dr. Bogomir Kovač
-
26. 5. 2017 | Mladina 21 | Ekonomija
Obramba lastne ekonomske identitete
Evropska komisija (EK) je v postopku evropskega semestra 2017 objavila priporočila glede proračunskih in reformnih ukrepov za svoje članice, tudi za Slovenijo. EU je v petem letu postopnega okrevanja, ki je zajelo vse članice, toda izboljšave so skromne, sistemske negotovosti so visoke. Slovenija ima nadpovprečno gospodarsko rast, toda še vedno spada v srednjo skupino držav s fiskalnimi tveganji. Fiskalna priporočila zato ostajajo enako zavezujoča, podobno standardni so nasveti glede strukturnih reform. Nič novega torej, verodostojnost njene ekonomske analize je že dolgo problematična, toda svojih receptov za vzdržno rast in reforme tudi Cerarjeva vlada nima. Želene makroekonomske spremembe ne rešujejo političnih zadreg, ne na ravni EU ne v Sloveniji.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Ekonomija
Zadnji krog privatizacije NLB?
Privatizacija NLB s svojo opotekajočo se zgodovino teče morda svoj zadnji krog, privatizacija v EU tudi. Obe imata goreče zagovornike in nasprotnike, obe sodita na področje politično-ekonomskih paradoksov. Razkrivata iracionalnosti političnega odločanja na račun ekonomskih tveganj in škod. V ospredju so stare dileme prodaje in večnih evropskih zavez, manj govorimo o pogojih prodaje in izkupičku, fiskalnih učinkih in drugih oportunitetnih stroških. Prodaja bank in podjetij je za zdaj ekonomsko bolj podobna razprodaji, hitenje je bolj politična kot ekonomska nuja. Privatizacija je preprosto najprej posel, ki predpostavlja določeno politiko. To pomeni, da vemo, kaj kdaj komu prodajamo, kako in po čem. In kajpada, zakaj.
-
12. 5. 2017 | Mladina 19 | Ekonomija
Politični populizem je tihi zmagovalec evropskih volitev, kljub porazom Hoferja, Wildersa in Le Penove v zadnjih šestih mesecih, brexit in Trump lani potrjujeta njegov vzpon. Zahodni svet se utaplja v političnem kaosu, liberalna demokracija in tržna ureditev razpadata, vsake nove volitve ogrožajo projekt EU. Populizem je očitno odgovor na negotovost sodobne politične in ekonomske krize, tako z leve kot desne. Pomeni bolj družbeno patologijo kot zdravilo, odvisen je od politikov in manj od politik. Populistični prijemi so enako nevarni kot izpraznjena politika sredinske normale. Ksenofobni radikalizem in neoliberalni formalizem nimata odgovorov za ključne probleme sedanjega časa. Zato ni EU ob zmagah »pravih« nič bližje reševanju evra, schengenskih meja, prekarnosti dela in regulaciji kapitala.
-
5. 5. 2017 | Mladina 18 | Ekonomija
Drugi krog francoskih predsedniških volitev očitno dokazuje novo politično normalo evropske demokracije. Namesto tradicionalne strankokracije politično usodo krojijo politična periferija in novinci, osrednja prelomnica delitve med Macronom in Le Penovo je odnos do EU. Oba prodajata »revolucijo« v notranji politiki, oba si navzven želita veliko in vplivno Francijo. Temeljna razlika je v temeljnem okviru sprememb, Macron jih vidi v okviru EU, Le Penova v frexitu. Toda politični sistem pete republike je zapleten, politični obrati in čudaške kohabitacije so tradicija in ne posebnost. Niti Macron niti Le Penova ne moreta zmagati na junijskih parlamentarnih volitvah, zato bo usoda Francije paradoksalno ohranila »sindrom Hollanda«, opotekajočega se velikega igralca v šibki EU.
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Ekonomija
Dan Zemlje, 22. april 2017, je minil tiše, kot bi smel in moral. Velja za najširše svetovno civilno gibanje, še vedno temelji na idealizmu, uporu in sejanju nove družbene zavesti od spodaj navzgor. Manj gre za institucionalizirano, politično organiziranje, za racionalizacijo družbenega radikalizma, v njem je več defetizma in defenzivnosti kot na začetku poti. Sedanja ekološka, socialna in ekonomska kriza so tri obličja naše ujetosti na planetu, posledica industrijskega modela razvoja sodobnega kapitalizma. Grozi nam civilizacijska kriza, kriznega menedžmenta pa nismo sposobni dojeti in še manj uresničiti.
