dr. Bogomir Kovač
-
19. 8. 2016 | Mladina 33 | Ekonomija
Britanski referendum je konec junija sprožil pravi politični potres. Občutki in strahovi političnoekonomske delitve, cepitve, razpada EU so preplavili staro celino. Toda prav tedaj je na italijanskem jezeru Iseo v Lombardiji potekal projekt Plavajoči pomoli (Floating Piers), ki je spontano povezal, združil in navduševal 1,5 milijona ljudi, večinoma iz EU. Nasprotje ne bi moglo biti bolj očitno. EU se na eni strani utaplja z ekonomskimi projekti, na drugi se spontano povezuje s kulturnimi. Eni bi želeli nove zidove in države oblačijo v bodeče žice, drugim hoja po jezeru potrjuje občutek skupnega in božanskega. Oboje dokazuje, kako še včeraj nemogoče postaja vse bolj mogoče.
-
12. 8. 2016 | Mladina 32 | Ekonomija
Italija in njena bančna kriza postajata sredi poletja torišče nove drame EU, nevarnejše od medijsko razvpitega »brexita«. V domala brezizhodni krizi se je znašel najstarejši bančni sistem, na politični kocki je slavni »bail-in«, zalomilo se je spet pri Nemčiji in evru. Bančna kriza je plod najdaljše in najgloblje recesije v italijanski ekonomski zgodovini, pa tudi težav bančnega sistema. Renzijeva vlada politično zavrača nova bančna pravila, nasprotuje jim tudi guverner Visco (Banca d’Italia). Hkrati si EU politično-ekonomskega zloma Italije ne more privoščiti. Zato je Italija zadnji mejnik krize evra. In dobra učna lekcija tudi za Slovenijo.
-
5. 8. 2016 | Mladina 31 | Ekonomija
Evropska komisija je na začetku junija objavila pomembno agendo o »sodelovalnem gospodarstvu«. Gre za gospodarstvo, ki temelji na digitalni tehnologiji, novih informacijskih platformah in poslovnih modelih, ponuja drugačne storitve in načine povezovanja ponudnikov in porabnikov. Digitalna ekonomija spreminja pogoje tržne ekonomije in tudi način delovanja enotnega trga v EU. EK skrbijo dostop do trga, poklicne usmeritve, načini poslovanja in zaposlovanja, tudi davki in varstvo potrošnikov. Sodelovalno gospodarstvo ruši mitologijo konkurenčnega trga in prevlade kapitala, toda od »delitvene ekonomike« do »pravične družbe« bo še dolga pot.
-
29. 7. 2016 | Mladina 30 | Ekonomija
Tragično ogledalo lokalnih »Eichmannov«
Odločitev velikega senata Evropskega sodišča glede sporne uporabe pravil o državni pomoči za podporne ukrepe bank (sloviti »bail in«) se je iztekla skladno s pričakovanji. Pravo in pravico porazdeljuje na obe strani, »set žogico« prefinjeno vrača v Slovenijo. Tako v izhodišču poudarja, da sporočila evropske komisije glede bančnih pomoči za države niso zavezujoča, če obstajajo posebne okoliščine. Hkrati pa pritrjuje sistemu bančnih pomoči, ki zahtevajo predhodno porazdelitev bremen med delničarje in imetnike podrejenih obveznic. Toda ali je sedanji sistem bančne unije ustrezen, delitev bremen sanacije bank sorazmerno, obstaja pravno in sodno varstvo oškodovancev? V igri ni Slovenija, temveč usoda velikih (Italija, Španija, Grčija …). Gre za verodostojnost EU, toda hkrati za obrambo suverenosti držav in človekovih pravic. Kdo, kje in kako bo razgalil to zlorabo prava in ekonomije?
-
15. 7. 2016 | Mladina 28 | Ekonomija
V imenu koga deluje Banka Slovenije?
