dr. Bogomir Kovač
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Ekonomija
Ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe in ciprska kriza na videz nimata ničesar skupnega. S Hrvaško se EU sredi leta širi na 28. članico, s Ciprom doživlja poglabljanje EU najbrž enega ključnih udarcev. Širitev EU še vedno povečuje njeno legitimnost, evrska dolžniška kriza napoveduje njen ekonomski konec. Evropa se bo morala v bližnji prihodnosti odločiti, ali EU ali evro, oboje skupaj postaja politično-ekonomsko nevzdržno. Stojimo med angleško vizijo EU kot skupnega svobodnega trga ter nemško predstavo evrskega elitnega kluba in dveh delov Evrope, germanske in drugotne. Nemci tako tretjič zapored, v slabih sto letih, pečatijo evropsko usodo. Namesto da bi postal Ciper zgled organiziranega izstopa iz evroobmočja, je postal simbol razkroja EU.
-
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Ekonomija
Ciprska bančna kriza in način njenega reševanja sta nov dramatičen mozaični kamen v nizu zblojenih protikriznih zgodb EU in njenega reševanja evra. EU pred nami umira na obroke, znova in znova ujeta v labirinte svoje institucionalne zmede in vodstvenih nesposobnosti. Kako si drugače razložiti popoln fiasko s prvim predlogom reševalnih ukrepov (17. marec 2013), pa usodo popravkov dober teden pozneje, ki ponavljajo ključne napake grškega pristopa. EU je zapečatila ekonomsko usodo Cipra za dobro desetletje. Toda njegovi ekonomski grobarji so s tem zgolj utrdili svoje politično pokopališče.
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Ekonomija
Potrditev nove slovenske vlade po dobrem letu od izrednih volitev 2011 v sedanji politični krizi ni posebno zmagoslaven dogodek. Toda ponuja vsaj pot za politični zasuk in možnost za drugačno ekonomsko razvojno alternativo. Oboje ta država potrebuje bolj kot si mislimo. Politična kultura janšizma je bila tudi v drugem mandatu nevzdržna, tekoča in razvojna ekonomska politika tudi tokrat prociklična in napačna. Bodimo povsem jasni, že druga vlada zapored je morala pasti, ker je bila politično ekonomsko nedorasla problemom, ki jih prinaša sedanja finančna kriza. Janševi osebni grehi so zgolj javna pokora, ki je obvladljiva znotraj pravne države in garancijske sheme odpustkov RKC.
-
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Ekonomija
Tretja izdaja Marxovega Kapitala in oblikovanje nove levosredinske vlade sta dva naključna, toda povedna dogodka. Opletajoča kriza je v petem letu očitno razgalila prevladujočo ekonomsko ideologijo neoliberalizma, pokazala na globoka protislovja kapitalizma, socializem preprosto ni več anatema. Marx je v tem okolju spet zablestel kot pronicljiv analitik blagovne produkcije, brezobziren kritik kapitalizma in navdušujoč snovalec komunistične alternative. Toda vrnitev k Marxu se zdi bolj pop predstava kot resna teoretska zastavitev politične alternative. Zato nova vlada najbrž ne bo dojela, zakaj bi bil Marxov Kapital potrebnejši od dokapitalizacije bank, kot je duhovito zapisal mladi preučevalec Marxa Ciril Oberstar.
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Ekonomija
Politični padec Janševe vlade po letu dni je končal politično agonijo predsednika vlade in vladne politike, ki je državo privedla na rob politično-ekonomskega kaosa. Toda izbira nove mandatarke ne pomeni konca politične negotovosti in dosedanjih ekonomskih zablod. Pred nami je drama v treh dejanjih. Prvega smo opravili. Janševa vlada je padla. Drugo pomeni sestavo nove vlade, ki ne bo zgolj začasen most do novih predčasnih volitev. Tretje zadeva politično-ekonomsko alternativo dosedanjim rešitvam Pahorjeve in Janševe vlade. Vlada političnega nezadovoljstva mora postati vlada novih in drugačnih rešitev.