-
21. 4. 2017 | Mladina 16 | Ekonomija
EU postaja ob svoji šestdesetletnici očitna žrtev lastnega uspeha. Njena institucionalna struktura in geografska širitev, število držav in prebivalstva so impozantni, njena nesposobnost spopadanja s krizami pa dramatična. Zapletlo se je na vozlišču njene poti, pri hkratni širitvi in poglabljanju unije, pri skupnem denarju in različnih nacionalnih politikah. Nenadoma so v ospredju vprašanja pravice izstopa in možnosti ugovora, imamo trk politične centralizacije EU in nacionalnih suverenosti članic. Očitno so zadrege posledica zlorabe ključnega načela subsidiarnosti, potrebujemo nekakšen nov Maastricht 2.0, toda zunaj sedanjih nemških zamisli. Izguba suverenosti članic je očitno končala v krizi identitete EU, ekonomska integracija ni pripeljala do politične harmonizacije. Esenca Evrope je različnost, zato demokratični primanjkljaj EU končuje v nedrjih nacionalne suverenosti.
-
14. 4. 2017 | Mladina 15 | Ekonomija
Evropske politične igre na schengenski meji so v hipu povzročile pričakovani prometni kaos, pravno zmedo in ponovni politični zdrs bruseljske in domače birokracije. Razmeroma prost pretok blaga in ljudi prek meja je preprosto nuja, ki je ni mogoče zamejiti. Mobilnost blaga in ljudi je ena ključnih postavk tržne konkurenčnosti in demokratičnih pravic, eden temeljnih vzvodov legitimnosti sedanje EU. Novi režim nadzora na zunanjih mejah EU ne rešuje ničesar, ne problema terorizma in tudi ne omejevanja migracij. Povzroča pa političnoekonomsko škodo in nesorazmerno prizadene zunanje članice EU. Slovenija je bila 7. 4. 2017 dokaz, kako sedanja EU ne more delovati, ne tu ne kje drugje.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Ekonomija
Poslovni sistem Agrokor prihaja iz sosednje države Hrvaške, s Slovenijo ga vežeta poslovna usoda Mercatorja in skupni trg. Todorićev koncern predstavlja koncentrirano zgodbo hrvaške postsocialistične politične tranzicije, tovarišijskega kapitalizma in grešnega modela dolžniške rasti podjetja. Reševanje Agrokorja je prav toliko geostrateško, nacionalno politično kot tudi poslovno vprašanje. Tudi tukaj razkriva političnoekonomski algoritem sodobnega kapitalizma. Pred tridesetimi leti so podobne zablode socializma naplavile afero Agrokomerc v bosansko-hrvaškem zaledju. Kot pravi Krleževa metafora Karađorđevićeve konjušnice, lahko menjamo konje, politična logika hleva in ekonomskega govna pa ostaja.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Ekonomija
Ekonomija kot moralna opredelitev
Kolumne so priložnost, da se občasno posebej oddolžimo ekonomski vedi, enkrat na leto s popisi dosežkov Nobelovih nagrajencev, občasno ob smrti tega ali onega pomembnega ekonomista z nekrologom. Profesor Kenneth Arrow je žal sredi februarja pri svojih petindevetdesetih letih izpolnil oba kriterija. Velja za najmlajšega Nobelovega nagrajenca, njegovi prispevki na področju teorije družbene izbire, teorije splošnega ravnotežja, ekonomike blaginje, zdravstva in informacij, pa tudi rasti in upravljanja sistemov, ga uvrščajo ob Keynesu in Samuelsonu med sveto trojico ekonomskega panteona v 20. stoletju.