Afera Banke Slovenije (BS) dobiva nove razsežnosti. Kriminalistična preiskava je po dveh letih in pol zajela zgolj BS, ne pa tudi drugih akterjev, ministrstva za finance, celotno »domačo trojko«. Pravni manever B. Jazbeca in politično pismo M. Draghija sta povedna. Odkrivata problematičen političnoekonomski položaj monetarne in bančne unije, privilegijev in imunitete Evropske centralne banke (ECB), predvsem pa suverenosti Republike Slovenije in odgovornosti politikov in tehnokratov. Natančno to troje je tudi v srčiki spornega ravnanja pri sanaciji bank, izbrisa in konfiskacije premoženja delničarjev in »podrejencev« leta 2013. Očitno imajo centralni bankirji težave pri ločevanju avtonomije, neodvisnosti in nedotakljivosti. Ekonomska svetost denarja se običajno vedno zalomi, ko trči ob politična božanstva in grehe bančnih smrtnikov.
-
8. 7. 2016 | Mladina 27 | Ekonomija
Dr. Bogomir Kovač: Koprski punt
Agonija politike v pristanišču Koper dokazuje troje. Vlada je z neprestanim zavajanjem in zgrešenim modelom financiranja drugega tira sprla vse deležnike, zlasti LK in SŽ. Na korporativni ravni smo ponovno dokazali, da SDH ni ovira, temveč servis nove politizacije. Strokovna in politična nevednost je tu osupljiva. Ostaja še tretja zadrega. Politična in poslovna arogantnost na vseh ravneh je sorazmerna s sposobnostmi. Zato tudi nihče še nima rešitev, ni pogajanj in ni novih odločitev glede razvoja pristanišča, usode LK in tudi SŽ.
-
1. 7. 2016 | Mladina 26 | Kolumna
Dr. Bogomir Kovač: Ko smisla ni videti
Izid britanskega referenduma s tesno zmago zagovornikov izstopa iz EU je marsikoga presenetil in šokiral. Dejansko pa je zgolj potrdil, da je nezadovoljstvo ljudi z vladajočimi elitami na eni in razvojno krizo EU na drugi strani vse večje. Ločitve so vedno zapletenejše od porok, prinašajo veliko negotovosti in tveganja, toda navadno partnerjem ponujajo vsaj upanje na drugačno prihodnost. Vprašanje suverenosti bo v osrčju pogajanj o novem položaju VB in EU. Britanski izstop je morda zadnja demokratična priložnost za evropske politične elite, da zagotovijo drugačno EU, manj neoliberalno in bolj socialno.
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Ekonomija
Nosi zlata jajca in privlači kukavice
Zapleti z menjavo nadzornikov Luke Koper so zgolj vrh ledene gore, pa tudi vnovičen dokaz nesposobnosti in poniglavosti sedanje vladne garniture na področju korporativnega upravljanja in razvojnih projektov. Desetletje traja politično poigravanje z Luko in preigravanje z drugim tirom, škoda je velika, oportunitetni stroški visoki. Sedanja vladna rešitev je preprosto poslovno neumna, finančno neizvedljiva in politično škodljiva, s takšnim razvojnim pristopom bodo kvečjemu uničili poslovni model Luke, ki edini še deluje. Pristanišče z logističnimi storitvami edino nosi zlata jajca, zato očitno privlači kukavice. Toda kar je slabo za Luko, ne more biti dobro za Slovenijo. In te lekcije Cerarjevi niso dojeli.
-
17. 6. 2016 | Mladina 24 |
Britanci bodo 23. junija pred eno najpomembnejših zgodovinskih odločitev. Deset dni pred referendumom o izstopu iz EU so prvič v rahli prednosti zagovorniki »brexita«. Osi ločitev obeh polov postajajo vse ostrejše in zunaj tradicionalnih strankarskih linij, argumenti so bolj politični in čustveni kot ekonomski in racionalni. Torijci so razcepljeni, laburisti brezglavi, nacionalisti manipulirajo. Škoti in Irci so v večini za EU, Angleži proti, strah in negotovost sta skupno orožje vseh. Toda brexit je lahko celo zdravilo za EU, tako z vidika njene politične demokratizacije kot tudi ekonomskih reform.