-
Evropska direktiva o vodah vznemirja domače politike in javnost. Varovanje vode kot skupnega dobrega, trajnostni razvoj in participativna demokracija očitno temeljito razgaljajo neoliberalno logiko tržne privatizacije in liberalizacije. Nenadoma je sicer razklana slovenska politika enotna. Voda ne sme postati tržno blago, voda je »nacionalni interes«. Toda kje so meje skrbi za družbeno skupnost, do kam seže privatizacija, kdo stoji za sedanjo hipokrizijo glede pitne vode?
-
Politično-ekonomska kriza je oplazila tudi Vatikan, z napovedanim odstopom papeža Benedikta XVI. je kritični problem vodenja institucij dobil domala univerzalni pomen. Papež Benedikt je nedvomno kontroverzna osebnost, ki se rada izmika enoznačnim ocenam. Janez Pavel II. je bil domala pop ikona, Benedikt je ostal predvsem zagoneten in nepredvidljiv profesor. Njegov osemletni pontifikat je bil poln presenetljivih političnih zasukov, tudi neizkoriščenih reformnih priložnosti. Toda z odstopom je dosegel radikalno detronizacijo papeštva, konservativni Ratzinger je s tem bolj kot drugi zatresel korporativno strukturo katoliške Cerkve.
-
Letošnji kulturni praznik je v kratkem času ponudil dve pomenljivi sporočili predsednika vlade, kulturno poslanico ob Prešernovem dnevu in sobotni nagovor protestnikom na Kongresnem trgu. Oboje dodobra razkriva sedanjo ideologijo in politiko janšizma. Kulturna poslanica je razkrila politično kulturo njegove oblasti, nagovor način njenega delovanja. Opletanje s Prešernom se je zapečatilo z zapletanjem o naravi krize, vladnih ukrepih in očitne nezgrešljivosti predsednika. Napad na »levi fašizem« se je spremenil v demonstracijo »desnega«.
-
Leto 2013 prinaša pomembni ameriški obletnici, ki si zaslužita pozornost. Pred stotimi leti so ZDA postavile temelje zveznemu davku na dohodek, konec leta 1913 pa je bila ustanovljena FED, sistem centralnih bank. Oboje je precej usodno zaznamovalo razumevanje fiskalne in monetarne politike dve desetletji kasneje. In sproža dileme še danes. Seveda bo zanimivo opazovati, kako se bo v njih znašel novi finančni minister Janez Janša, zlasti med neoliberalizmom in domačijsko ekonomiko.
-
Triinštirideseto srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu je letos izzvenelo mirno in brez posebnih presežkov. WEF je največja in za zdaj najboljša svetovna trgovina idej, ekskluziven klub poslovnežev, državnikov, strokovnjakov in prodornih znanilcev sprememb. Vodilo letošnjega foruma je prilagodljivost, prožna dinamika sprememb. Pravšnja metafora za precej izpraznjeno vsebino letošnjega foruma, ki se iz kluba velikih zmagovalcev spreminja v središče skesancev. Nedvomno je edini pravi uspešnež srečanja njegov nosilec profesor Klaus Schwab, kajti WEF je še vedno dovolj živa ideja, da ostaja dober posel.
-
Politična kriza se poglablja in postaja vse bolj usodna za ekonomske razmere v državi. Janševa vlada razpada in izgublja kritično politično legitimnost, brez katere ni mogoče izpeljati reformnih ukrepov. Janševa strategija ohranitve vlade za vsako ceno pomeni kupovanje časa, najprej zase, potem za svojo vlado in nazadnje za nove volitve. Toda celo ekonomisti MDS priznavajo, da je izvedba varčevalnih usmeritev v EU napačna. Vladna politično-ekonomska in korporativna zgodba torej ni prava, Janševa vlada ne obvladuje kriznega menedžmenta. Ravna kot stari komunisti pri sestopu z oblasti. Bolj skrbi za svoje kadre kot za blaginjo ljudi. Zato je za državo bolje, da odide. Čim prej in s čim manj načrtovanimi ukrepi.