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Ekonomija
Cimos je nekdaj slovel kot primer, s katerim naj bi Slovenija dokazovala svojo tranzicijsko zgodbo o uspehu. Toda poslovno reševanje družbe je zadnja leta primer ekonomske in poslovne nesposobnosti političnih nosilcev ekonomskih in razvojnih politik, pa tudi poslovnih vodstev podjetij in bank. Cimos simbolizira vse, problematičen poslovni model z visoko zadolženostjo, klasično reakcijo bank pri refinanciranju, potem pa dolgo in neuspešno reševanje družbe, vključno s končnim fiaskom njegove prodaje. Cimos je prevelik, da bi lahko propadel, in prešibak, da bi preživel, postal je koncentrat napak, plen kapitala in politike. V tej sprijeni praksi prevladujejo zasebni interesi nad javnim, prevare stojijo pred krepostjo. V antičnem času so imeli za to sila primeren, tudi enako dvoumen izraz, barbarstvo.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Ekonomija
Korporativno upravljanje ostaja politični fiasko tudi Cerarjeve vlade. Očitno učenje na napakah v slovenski politični in korporativni praksi pomeni njihovo ponavljanje in ne odprave. Komični politični zapleti, upravljavske farse in tragično padanje upravljavskih kompetenc, od SDH in DUTB pa do nekaj ducatov vplivnih družb, so stalnica, ne glede na politično oblast. V zadnjih sedmih letih so štiri vlade ponavljale domala identične napake. Zato so problemi očitno širši, sistemski in dolgoročni, povezani s politično kulturo in ekonomskim znanjem. Smo jih sposobni spremeniti?
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Ekonomija
Politični vrh EU je v začetku marca predstavil belo knjigo o prihodnosti Evrope. Nekaj mitičnega in mističnega je bilo v njenih političnih napovedih, evropska komisija (EK) jo je najprej predstavila v evropskem parlamentu, dva dni za tem sta jo Juncker in Tajani najprej obelodanila v Ljubljani. Bela knjiga razpira pet različnih scenarijev prihodnjega razvoja, pomeni prvo demokratično popotnico za politično razpravo o usodi EU. Takšno iskanje potrebne legitimnosti EU je njena največja prednost, toda scenariji so žal politično ekonomsko prazni. Temeljne dileme »evropske družbe« so ostale zunaj razprave, eksplicitna socialna unija ni del nobenega scenarija, opustitev evra ali izstopi iz EU tudi ne.
-
3. 3. 2017 | Mladina 9 |
Slovensko gospodarstvo ravnokar premleva zadnje ocene statističnega urada o ekonomskih razmerah leta 2016. Razmere so spodbudne, gospodarska rast, domača potrošnja in izvoz rastejo, brezposelnost pada, celo inflacija je bližja želeni. Hkrati se izboljšujeta stabilnost in odpornost finančnega sektorja, pravijo z druge strani. Toda pravkar se je v realnem sektorju zamajala poslovna usoda Cimosa, v finančnem pa banke nočejo kreditirati podjetij. Nekaj je torej narobe. Prav zastavljena nacionalna država nam daje politično dostojanstvo, dobro upravljane in vodene banke ekonomsko zaupanje v tržni sistem. Če ne povežemo prvega in drugega, ostajamo brez dobrih rešitev. In to je naš osrednji političnoekonomski problem.
-
Zimska ocena tekočih gospodarskih gibanj EU v okviru evropskega semestra prinaša star makroekonomski pristop, napoveduje pa skromne politične spremembe. Fiskalna konsolidacija je ekonomska poguba EU, politika varčevanja je bila v tej krizi vseskozi napačen odgovor. EU vstopa v dramatično leto 2017 brez pravega obrata v fiskalni politiki. Ocena za Slovenijo je ugodna, toda spet problematična zaradi ocen strukturnega primanjkljaja in nedorečena glede strukturnih reform. Takšne ocene so ekonomsko zgrešene in zato politično nevarne. Še posebej, če imamo ekonomsko bolj neuko in politično upogljivo vlado.
-
Vizija Slovenije 2050 je po domala dveh letih dobila nekako končno podobo. Začenja pot spodbujanja ljudi k želeni družbi prihodnosti in daje okvir političnim oblastem za konkretnejše strateške dokumente. Objava teksta in metodologije, vsebine in poti, tudi promocijskega gradiva razkriva pričakovan, toda strašljiv strokovni in politični zdrs. Dobili smo mešanico strokovne naivnosti in površnosti, politično neuporabnih in zavajajočih klišejev, celo pod strokovno taktirko OECD. Sklep, da smo Slovenci leta 2050 srečni ljudje, pove še največ o domačih in tujih nesrečnikih, ki so to vizijo pripravljali in obelodanili.