-
10. 6. 2016 | Mladina 23 |
Švicarski referendum o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD) je prinesel pričakovani rezultat, tričetrtinsko zavrnitev pobude. Zadovoljni so vsi. Zagovorniki zaradi razprave in podpore, nasprotniki zaradi rezultata. UTD tako ostaja intrigantna ideja radikalne reforme socialne države, skupaj s predlogi ‘helikopterskega denarja’ (HD) in delitvene ekonomije (DE) tvori obetaven trikotnik družbenorazvojne alternative socialne ekonomije. Težava je, da te ideje nimajo pravega skupnega imenovalca, še manj je jasno, kdo je nosilec želenih političnih sprememb in koga nagovarjajo. UTD ostaja privlačna, toda premalo prepričljiva alternativa univerzalizmu prostega trga.
-
3. 6. 2016 | Mladina 22 | Ekonomija
NLB je spet sredi privatizacijskih postopkov, tokrat z novim vodstvom SDH, potrjeno državno strategijo privatizacije in drugačnim privatizacijskim modelom. Toda pristop je ostal podoben kot prej. Spet so v ospredju ekonomske ideologije privatizacije, prevladujejo politične zaveze Bruslju, smo sredi nove krize vodenja in upravljanja banke. V ozadju ostajajo političnoekonomski argumenti glede monetarne in bančne unije, krize evropskih bank in evra, dramatičnega padanja tržnih vrednosti bank. Nikjer ni ocene poslovnih, ekonomskih in političnih tveganj te vnovične privatizacije. Privatizacija bank, tudi NLB, v teh razmerah ni rešitev, temveč problem, in to zahteva ponovno presojo, kaj storiti.
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Ekonomija
Politična kriza v sosednji Avstriji razkriva vse bolj usodne labirinte sedanje EU. Finančna in ekonomska kriza se je dokončno prevesila v politično in varnostno. Ugledno Avstrijo krivijo bankrotirana Koroška, politični polom z migranti in nesposobnost tradicionalne strankokracije. Zeleni Van der Bellen je komaj prehitel radikalnega desničarja Hoferja, nacionalista in populista, znanilca novega evropskega fašizma. O usodi EU vedno bolj odločata dve političnoekonomski instituciji: trgi in volivci. Ekonomske spremembe so razočarale volivce, evropski neoliberalizem pa je ustvaril ekonomski kaos. EU grozi zaradi demonizacije terorizma in begunske krize kulminacija »represivne normalizacije«.
-
20. 5. 2016 | Mladina 20 | Ekonomija
Da bi vnuki spet živeli v miru
Grčija in njena dolžniška odisejada se po letu dni vračata na evropsko prizorišče. Političnoekonomska in socialna kriza je pri Grkih še globlja, evropske rešitve enako protislovne in nemogoče. Novost je dodatna izolacija Grčije z begunsko krizo, pa poglabljanje spora med »trojko« glede rešitev, pa tudi hipokrizija ECB pri odkupih dolgov in vedno večja hegemonija Nemčije. Grčija je točka preloma, za evro, EU in iluzije večnega miru in blaginje v Evropi. Za zdaj vsi čakajo. Grčija na izbris dolgov, EU na posledice morebitnega brexita, Nemci na volitve 2017. Zato se do 2018 ne bo nič zgodilo, Grčiji bodo puščali kri, drugi čakamo na usodo evra in EU.
-
13. 5. 2016 | Mladina 19 | Ekonomija
Mnenje predsednika republike Pahorja o stanju pripravljenosti Slovenske vojske (SV) je postalo prvovrstno političnoekonomsko vprašanje. Nenavadna samoocena SV je že tretjo leto zapored negativna, varnostnopolitične razmere se poslabšujejo, država je vedno bolj ogrožena, sposobnost njene obrambe pa je vse slabša. Znižanje finančnih sredstev je v poročilu o pripravljenosti ključen dejavnik negativne ocene, prenizek vojaški proračun ogroža obrambni program in državo, manjka nam denarja in orožja, ne pameti in sposobnosti. Izbira med topovi in maslom stoji na prvih straneh slovitega Samuelsonovega ekonomskega učbenika iz leta 1948 in sklep tudi. Več topov pomeni manj masla, trgovina z orožjem pomeni preprosto manj miru in več vojne.