-
Dobro leto po zadnjih predčasnih volitvah je Slovenija pred podobno politično rešitvijo v skrajni sili. Koalicija razpada zaradi korupcijskega poročila, ki je prizadelo obe največji stranki in njuna karizmatična voditelja. Politični trg je nenadoma ponudil nove priložnosti za manjše stranke in tudi politično alternativo. Velika recesija je v Sloveniji najprej zlomila poslovne, sedaj pa še politične elite. Toda politična destabilizacija ni posledica, temveč vzrok slabih in napačnih ekonomskih odločitev. Zato padec vlade ne pomeni ekonomske katastrofe, pomeni pa lahko politični konec nekega »janšizma«.
-
Ustavno sodišče je lani pred božičem zaustavilo možne referendume o državnem holdingu in slabi banki, potem je KBC napovedala, da prodaja državi delež v NLB po simbolni ceni. Argumenti US so bili bolj politični kot strokovni, z njimi je bolj podprlo politiko vlade kot dobre rešitve v imenu državljanov. Slovensko gospodarstvo, podjetja in banke, je prezadolženo in potrebuje dodaten kapital. Prestrukturiranje podjetij in bank je zato povezan proces, toda vlada tega očitno ne razume. Zato je njen predlog sanacije bank ekonomsko problematičen in politično poguben.
-
Numerološko je številka 2013 protislovna, merodajno skupno število 33 pa skrivnostno. Za nekatere pomeni »13« dobro leto, za druge popolni polom, vsem pa je skupno, da praznoverje pridobiva moč nad racionalnim vodenjem sprememb. In kaže, da bo to osrednje vodilo letošnjega leta. V letu 2013 se bodo krepile desne in leve politično-ekonomske ideologije. Tu svečeniki in mistiki vseh vrst vedno pridobivajo, politiki pa izgubljajo. Ekonomska kriza v centru svetovnega kapitalizma stopa v šesto leto in nima niti pravih niti hitrih rešitev. EU ostaja osrednja globalna težava, zlasti s fiskalno in socialno krizo države. Slovenija bo leta 2013 njena kaotična članica, brez potrebnega zaupanja in upanja, da najde dobre rešitve.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Ekonomija
Gospodarska kriza postaja v Sloveniji vse bolj tudi politična. V demokratičnem uporu državljanov lahko vidimo upor proti strankokraciji kot obliki sedanje demokracije, vse bolj pa stopa v ospredje tudi iskanje politično-ekonomskih alternativ. Oboje smo v osemdesetih letih že videli in doživeli. To je bil čas, ko je nova desnica oblikovala zmagovito neoliberalno doktrino in prakso neokonservativizma. Nova in stara levica sta se pri tem povsem izgubili. Toda desna alternativa po tridesetih letih končuje v usodni krizi. EU je njeno središče. Tu je polom neoliberalnega kapitalizma najbolj očiten, prav tako tudi ponujena zdravila, podobna tistim iz osemdesetih let. Vrnitev v prihodnost? Da, toda z napačnega konca. In na to nas opozarjajo prebujeni državljani.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Ekonomija
Nedavni odstop vodstva AUKN je prav tako pričakovana kot tudi načrtovana poteza Janševe vlade. Postopen odvzem pristojnosti, vrsta kadrovskih zamenjav in na koncu odstopi in razpad celotnega institucionalnega sistema AUKN so samo druga stran želene in načrtovane privatizacije. Podoben institucionalni manever je vlada opravila pri fiskalnem svetu. Dve pomembni instituciji države v kritičnem trenutku njene krize ne delujeta, njuna ekonomska demontaža in politično licemerstvo pa sta dober zgled moralne perverznosti. Reči so toliko bolj presenetljive, ker vodi finančno ministrstvo profesor institucionalne ekonomije.