-
Stari politični sporazumi v EU padajo drug za drugim, politična polarizacija in ekonomska divergenca postajata vse očitnejši. Ekonomsko jih ogrožajo nizka rast, visoka brezposelnost in vedno večja neenakost. Politično se razrašča brutalna razgradnja socialne države, nacionalni populizem, strah in negotovost razkrajajo skupne evropske vrednote. To so posledice radikalizacije neoliberalnega projekta in populistična desnica očitno ponuja alternative, drugi pa ne. Ekonomsko nastopa proti globalizaciji, socialno varnost gradi nasproti migrantom, politično zahteva manj in ne več EU. Ekonomska prekarnost, avtoritativni populizem in ekstremnost centra postajajo nova formula preživetja EU.
-
Deseta obletnica sprejema evra v Republiki Sloveniji je pomemben jubilej, ki pa ga spremljajo protislovne razmere. Članstvo v EU je tedaj pomenilo zavezo prevzema evra, danes je oboje vse manj želena alternativa. Bili smo prva postsocialistična država, ki je evro sprejela hkrati kot knjižni denar in gotovino. Slovenija je leta 2007 veljala za čudežni eksperiment, evro je leto kasneje začel svojo krizno pot. Evro po petnajstih letih ostaja Ahilova peta ekonomskega sistema EU. Monetarna unija brez politične suverenosti še vedno ostaja njen oksimoron. Draghi ga kljub svoji ekonomski elokvenci in politični pozi zgolj pooseblja. Njegov četrtkov obisk v Ljubljani pa dodatno razpira ključni zaplet glede neodvisnosti in suverenosti ECB in BS, tokrat ob sporni sanaciji bank leta 2013.
-
Dvig minimalne plače je v Sloveniji ponovno razburil in razcepil strokovno, politično in deležniško javnost. V ospredju so pogosto zgrešeni teoretski pogledi, notranja vladna nasprotja med SMC in SD, sindikati in delodajalci kot socialnimi partnerji. Toda ne gre zgolj za nasprotna mnenja in interese. Tudi ta vladni ukrep stoji kot čer sredi morja, brez prave ekonomske vsebine in političnega kompasa. Minimalna plača je del socialne politike, da bi postala tudi razvojna, ji moramo dati novo političnoekonomsko vsebino. Neenakost postaja politično nevarna. To in ne begunsko vprašanje ogroža socialni in politični mir EU, tudi Slovenije.
-
Letošnji Svetovni ekonomski forum (WEF) v Davosu prvič postavlja v ospredje politično krizo in odgovornost poslovnih, političnih in mnenjskih voditeljev. Nastavljati ogledalo svojim udeležencem je provokacija in perverznost. WEF in njegova vizija »davoškega kapitalizma« se lomi že nekaj časa, »davoški človek« je vse bolj klavrna podoba elitnih odločevalcev, ki naj bi obvladali sedanjo kompleksno družbeno krizo. Slabi, problematični in brezidejni voditelji so postali osrednja frustracija in nevarnost razpada obstoječih sistemov. To je zadnje zatočišče pred končnim priznanjem, da »davoški konsenz« nima pravih rešitev, ker je preprosto del problema.
-
Letošnje leto se je za ekonomsko vedo začelo slabo. Izgubili smo enega najimenitnejših predstavnikov, britanskega profesorja Anthonyja Atkinsona, očeta sodobnega raziskovanja neenakosti. Neenakost je osrednji in najbolj urgenten političnoekonomski problem sodobnega časa. Družbena neenakost se kot tržni fenomen ni zgolj zgodila, bila je politično ustvarjena. Atkinson je ponudil dejstva in teoretske dokaze, žlahtni tradiciji politične ekonomije kot vede o delitvi dohodkov in bogastva je vdihnil nov pomen. Toda njegov največji prispevek ni tičal v akademskih analizah, temveč v iskanju politik, ki lahko izboljšajo razmere v svetu. Socialne pravice so temelj političnih zahtev, ekonomija pravičnejše delitve je pogoj demokracije. Bolj empirično jasnega in moralno zavezujočega političnoekonomskega sporočila ni postavil nihče drug, prav tako ne napotkov in ukrepov, kaj bi morali storiti in spremeniti.
