dr. Bogomir Kovač
-
20. 6. 2014 | Mladina 25 | Ekonomija
V politični ekonomiji tržne družbe obstaja temeljno vprašanje. Ali lahko politična demokracija reši ekonomske in finančne krize? Demokratični volilni sistemi s svobodo izbire omogočajo, da ljudstvo določi prave in sposobne voditelje, protikrizne menedžerje. Toda v krizi so danes tudi institucije politične države in njihova legitimnost. V svetu postdemokracije vladajo politične in poslovne elite, formalni demokratični mehanizmi so odpovedali. Evropske in nove slovenske volitve so izvrsten primer krize demokracije. Zato je majhna verjetnost, da bodo v EU in Sloveniji prinesle ekonomsko odrešitev.
-
13. 6. 2014 | Mladina 24 | Ekonomija
Svetovno prvenstvo v nogometu bo naslednji mesec obvladovalo svet. Nogomet je vodilni svetovni šport in Brazilija velja za državo, kjer se nogomet ne igra, temveč je postal metafora za način življenja in razvojni preboj, temelj nacionalne identitete. Toda hkrati nogomet nosi s seboj vso umazanijo svetovnega biznisa, FIFA je simbol športne korupcije, velika prvenstva tudi v Braziliji postajajo trojanski konj neoliberalnega obvladovanja sveta. V tem kaosu interesov je nogomet zgolj kulisa napetih športnih užitkov, svojevrstna podoba protislovij sodobnega sveta.
-
6. 6. 2014 | Mladina 23 | Ekonomija
Drugi stečaj Mure je zgodba, ki si zasluži posebno pozornost. Ne zgolj zaradi žalostne usode ljudi za šivalnimi stroji, temveč zaradi zmotnih poti, ki so slovensko gospodarstvo in družbo pahnile na rob preživetja. Reševanje Mure je preprosto epopeja naše tranzicijske nesposobnosti, tragičen nesporazum, kako reševati panoge, podjetja in zaposlene. In učna ura, da najverjetneje tudi sedanja privatizacija slovenske industrije, ki naj bi jo po usmeritvah EU na novo uprizarjala DUTB in SDH, vodi v podoben razvojni potop.
-
30. 5. 2014 | Mladina 22 | Ekonomija
Evropske volitve so z nenavadno zgodovinsko povezanostjo potekale hkrati z ukrajinskimi. V obeh primerih volitve niso prinesle politične odrešitve, temveč se pravi problemi šele začenjajo. Gladka zmaga oligarha Porošenka ni presenečenje, toda z njim se ukrajinska političnoekonomska drama zgolj poglablja. Težava je v tem, da se njegovo volilno geslo »Živeti po novem« očitno spreminja v epilog, kako umreti po starem. Predčasne volitve niso prinesle miru, temveč državljansko vojno, rusko-ukrajinski konflikt se povečuje, Ukrajina postaja nevarna grožnja globalnega miru.
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Ekonomija
Evropske volitve 2014 obljubljajo drugačnost, dejansko ne pomenijo nobenega pravega politično-ekonomskega zasuka. Ekonomska recesija ni premagana, institucionalne pomanjkljivosti niso odpravljene, politična kriza še vedno traja. Demokratični primanjkljaj je tu logična posledica neliberalne ekonomske agende. Ekonomska divergenca se je s krizo poglobila, EU grozi postopno politično umiranje, razpad EU je danes bližje kot njena reintegracija. Volitve 2014 so prvi korak k možni rešitvi ali propadu sedanjega projekta. Politični čas se izteka in ekonomski kozmetični popravki ne bodo dovolj. Za zdaj EU lahko reši zgolj čudež ekonomske rasti, ki bi znova prekril politične razpoke in skrivnost evropske združevalne ideje.