-
7. 12. 2012 | Mladina 49 | Ekonomija
Politično-ekonomska kriza v Sloveniji očitno dobiva nove oblike in razsežnosti. Skupni imenovalec ima tako v dolžini in globini ekonomske krize kot tudi v dosedanjih neuspešnih političnih odgovorih in nesposobnosti obstoječih elit. Poulične demonstracije in tudi spopadi s policijo so mešanica odpora proti sistemu, želenih pritiskov glede sprememb, pa tudi manipulacij skupin izgrednikov, ki razkrivajo nevrotično stanje sedanje družbe. Scenariji reševanja postajajo danes podobni tistim iz leta 2011, tudi akterji so isti. Razlika je samo v resnosti ekonomskih razmer in izčrpanosti političnih alternativ.
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Ekonomija
Labirinti vroče novembrske razprave v Bruslju o »evropskem proračunu« v obdobju 2014–2020 so kajpada klasični ekonomski koncentrat političnih razmerij moči in interesov. Toda spori o ekonomski prerazdelitvi evropskih sredstev so edina primerljiva podoba, ki jo srečamo pri sprejemanju proračunov držav članic. Vse preostalo je drugačno. Proračun EU je tako po imenu kot po obsegu in strukturi povsem netipična institucija in fiskalni instrument. V sedanji krizi EU je zato bolj relikvija dosedanjega združevanja kot trden element želene fiskalne unije.
-
23. 11. 2012 | Mladina 47 | Ekonomija
Razumevanje makroekonomskih agregatov dobiva v sedanji krizi nove razsežnosti. V teoriji o mikrotemeljih makroekonomije govorimo že desetletja. Toda eno je teoretski kvas, drugo pa je konkretno razumevanje vplivov podjetij na gospodarsko stanje v državi. Applov iPhone naj bi s poslovno verigo prispeval pol odstotne točke k rasti ameriškega BDP-ja v zadnji četrtini leta. Velja tudi nasprotno. In to je naš problem z Elanom, bankami, gradbeništvom, stanovanji ... Vlade puščajo propadati cele panoge in podjetja, nihče si ne želi mazati rok s konkretnimi posli. Ponavljamo staro neoliberalno mantro, da vse rešuje trg in da so za poslovne polome odgovorni lastniki in menedžerji podjetij. Toda vse skupaj je predvsem mešanica neznanja, nesposobnosti in politične poniglavosti.
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Ekonomija
Velika recesija prinaša renesanso industrijske politike na ravni EU in njenih članic, pomembna postaja tudi v ZDA in drugod. Danes z njo dejansko razumemo vse oblike spodbujanja in usmerjanja gospodarske rasti in konkurenčnosti. Toda kako spodbuditi rast brez posebnega zadolževanja? Logika je preprosta. Namesto večne fiskalne konsolidacije z začaranim krogom varčevanja potrebujemo zasuk h konkurenčnosti in rasti, zaposlenosti in povečanju blaginje. To je tudi edina pot, kako lahko rešimo fiskalno in dolžniško krizo. Tega zasuka nihče ne jemlje dovolj resno. Slovenija je jeseni dobila vladni program ukrepov za spodbujanje rasti, pa tudi predlog nove industrijske politike. Toda spet gre za splošna načela in usmeritve, brez konkretnih sprememb in zavezujočih projektov. Implementacijski deficiti so večja nevarnost kot proračunski. In tu EU greši podobno kot Janševa vlada.
-
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Ekonomija
Obamov tweet »Še štiri leta!« je po novi volilni zmagi ameriških predsedniških volitev v hipu postal najpopularnejše sporočilo, ki je obšlo svet. Ameriške volitve so se končale s precej bolj prepričljivo prednostjo sedanjega predsednika, kot so napovedovali. Zmago so Obami prinesli predvsem visoka volilna udeležba, nesporno boljši predvolilni program in razmeroma uspešno ameriško gospodarsko okrevanje. Zanimivo naključje, da prav v tem času doživlja pomembne politične spremembe tudi Kitajska, druga najpomembnejša svetovna država. In ne nazadnje so se v tem volilnem valu znašle tudi slovenske predsedniške volitve, ki so v teh politično-ekonomskih razmerah pomembnejše kot v preteklosti.