-
Leto 2017 ne prinaša na globalni ravni nobenih odločilnih in odrešilnih premikov. Dramatičnost tega leta bo v kaosu sprememb, ki ničesar ne spreminjajo na bolje. Obsojeni smo na svet, kjer vlada brezizhodnost, staro se podira brez prave alternative. ZDA začenjajo leto s nepredvidljivim Trumpom, v EU se nadaljuje agonija tihega razpada, Rusija in Kitajska na novo utrjujeta položaj preživetih supersil, Indija je ekonomska zvezda izgubljenega svetovnega juga. Na zahodu je konec vere v odrešujočo moč socialne države in globalizacije, na azijskem vzhodu vre na vsakem koraku, trk korporativnih in državnih svetov je neizbežen. Leto 2017 prinaša eksplozivno mešanico ekonomske stagnacije, politične avtoritarnosti in trka kulturnih identitet.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Ekonomija
To ni igrišče za infantilne politike
Pahorjeva zunanjepolitična turneja v Jordaniji, Egiptu, Iranu, ki se je končala v Turčiji, je bila nenavadna. Krepila naj bi »razumevanje in prijateljstvo«, že zaradi pojavnosti je imela geostrateško vlogo, toda ostala je brez prave političnoekonomske poante. To je regija, kjer ne morete sejati geopolitičnih puhlic in hoditi naokrog brez konkretnih projektov. Področje je strateško preveč občutljivo in zahtevno, da bi ga lahko obvladovali z našo zunanjepolitično površnostjo in Pahorjevim nastopaštvom. Pa vendar je naše spogledovanje z Ukrajino in Rusijo, Turčijo in Iranom vsaj pogumno, če že ne more biti dosledno. Postajamo vidni, toda hkrati tudi neprevidni.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Ekonomija
Tri leta je od slavne operacije drugega reševanja slovenskega bančnega sistema in spornega izbrisa vlagateljev. Te dni na temelju odločbe US razlaščeni vlagatelji, veliki in mali, vlagajo tožbe zoper odgovorne v tej političnoekonomski aferi. Na drugi strani je evropski parlament novembra obravnaval dodatek k direktivi (D-2014/59/EU), ki obravnava bančno sanacijo. V Italiji se izteka čas za reševanje ugledne banke Monte dei Paschi di Siena (BMPS). EU tiči v finančni trilemi. Mednarodni bančni sistem, nacionalna finančna avtonomija in finančna stabilnost niso združljivi. Očitno želena bančna unija za zdaj ni politično vzdržna. Ekonomska rešitev Italije pomeni politični poraz Nemčije.
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Ekonomija
Vlada se je pri zapiranju letošnjega proračuna, zdravstveni reformi in sindikalnih pogajanjih z javnim sektorjem politično povsem zapletla. Finančna ministrica je v Bruslju gladko sprejela zahteve evropske komisije glede primanjkljaja, na drugi sindikati zahtevajo za plače dodatnih 250 milijonov, politični vladni partnerji SMC pa ne pristajajo na interventni zakon. Te trileme v sedanjih okvirih preprosto ni mogoče rešiti, ne ekonomsko in ne politično. Rešitev so nova pravila in decentralizacija fiskalne politike na ravni evroskupine. Doma pa bi morali fiskalno konsolidacijo povsem obrniti in povezati z distribucijskimi učinki plačne politike. Višje plače so očitno politični bavbav in središče ekonomskih zablod, evropskih in domačih.
-
2. 12. 2016 | Mladina 48 | Ekonomija
Ministrstvo za okolje (MOP) je pripravilo sveženj treh zakonov s področja urejanja prostora (ZUreP), graditve objektov (GZ) in poklicne dejavnosti pooblaščenih arhitektov ter inženirjev (ZPAI). Toda zakonodajna epopeja kljub obsežni triletni pripravi, razpravi in usklajevanju prinaša drugačne rešitve od pričakovanj osrednjih deležnikov. Na MOP očitno niso znali, želeli ali zmogli ponuditi več. Očitno kaotičnost regulirane deregulacije, kvazi konkurenčnosti in političnega populizma postaja središčnica Cerarjeve administracije. Zakonodajni voluntarizem pa je zadnje, kar bi ustrezalo logiki urejanja prostora, tudi v Sloveniji.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Ekonomija
Parlamentarna potrditev proračuna RS za obdobje 2017–2018 sredi meseca se je končala z navideznim zmagoslavjem. Cerarjeva vlada deluje neprepričljivo, toda koalicijsko dovolj trdno, da konča drugo polovico mandata. Proračun dokazuje najnižji primanjkljaj v zadnjih devetih letih, zgledno izpolnjevanje proračunskih zavez do EU. Toda sprejem proračuna spremljata nevarno stopnjevanje notranjepolitične krize zaradi plač ter zmeda domače in evropske fiskalne politike. Evropska komisija (EK) opozarja, da proračunski načrt prinaša tveganja neskladnosti s pravili EU, vlada pa nima niti pravih odgovorov niti lastne političnoekonomske identitete.