-
16. 5. 2014 | Mladina 20 | Ekonomija
Ekonomika vsakdanjega življenja
Pred dnevi je v svojem triinosemdesetem letu umrl eden izmed najvplivnejših ekonomistov 20. stoletja, Gary S. Becker (1930–2014), profesor ekonomije in sociologije, Nobelov nagrajenec za ekonomijo leta 1992. Becker je ekonomski način razmišljanja prenesel na vsa področja vsakdanjega življenja in s svojim pristopom ter sklepi šokiral tako ekonomiste kot druge družboslovce. Postal je eden najzaslužnejših za interdisciplinarno naravnanost in uporabnost ekonomske vede, eden osrednjih chicaških apostolov ekonomskega liberalizma in imperialne vloge ekonomije med družbenimi vedami. Becker pa je hkrati izvrsten dokaz, kako problematični in usodni so lahko ekonomistična logika in želeni ekonomski učinki svobodnega trga. Spomin nanj je hkrati tudi potreben opomin.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Ekonomija
Slovenija bo v petih letih krize dobila četrto vlado. To je najboljši dokaz gnilobe slovenskega političnega trga, slabega vodenja in nesposobnosti menedžiranja, od državne administracije do podjetij. Nove volitve ne prinašajo odrešitve, temveč zgolj novo prerazdelitev kart. Za preseganje krize domačijske politične demokracije in zagat razvojnega ekonomskega modela potrebujemo več kot zgolj nov in čim hitrejši predvolilni direndaj. Zato ni problem, kdaj na volitve, temveč kako, koga in kaj voliti. V prehodnem obdobju potrebujemo predvsem jasna določila, kako naj deluje vlada z omejenimi pooblastili.
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Ekonomija
Sredi sedemdesetih je Milton Friedman v enem od svojih pronicljivih političnih pamfletov oživel staro metaforo, da v tržni ekonomiji ni zastonjkarskega kosila. Preprosto, svobodna izbira stane, koristi za ene so vedno oportunitetni stroški za druge, v tržni družbi ima večino reči svojo ceno. To velja za PIMCO, pri katerem smo se pred meseci skrivnostno zadolžili, pa tudi za Jankovića, ki se poteguje za predsedniški položaj PS, ali pa evropske parlamentarne volitve. Seveda vemo, da tam, kjer vsak skuša maksimirati svojo korist, ni mogoče doseči skupne družbene blaginje. Tragedija skupnega je naravno stanje tržne izbire, demokracija tu preprosto ne privede do optimalnega rezultata. Če ni samoomejevanja ljudi in dogovora, smo vsi na slabšem.
-
18. 4. 2014 | Mladina 16 | Ekonomija
Nenavaden zaplet z imenovanjem bivšega člana KPK za direktorja Centra za skladnost poslovanja v NLB dokazuje vsaj troje. Najprej, da imamo v Sloveniji očitno vedno večje težave z razumevanjem institucij, kar je temeljni vzrok za našo politično-ekonomsko krizo. Drugič, da sta ravnanje slovenskega parlamenta in politični cirkus glede kadrovanja v NLB povsem nesprejemljiva z vidika temeljnih principov korporativnega upravljanja. Hkrati pa je kadrovsko ravnanje uprave NLB sila ponovno nespretno, Rok Praprotnik pa je očitno v dobri maniri grške drame uprizoril dokončen simbolni samomor KPK. Česa boljšega ne bi zmogli načrtovati niti fanatični scenaristi SDS.
-
11. 4. 2014 | Mladina 15 | Ekonomija
Vlada je teh dneh javnosti predstavila Nacionalni reformni program (NRP), v nekaj dneh naj bi temu sledil Program stabilnosti (PS). To sta osrednja dokumenta vsakoletnega razvojnega in fiskalnega načrtovanja ter usklajevanja članic v okviru EU. NRP razkriva vse zadrege domače in evropske ekonomske politike. Po svoji vsebini, usmeritvah in obsegu je slabši od lanskega, čeprav je slovensko gospodarstvo v boljši kondiciji kot lani v tem času. Dokaz več, da je kriza v Sloveniji bolj politična kot ekonomska, bolj socialna kot razvojna.