-
6. 5. 2016 | Mladina 18 | Ekonomija
EU je pred tednom objavila podatek, da je v evroskupini 19 držav prve tri mesece rast BDP-ja 0,6 odstotka, na letni ravni to pomeni 2,2-odstotno gospodarsko rast. Napovedi so sicer slabše, toda recesije naj bi bilo kmalu konec. Optimizem je varljiv in zavajajoč. EU je ekonomsko izgubila dekado, njen politični kapital je razvrednoten, še vedno je bogata in privlačna celina, toda političnoekonomsko neizbežno stagnira. Recesija še vedno traja, ni prave konsolidacije ekonomskega sistema, agoniji napačnega protikriznega menedžmenta ni videti konca. Neskladje med nemško vizijo EU in drugimi pa se povečuje. In to je največja politična nevarnost ekonomskega razpada EU.
-
29. 4. 2016 | Mladina 17 | Ekonomija
Vlada konec aprila pošilja v okviru evropskega semestra evropske komisije (EK) Program stabilnosti 2016 in Reformni program 2016–2017. Hkrati ima v ozadju celoten načrt konsolidacije javnih financ do leta 2020. Slovenski srednjeročni fiskalni okvir je tako prvič skladen s pričakovanji slovite direktive EU (2011) in novim zakonom o fiskalnem pravilu. In težave so tukaj. Evropska fiskalna pravila s strukturnim primanjkljajem so ideološka in nomotehnična zabloda, Slovenija pa je postala dober primer neumnosti njene uporabe. Vlada in ministrstvo za finance sta očitno v resni zadregi, ker Mramor ve nekaj, česar Dijsselbloem ne razume. V bruseljski makroekonomski latovščini je »fiskalni napor« države premajhen, ker nam gre dejansko predobro glede na modelske izračune in napovedi.
-
22. 4. 2016 | Mladina 16 | Ekonomija
Odstop treh novo izvoljenih članov nadzornega sveta NLB je pričakovan epilog nove nedoumljive zmešnjave korporativnega upravljanja. Ne gre toliko za nesrečno izbrano trojico, temveč za pomembne zadrege bančne unije, protislovne rešitve bančne zakonodaje in za korporativno nekompetentnost osrednjih odločevalcev, na ministrstvu za finance, v Banki Slovenije in kajpada SDH. Postopek zamenjave, izbire in imenovanja novih nadzornikov NLB je šolski primer, kako ne smemo ravnati. Vnaprejšnje imenovanje nadzornikov ter naknadno potrjevanje in pridobivanje dovolil z odlogom, dokončno potrjevanje tako doma kot pri ECB so sistemsko nelogična in neodgovorna, tvegana in škodljiva.
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Ekonomija
Nova vladna uredba o delni in začasni liberalizaciji cen naftnih derivatov je spodbudila razprave in precej nasprotujoče si analize. Toda v križanju političnih, ekonomskih, tudi pravnih in kajpada poslovnih argumentov je prevladala blasfemičnost. Naftni biznis, na globalni ravni in doma, krojijo političnoekonomski interesi držav in moč podjetij, slovite tržne zakonitosti in svobodna podjetniška spodbuda tukaj nikoli niso veljale. Liberalizacija cen naftnih derivatov je zato bolj dokazovanje tržne ideologije prostega trga in podjetništva, deregulacije države, v ospredju so zasebni profitni interesi in ne javni fiskalni interesi. Regulacijo cen na tem oligopolnem trgu potrebujemo, da bodo deležniki razumeli omejitve trga in cen, ekonomiko države in zapovedi trajnostnega razvoja.
-
8. 4. 2016 | Mladina 14 | Ekonomija
Panamski dokumenti so šokirali vse. Poslovne akterje zaradi razkritij, politike zaradi hipokrizije in večino drugih zaradi spoznanja, kako deluje sodobni »casino kapitalizem«. Davčne oaze niso deviacija, temveč osrčje kapitalizma, zadnja desetletja so postale vezni člen globalnega finančnega sistema. To niso dejavnosti na oddaljenih otočjih, osrednji prostor sta Wall Street in londonski City, ZDA so največja davčna oaza sveta. To je hkrati podoba moči in sprevrženosti kapitala, premoženjske neenakosti in razgradnje socialne države. Razkrivajo tanko črto med kriminalno in legalno dejavnostjo, vplivnimi elitami in brezpravnimi množicami.