-
2. 11. 2012 | Mladina 44 | Ekonomija
Sloviti A. Einstein je nekoč izjavil, da bi v eni uri, ki bi jo imel na voljo za rešitev planeta, 59 minut porabil za definiranje problema in zadnjo minuto za njegovo reševanje. Zdi se, da tovrstne fizikalne modrosti v politični ekonomiji ne veljajo. Ob sedanji krizi večino časa porabimo za uresničevanje slabih rešitev in očitno le kratek čas za premislek, kam nas vodijo. Rezultat je jasen. Velika recesija že četrto leto opleta z repom, mi pa tavamo med slepimi in sleparskimi vladami ter brezglavimi menedžerji.
-
26. 10. 2012 | Mladina 43 | Ekonomija
Evropska bančna unija je bila najpomembnejša tema zadnjega evropskega političnega vrha v Bruslju. Vodilni politiki so obravnavali Van Rompuyevo vmesno poročilo o povezovanju fiskalne in bančne unije. Junijski načrt je temelj bančne unije videl v celovitem bančnem nadzoru, skupnih depozitnih poroštvih in posebnem mehanizmu za reševanje bank. Toda jeseni je imela Merklova drugačna stališča kot Hollande, Van Rompuy in Barroso sta spet predstavljala nekaj tretjega. Bančna unija namesto Arhimedove točke reševanja EU postaja bolj njena Ahilova peta.
-
19. 10. 2012 | Mladina 42 | Ekonomija
Nobelova nagrada za ekonomijo je letos razveselila dva avtorja, profesorja Lloyda Shapleyja z UCLA in Alvina Rotha s Harvarda. Nagrajena sta za teoretski prispevek na področju teorije stabilnih alokacij in tržnega dizajniranja. Tej suhoparni javni obrazložitvi so potem dodali še nekaj preprostih primerov, ki so izzveneli precej eksotično. Dejansko pa Shapley velja za enega utemeljitev teorije iger, Roth pa je eden osrednjih ustvarjalcev sodobne teorije oblikovanja trgov. Letošnje skrito sporočilo švedske Kraljeve akademije je zato nekoliko zapleteno. Trgi so specifične družbene institucije, ki potrebujejo aktivno redizajniranje in kooperativno povezovanje različnih akterjev. Šele tedaj lahko postanejo naše orodje in ne čudežni »deus ex machina«.
-
12. 10. 2012 | Mladina 41 | Ekonomija
Politična razprava o proračunu 2013–2014 velja za osrednje obdobje Janševe vlade. Zato je nekakšna politično-ekonomska prelomnica njenega delovanja in obstoja. Vladna zgodba je razmeroma preprosta. Zagovarja ciljni maastrichtski primanjkljaj, stavi na nov krog omejevanja javnega sektorja, ekonomiko recesije pa razume kot nujno prehodno obdobje. Fiskalna konsolidacija je še vedno ključ do želenih strukturnih reform. Toda vlada dejansko ponavlja stare napake svoje ekonomske politike in nadaljuje pot svojega poraznega kriznega menedžmenta.
-
5. 10. 2012 | Mladina 40 | Ekonomija
Minuli teden so v večernih TV-poročilih predvajali vse, kar moramo vedeti o svoji prihodnosti. Najprej smo videli sago o domnevnih poslovnih malverzacijah Z. Jankovića in njegov zagovor etike političnega biznisa. Potem je J. Janša iz palače ZN pred slovitim zelenim marmorjem govoril o človekovih pravicah in pojasnjeval redefinicijo genocida. Takoj zatem so nam razložili, da je fiskalna konsolidacija nujna, da moramo sanirati banke, izvesti pokojninsko reformo in reformo trga dela ter poskrbeti za privatizacijo. Vse to je baje boleče, toda neizbežno. Zato moramo razgraditi državo blaginje in povečati svoje obveznosti do davkoplačevalcev. Nato sledi obvezni del o racionalizaciji izobraževanja, zdravstva in socialne varnosti. Na koncu vedno kakšen zaneseni obraz ministra pove, da bomo prijeli in kaznovali odgovorne. Da, Slovenija je politično padla na glavo in se ekonomsko bliskovito sesedla vase. V jeziku politične filozofije in ekonomije temu pravimo »neoliberalni obrat«.