-
4. 4. 2014 | Mladina 14 | Ekonomija
Pričakovana razveljavitev davka na nepremičnine in nekaterih določb zakona o množičnem vrednotenju je vlado in državo spet spravila v politično-ekonomski delirij. Vlada je s tem zakonom ekonomsko nerazumno tvegala in politično izgubila. Zaletavo pa se je v dneh po objavi lotila tudi reševanja novega problema. Nepremičninski zakon preprosto ne more in ne sme zamajati fiskalne konsolidacije države. Odločitev ustavnega sodišča je zato treba razumeti kot poziv k streznitvi, korak k normalizaciji politično-ekonomskih razmer. Potrebujemo manj neznosne politične improvizacije in več težnje k normalnosti vsakdanjega življenja, vključno s politikami in reakcijami politikov.
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Ekonomija
Leto dni nove vlade Alenke Bratušek ne prinaša nobenih posebnih olajšanj. Še vedno je največji dosežek te vlade, da je vsaj formalno presekala s političnoekonomskimi zablodami Janševe administracije. Toda hkrati je njena največja slabost, da je vsebinsko to storila površno in nesistematično. Nova vlada podaljšuje usodno politično krizo države z drugačnimi sredstvi, hkrati pa za morebitni ekonomski zasuk nima trdnih temeljev. Nekoordiniranost ekonomskih politik, institucionalna nestabilnost in povsem zmedena kadrovska politika so tri osrednje napake te vladne ekipe.
-
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Ekonomija
Robert Dahl, nedavno umrli ugledni politolog, je dokazoval, da v demokraciji vsi državljani štejejo enako. Toda hkrati so bogati in močni vplivnejši od revnih in šibkih, zato dejansko vladajo. Ekonomska neenakost postaja tako ključ do politične neenakosti. Ekonomska neenakost se zadnjih trideset let povečuje. V sedanji krizi postaja osrednja politična tema in izziv političnih elit z leve in desne. Toda ali smo razumeli njen politično-ekonomski potencial?
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Ekonomija
Reševanje politične krize v Ukrajini ni mogoče brez pomembnih ekonomskih sprememb. Te zadevajo tako obrat v razvoju ukrajinskega gospodarstva, mednarodnih trgovinskih sporazumov med Ukrajino in drugimi globalnimi partnerji kot tudi drugačne oblike antikrizne pomoči, ki se danes uporabljajo. Vojaška in politična moč sta se vedno povezovali z ekonomsko. Zato so v preteklosti vojne pomenile pot do ekonomske prevlade, danes pa želimo z ekonomskimi sredstvi doseči mir. V Ukrajini so na to pozabili vsi vpleteni deležniki. Prav ekonomske rešitve v tej krizi prinašajo najmanj tveganj in največ koristi. Hkrati pa je v tej veliki recesiji (2008–2013) nevarnost velike vojne večja kot kadarkoli. In Ukrajina ima vse možnosti za njeno sprožitev.
-
7. 3. 2014 | Mladina 10 | Ekonomija
Evropska komisija je v tradicionalni zimski letni napovedi objavila svoje videnje letošnjih makroekonomskih razmer. EU se ekonomsko postopoma izvija iz recesije, toda ocene so zaradi letošnjih evropskih volitev razmeroma optimistične. Slovenija je še vedno skupaj s Ciprom edina članica z negativno gospodarsko rastjo, čeprav zadnji statistični podatki po dveh letih prvič napovedujejo odločnejši pozitivni obrat. Odboj je ekonomsko povsod pozitiven, predvsem pa politično pričakovan. Toda nizka in tvegana rast, visoka brezposelnost in nevarnost deflacije, predvsem pa težave z bankami in dolgovi ostajajo. Evroskupina in Slovenija sta še daleč od dobrih in trajnih rešitev, zato je sejanje optimizma prej bolezen kot zdravilo.
