljuje z novo širitvijo in različnostjo ali pa se naj raje posveti svojemu reformiranju in večji enotnosti? Oboje je namreč institucionalno težko združevati, še težje voditi. EU kot leseno železo deluje že dolgo, očitno predolgo. Pred 30 leti je španski zgodovinar Josep Fontana ponudil deset zrcalnih zgodovinskih pogledov na njeno prihodnost. Od barbarskega in krščanskega do zrcala napredka in večvredne izjemnosti. EU je v 21. stoletju ostala pred zidom – ekonomskim nazadovanjem in prazno identiteto skupnega evropejstva. Združenih držav Evrope politično ne moremo dobiti, ekonomsko pa brez tega zaostajamo za globalnimi konkurenti. Novo iskanje rešitev naj bi ponudili dve poročili o poglabljanju enotnega trga in konkurenčnosti. Obrat je očiten. EU namesto novih institucij in pravil išče uresničljive ekonomske politike in ukrepe. V ospredju je funkcionalna konkurenčnost, geostrateško pozicioniranje EU. Bo to rešitev evropskega rebusa?