-
1. 4. 2016 | Mladina 13 | Ekonomija
Globalni Minotaver je mitološka zver, ki v podzemnih blodnjakih žre svoje žrtve. Janis Varufakis je kretskega Minotavra uporabil za analizo sodobnega kapitalizma. Stvor, napol človek, napol bik, je danes prispodoba za ZDA, ki po volji tržnih bogov igra vlogo »velikega sesalnika« finančnega kapitala za pokritje ameriških primanjkljajev. Pred nami je razkritje, kako sta Wall Street in Washington izpeljala »načrtovano razgradnjo svetovnega gospodarstva«. Sedanja kriza je dokaz, da je ta mehanizem za recikliranje presežkov odpovedal, v ZDA in Evropi. Svet brez Minotavra ne more ekonomsko preživeti, zver pa politično noče umreti. Mitologija krize se zato nadaljuje, Varufakisova kontroverzna usoda pričevalca pa tudi. In oboje zasluži našo pozornost.
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Ekonomija
Planiški dnevi in Peter Prevc so fascinirali in uročili Slovenijo za nekaj dni. Šport je vnovič dokazal, da ima neverjetno moč inspiracije in združevanja ljudi, da vzbuja upanje in presega delitve. Fenomen Planice je neverjetna mešanica kulturnega in identitetnega kapitala, domača kombinacija nišnega športa in globalnega biznisa. Planiške rešitve so v precejšnji meri nasprotne dosedanji zapovedujoči neoliberalni tržni agendi. Bolj stavijo na državo kot na zasebne poslovne rešitve, veljajo za ekonomsko utrdbo starih in ne novih političnih sil, pomenijo udejanjanje spornega nacionalnega ekonomskega interesa. Planiški nordijski center (NC) in skakalni šport sta kot razvojni model prava nacionalna učna ura. Toda ali smo jo dejansko razumeli?
-
18. 3. 2016 | Mladina 11 | Ekonomija
EU in evro sta tudi po objavi zadnjih ukrepov Evropske centralne banke (ECB) v resnih težavah. Dobili smo zgolj podaljšek in poglobitev sedanjih rešitev. Tudi zadnja nadzorna poročila Evropske komisije (EK) dokazujejo, da ostajajo pri starih merilih in ukrepih. Osrednji problem za EK in ECB niso napačna zdravila, temveč njihov premajhen odmerek in neučinkovita uporaba. Očitno še vedno ne razumemo asimetričnih šokov, anticiklične kombinacije monetarne in fiskalne politike in ključnega vzvoda ekonomike povpraševanja. Zato krize ni konec, ljudje pa izgubljajo vero v institucije, politike in možne rešitve.
-
11. 3. 2016 | Mladina 10 | Ekonomija
Evropa je na kritični točki begunske drame. Marec bo odločilen, pravijo politiki, zaradi sporazuma s Turčijo, mirovnih pogajanj o Siriji, EU čaka ključni dogovor glede begunske krize. Pričakovanja in vložki političnega kapitala so povsod veliki, realne možnosti majhne. EU je na robu povojnega obstoja. Najprej je velika recesija sesula zaupanje v evropske institucije, potem sta se zatresla evrski in schengenski režim, nazadnje begunci in blasfemičnost politikov vodijo EU v nerešljiv kaos. Migracije in begunci so večna podoba sveta, EU očitno zgolj začasna.