-
Veličastna kulisa zimskih 22. zimskih olimpijskih iger v Sočiju (ZOI) je za nami, začenja se veliko tišja, športno in človeško pristnejša paraolimpijada. Vrhunski šport in ves cirkus okoli njega sta že dolgo skoncentrirana politika in velik biznis. Olimpijada v Sočiju je nedvomno nosila pečat geostrateške afirmacije Rusije, najdražjega športnorazvojnega projekta doslej in pomeni hkrati politični vrhunec štirinajstletne Putinove vladavine. Učna ura Sočija je zato večplastna. Tudi za Slovenijo, ki je tu doživela izjemen in najbrž za dolgo neprimerljiv športni rezultat. Toda neskladje med športnimi uspehi in vlogo športa v državi je večje kot kadarkoli, uspešni športniki pa so povsem neznačilni predstavniki našega družbenega razvojnega modela.
-
Finančna slika države je turobna in negotova. Konec leta 2013 je zaradi bančne sanacije javni dolg presegel 70 odstotkov, javnofinančni primanjkljaj je dosegel skoraj 15 odstotkov, zadolžitve pa še naprej potekajo po tekočem traku. Politiki na vsakem koraku prisegajo na transparentnost, toda razmere še nikoli niso bile manj jasne kot sedaj. Toda nestabilnost bančnega sistema, povezana z zadolženostjo držav in podjetij v evroobmočju, ostaja hkrati tudi osrednje tveganje evropskih integracij. Kakšno je torej politično in finančno sprejemljiva sanacija bank, države in podjetij, kako razdolžiti evroobmočje?
-
Dva tedna po katastrofalnem žledolomu, ki je prizadel Slovenijo, je jasno vsaj troje. Naravne nesreče so pogostejše, obsežnejše in nevarnejše kot kadarkoli, naša sistemska pripravljenost nanje pa je izjemno pomanjkljiva. Hkrati krizni menedžment razkriva pomembne slabosti upravljanja strategij, vodenja politik in uresničevanja protikriznih ukrepov. Odpravljamo posledice, slabo pa razumemo vzroke in preventivne korake. Tu ni razlik med obvladovanjem sedanje finančne in ekonomske krize ter naravnih katastrof. In na koncu učinkovitost reševanja naravnih nesreč za zdaj temelji predvsem na civilni družbi, podobno kot se tudi pri sanaciji finančne in ekonomske krize zanašamo na medgeneracijsko solidarnost davkoplačevalcev. Slovenija se v teh dramatičnih razmerah rešuje od spodaj navzgor in ne obratno.
-
Kaj pravzaprav želijo politiki?
Slovenski državni holding (SDH) začenja svoj novi križevi pot parlamentarne potrditve kot živ dokaz institucionalne in politične zmede, predvsem pa notorične nesposobnosti slovenske politike glede razumevanja korporativnega upravljanja. Nov predlog zakona o državnem holdingu (ZSDH-1) ponuja neuravnotežene rešitve. Preveč normira, kako upravljati, in skoraj ničesar ne pove, kaj upravljamo. Je bolj nekakšna agencija za privatizacijo kot holding, ki reformira in razvija državni sektor. SDH je vedno znova nedonošen otrok nekakšnega izrednega stanja, napihnjena pravna forma brez ekonomske vsebine, z veliko etičnega besedičenja namesto vpeljave ekonomske demokracije.
-
Letošnje srečanje politične in poslovne elite v Davosu (WEF), štiriinštirideseto po vrsti, je potekalo pod skupnim nazivom Preoblikovanje sveta: posledice za družbo, politiko in podjetja. Ustanovitelj Svetovnega ekonomskega foruma profesor Klaus Schwab je pri tem opozoril, da je skupna zaveza WEF izboljšanje sveta. Toda njegova zadrega je bila očitna. Svet je najbolj spremenila finančna in ekonomska kriza, ki so jo v veliki meri povzročile prav davoške elite. In sedaj žanjemo njene socialne in politične posledice. Luč na koncu kriznega predora zato bolj spominja na prihajajoči vlak kot na odrešitev.