-
18. 11. 2016 | Mladina 46 | Ekonomija
Navidezno šokantna volilna tekma in za mnoge presenetljiva politična zmaga Donalda Trumpa za petinštiridesetega predsednika ZDA sta simptomatični. Dokazujeta politično krizo parlamentarne demokracije in ekonomski lom neoliberalnega kapitalizma, zasuk v populistični ekonomski nacionalizem in ustoličenje karizmatičnih političnih avtoritet. »Trumponomika« je pragmatična mešanica ekonomskih idej, politik in ukrepov, pomeni temelj Trumpovega triumfa. EU bo s Trumpom doživela ponovitev logike brexita in zapiranja za obzidja lastnega geta, kar velja tudi za nas.
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Ekonomija
Ujeti v slabo politično utopijo
Sredi septembra 2016 je Evropski svet države članice evroobmočja pozval, da vzpostavijo nacionalne odbore za produktivnost. Leto poprej je poročilo petih predsednikov priporočilo organe za konkurenčnost, pred šestimi leti so stavili na mrežo fiskalnih in ekonomskih svetov. Tu je še snovanje finančne uprave evroobmočja. Vrsta odborov in uprav, kot da so EU in članice podjetja in ne državne tvorbe. Gre za odraz politične nemoči od zgoraj in kakofonije ekonomskih zablod od spodaj navzgor. Slovenija je tipičen presek teh neumnosti. Štiri vlade zadnjih pet let niso sposobne niti misliti niti ustvariti mreže odborov in politik, ki jih pričakuje EU. Trk političnega nacionalizma in ekonomskega globalizma je tu enako usoden kot v EU.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Ekonomija
Politični polom ustavnega sodišča
Ustavno sodišče (US) je po domala treh letih presodilo, da je Zakon o bančništvu (ZBan-1L) protiustaven glede sodnega varstva pred izrednimi ukrepi Banke Slovenije (BS) pri sanaciji bank. Ustavna presoja je pričakovana in logična, navidezno so z njo vsi zadovoljni. Dejansko pa je US zgolj z njo nedopustno zavlačevalo, zaobšlo vsebinske temelje in hkrati ponovno spregledalo, da je primer sanacije bank dejansko problem politično-ekonomske suverenosti RS v okviru EU. Pravna država je tu ključnega pomena, US jo brani, v imenu zaščite pravic, politične odgovornosti in mednarodnih zavez. Ni naključje, da se vedno znova zapleta na bančnem področju in pravnem kaosu, ki spremlja EMU. Toda prelaganje odgovornosti, tudi US, ni rešitev, temveč poglabljanje problema. In prav to prinaša odločba US.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Ekonomija
Ceta, prostocarinski sporazum med EU in Kanado, sodi med značilne izdelke sodobnega političnoekonomskega multilaterizma in hiperglobalizma. V njih se državna ekonomska suverenost umika globalnim korporativnim interesom, demokracija pa manipulativnim praksam političnih elit in intelektualni bedi ekonomske stroke. Zato Ceta ne glede na protokol potrjevanja sporazuma zaključuje svoj neslavni krog. Ekonomski sporazum brez politične legitimnosti in strokovne racionalnosti ne more normalno preživeti. Valonci in z njimi Belgija so tokrat nastavili simbolno kritično ogledalo tej perverznosti. Upor z razlogom, ki je spet pokopal lažno upanje preživetja obstoječe EU. Cerarjeva vlada pa je tudi tokrat povsem odpovedala.