-
Februarja 1936 je izšlo Keynesovo delo Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja (ST), ki je povzročilo revolucionarne zasuke v ekonomski teoriji, ideologiji in politiki. Revija Times je 31. decembra 1965 izšla s Keynesovo naslovnico in se v vodilnem članku poigrala, češ da smo zdaj vsi keynesianci. Metafora je postala legendarna, zaradi Friedmana in kasneje Nixona v njenem ozadju, hkrati pa je dokazovala neverjeten Keynesov domet. Keynes je postal novodobni A. Smith, oče makroekonomije, nihče ne more mimo njega, pa če ga sprejema ali ne. Sedanja kriza je čas vrnitve, toda manj k samemu Keynesu, bolj h keynesianskemu pristopu.
-
Vedno nove spremembe v korporativnem vodstvu NLB, po desetletju privatiziranja, saniranja in prestrukturiranja, niso nobeno presenečenje. Banke v sedanji finančni krizi povsod postajajo živi pesek, ki požira vse in vsakogar. Zakulisnim igram in pretvarjanjem spet ni videti konca. Nekatere skrbi ponor davkoplačevalskega denarja, druge privatizacija, tretji merijo svoje moči glede regulacijskega ali lastniškega vpliva, četrti lovijo domače ravnotežje do evropskega Titanika. Povezanost politike in denarja je tudi tokrat destruktivna, na ravni EU in tudi doma.
-
O britanskem referendumu o morebitnem izstopu iz EU (brexit) potekajo vroča pogajanja, ki pomenijo nevarno politično igro na obeh straneh. Britanska vlada razmerje do EU izrablja za utrditev političnega položaja doma, EU doživlja britanske zahteve kot dodatno grožnjo svojemu obstoju. Obe strani politično trgujeta, manj gre za vsebinske spremembe, ki bi zagotovile boljše delovanje EU. Težava je v tem, da Cameron zahteva tisto, kar danes EU že počenja, z Nemčijo na čelu. Hkrati EU razpada zaradi samovoljnosti držav, ker se nihče ne strinja z ničimer. Plehka pogajanja o »brexitu« postajajo nova zapravljena priložnosti za politično strpno, vsebinsko in sprejemljivo spremembo EU.
-
Liberalni zahodni red pod globalno hegemonijo ZDA tiči v krizi. Evropa, ki je sedem desetletij delovala pod njim, se vse bolj zapleta v nacionalizme, razpad sedanje EU ni več anatema. Očitno niti tradicionalni trg niti država nista več primerno ekonomsko orodje, stari ideologiji neoliberalizma in keynesianizma ne zadoščata, tradicionalna politična desnica in levica sta brez pravih rešitev. Očitno je manifest za novo demokratizacijo EU, DiEM 25, ki so ga pod vodstvom Janisa Varufakisa obelodanili ta teden v Berlinu, iskanje nekakšne nove normale. Toda v čem naj bi bil nov projekt reševanja EU drugačen od drugih, ali bo zaradi tega morda tudi uspešen?
-
Bančna unija je januarja 2016 odprla novo poglavje reševanja evra, dolžniške krize in dokazovanja, da »več EU« rešuje njeno prihodnost. S seboj prinaša centraliziran bančni nadzor in skupen reševalni sistem za problematične banke, namesto davkoplačevalcev bodo zanje odgovorni predvsem lastniki in varčevalci. Tako bančna unija postaja ekonomsko največja in politično najbolj tvegana institucionalna rešitev od začetka finančne krize jeseni 2008. Banke so v EU hipertrofirane, postale so del nedorečenosti evra in neznosnega pohlepa finančnega kapitalizma. Toda spremembe bančnega režima za zdaj pomenijo bolj zadnji žebelj v krsto evra kot njegovo vnebovzetje.
-
Svetovni gospodarski forum (WEF) v Davosu je že desetletja globalni januarski obred, kot novoletni dunajski koncert ali nemško-avstrijska skakalna turneja. Srečanje vplivnih menedžerjev, politikov in strokovnjakov, tudi estradnih zvezd in drugih vplivnežev je bilo letos posvečeno »četrti industrijski revoluciji«. Tehnološki napredek je religija razvitega zahodnega sveta, ker omogoča gospodarsko rast in velja za večno zdravilo sodobnega kapitalizma. To je dokaz, da WEF rešitve sedanje krize išče v tehnoloških spremembah in ne v politični ekonomiji.