-
Parlamentarna demokracija na ravni EU se v volilnem letu prebuja, krizni menedžment v evroskupini po treh letih postaja tudi prvovrstni politični problem. Parlamentarna preiskava političnoekonomskega delovanja »trojke« (EK, ECB, MDS) postavlja v ospredje vprašanje legitimnosti, demokratičnega odločanja in nadzora, pa tudi ekonomskih ukrepov in socialnih posledic reševanja finančne in ekonomske krize. Trojka je nesporno največja političnoekonomska katastrofa, ki je doletela EU vse od njenega nastanka, še posebej v vseh štirih državah, kjer je delovala. Politični obračun z njo je sicer del predvolilne igre evropskih parlamentarcev, toda hkrati prvi poskus demokratičnih zahtev po delovanju in odgovornosti ekonomske vlade EU.
-
Luka Koper – njen nadzorni svet in uprava – zopet polni bulvarske in poslovne strani slovenskih medijev, z Gašparjem G. Mišičem v naslovni vlogi in z zablodami slovenskega korporativnega upravljanja v ozadju. Za Slovenijo velja, da je slabo korporativno upravljanje temeljni vzrok njene sedanje ekonomske in finančne krize, vse drugo je bleda senca te temeljne pogube. Toda prav primer Luke Koper nam razkriva njegovo zakulisje, obskurno merjenje moči političnih in poslovnih elit, pa tudi klasični razredni boj med kapitalom in delom.
-
V začetku tega tedna je Janett Yellen postala nova predsednica FED, ameriškega sistema centralnih bank, prva ženska v njeni pomembni stoletni zgodovini. Kapitalizem je razvil centralnobančni sistem, ker je potreboval troje, finančno in cenovno stabilnost, mednarodno kredibilnost in zaupanje. Žal finančna ekonomija in kreditni sistem nista zgolj temelj razvoja in blaginje sodobnega kapitalizma, temveč tudi vir sistemske nestabilnosti in neenakosti. Zato so centralni bankirji in finančni biznis središče krize in hkrati osrednji vzvod njenega reševanja. Leto 2014 bo zato v znamenju centralnih bankirjev, ki držijo ključne iniciative kriznega obrata. To velja tudi za EU in kajpada za Slovenijo. Jazbec bo tu potreboval tako modrost Yellnove kot premetenost Draghia. Zagotovo velik zalogaj, pomembna priložnost in morda edina možnost.
-
Napovedi so sestavni del novoletnih protokolov in v kriznih obdobjih pridobivajo še večjo težo, postajajo donosen posel, kjer politični ekonomisti postajajo osrednji oznanjevalci prihodnosti. Lani je bilo veliko sprememb, toda malo se je dejansko spremenilo. Letos so pred nami nekatere pomembne volitve in ekonomske spremembe. Toda pravega zasuka ne bo. Leto 2014 bo zato leto treznjenja. Po starem ne gre, novega ni, vmesni prostor napolnjujejo bitke za prerazdelitev odgovornosti in stroškov krize. Slovenija je dober primer države, kjer je nezaupanje v sistem tržnega gospodarstva in nove demokracije doseglo vrh, verodostojnost elit dno, upanje v rešitev pa je dlje, kot si zaslužimo.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Ekonomija
Adventni čas je nenavadno zgoščen, vse je v znamenju reševanja evropske bančne krize, doma in v okviru evropskih institucij. Vlada je dobila potrditev EK za začetek bančne dokapitalizacije, ustavni sodniki odločajo o usodi nasilne konfiskacije lastnikov podrejenih obveznic, na ravni EU odločajo o mehanizmih sanacije bank in pogojih nove bančne unije. V igri so izjemno pomembne reči, ne zgolj zaradi bank in vrtoglavih številk njihove sanacije. Gre za usodo temeljnih postulatov pravne države in tržne ekonomije, evropskih načel subsidiarnosti in suverenosti, pravičnosti in proporcionalnosti. Zdi se, da sta za nas v teh procesih ključna dilema vloga in položaj imetnikov podrejenih obveznic, podcenjena in povsem spregledana točka preloma celotne bančne operacije.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Ekonomija
V petek naj bi se zgodil toliko pričakovani veliki dan D, ko naj bi slovenske oblasti obelodanile obseg in globino slabih bančnih terjatev. Numerološko reči ne bi mogle biti boljše, 13. 12. 2013, na črni petek, kot se spodobi za vse velike finančne krizne spektakle. Toda v zmedi strateškega komuniciranja, ki je vseskozi sejala negotovost in paniko, doma in v tujini, se je sfižila celo ta namera. Četrtek pač ni petek. Toda oba »stresna« dneva in vsa ta finančna norija z »blitzkriegom«, bosta vendarle prinesla olajšanje, sporočilo, da Slovenija začenja sanacijo bank. In da bo morda tudi EU s tem primerom bližje boljšemu razumevanju svoje bančne reforme.