-
28. 9. 2012 | Mladina 39 | Ekonomija
Slovenija je pred dvema izjemno pomembnima zakonskima rešitvama: o državnem holdingu za upravljanje državnih naložb in „slabi banki“ za krepitev stabilnosti bančnega sistema. Oba zakonska predloga sta nastajala v poletni politični poletni ihti, prinašata novo birokratizacijo postopkov, predvsem pa centralizacijo in koncentracijo moči ter večjo politizacijo odločanja. Značilnost Pahorjeve administracije je bila, da je ukrepala premalo in prepozno, Janševa vlada pa ponuja nedomišljene in prehitre spremembe. To je dejansko konec slovenskega gradualizma, ki nam je do leta 2005 nedvomno prinesel več koristi kot škode. Janša ponuja model „velikega poka“, kjer je ekonomsko reševanje države politično sredstvo za utrditev oblasti in prerazdelitev plena. Predlagana sanacija bančnega sistema je nov dokaz teh namer.
-
21. 9. 2012 | Mladina 38 | Ekonomija
Avtopsija krivcev za finančni zlom, ki je začel svoj vrtoglavi ples pred več kot petimi leti, zajema domala vse člene tržne družbe. Odgovorni so tako rekoč vsi, ki so sodelovali v prevladujočem finančnem biznisu, in podobno so tudi žrtve vsi uporabniki njegovih storitev. V tej kaotični igri nihče več ne zaupa nikomur. Strah postaja gibalo sprememb, finančni trgi in dolžniška ekonomija so pri tem preprosto zastali. Če ne deluje kreditna ekonomika, tržno gospodarstvo in njegova ideologija pristaneta v kameni dobi. Ničelna rast, porabite toliko, kolikor imate, žanjete, kar ste sejali. Sedanja gonja proti bankam in zlata pravila zadolževanja so na tej poti. Iskanje dežurnih krivcev je morda priročno orodje, toda hkrati lažna uteha. Napake so, žal, sistemske. In če jih želimo vsaj omiliti, jih moramo najprej razumeti, da bi lahko ravnali drugače. Pravno, poslovno in moralno.
-
14. 9. 2012 | Mladina 37 | Ekonomija
ECB je v začetku septembra vendarle prestopila pričakovani političnoekonomski rubikon. Draghijev reševalni načrt za odpravo evropske finančne krize pomeni troje. Razpad evroobmočja in opustitev evra nista in ne moreta biti evropska alternativa. Monetarni vzvodi za odpravo krize so ekonomsko najbolj logični in politično najmanj oportuni. Politična koncentracija moči ECB slabi Berlin in povečuje vpliv Pariza in Rima. Toda Draghijev političnoekonomski poker nosi s seboj tudi tveganja. ECB prevzema politično odgovornost za reševanje EU, nevarno se zožujeta nemški manevrski prostor in vpliv, hkrati pa odkupi obveznic problematičnih držav in lajšanje stroškov zadolževanja ne bodo dovolj za rešitev evra.
-
7. 9. 2012 | Mladina 36 | Ekonomija
Gospodarska recesija se v Sloveniji poglablja, BDP pada že tretje četrtletje zapored. Takšen rezultat je sestavni del negativnega gibanja našega ekonomskega cikla in napačne ekonomske politike zadnjih deset let. Sedanja vladna fiskalna konsolidacija in njeni varčevalni ukrepi bodo dodali svoj negativni vpliv šele v drugi polovici letošnjega leta. Dvojni negativni učinek recesije in finančne destabilizacije nas torej šele čaka. Osrednji problemi so nerazumevanje ekonomike povpraševanja, premajhno investicijsko trošenje države in slabo vodenje ekonomskih politik, ki jih še imamo. Vlada bo morala radikalno spremeniti svoj ekonomski pristop in javno komuniciranje. Očitno ekonomska nekompetentnost Janševe vlade postaja osrednja grožnja njenega političnega preživetja.