-
6. 12. 2013 | Mladina 49 | Ekonomija
Urejanje prostora je očitno travmatična obsesija vseh slovenskih vlad po osamosvojitvi. Razlog je preprost. Urejanje prostora velja za enega temeljev državnosti, pomeni pomemben vir želene politične legitimnosti, je pa tudi pomemben vir proračunskih prihodkov. Na nenavaden način vlada sedaj hiti z legalizacijo črnih gradenj, obljublja sistemsko ureditev prostorske zakonodaje in informacijsko poenostavitev administrativnih postopkov. Pri tem sedanji prostorski minister Omerzel postaja vse bolj podoben Černaču v prejšnji Janševi vladi, tako glede strokovnih neumnosti kot tudi nove sistematizacije prostorskega kaosa.
-
29. 11. 2013 | Mladina 48 | Ekonomija
Črna luknja v glavah ministrov
Odstop dveh ministrov po izglasovani zaupnici vlade je samo navidezno nepričakovano politično dejanje. Dejansko gre za logično posledico treh silnic, razpok v vladni ekipi in koaliciji, razvojnih problemov dveh ključnih področij države in vodstvenih slabosti obeh ministrov. To je preprosto političnoekonomski davek, ki ga vlada in država očitno morata plačati, če želita rešiti svoje razvojne zadrege. Problem je samo, kako bosta koalicija in vlada sedanjo politično krizo rešili na ekonomsko vzdržen način.
-
22. 11. 2013 | Mladina 47 | Ekonomija
Slovenska vlada od prejšnjega petka kratkoročno slavi, in to upravičeno. Opravila je pomemben politični posel glede sprejema proračuna in politične zaupnice vladi, dobila je potrditev iz Bruslja in se hkrati v dobro pripravljeni finančni akciji tudi zadolžila. Vse je bilo pripravljeno v slogu enega zamaha, kar utrjuje notranje samozaupanje in zunanjo kredibilnost vlade. Očitno tudi EK pod težo sedanje recesije opušča politiko ostre fiskalne konsolidacije in opozarja na problem plačilnobilančnih neravnotežij. Teden sprememb in upanja, do decembra, ko bodo finančni ministri odločali o evropskih ukrepih in bomo doma vedeli za okvire sanacije bank.
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Ekonomija
Slovenski parlament je sredi novembra doživel svoj zadnji politični vrhunec. V dramatičnih ekonomskih razmerah odloča o proračunu za naslednji dve leti in politični usodi vlade. Premierka in vlada sta dobro zaigrali svoj politični poker. Povezali sta sprejem proračuna in politično zaupnico, vsilili sprejem nepriljubljenega davka na nepremičnine, DZ odloča dan pred bruseljsko oceno proračunov evroskupine. Toda ali je to dokaz, da imamo politično spretno in pogumno vlado, kjer je njen fiskalni zasuk skrajna možna meja možnega in sprejemljivega, ali pa gre za izsiljene odločitve brez prave vsebine in možnosti za uspeh? Odgovor ni enoznačen.
