dr. Bogomir Kovač
-
8. 4. 2010 | Mladina 14 | Kolumna
Starajoča se družba mladih upokojencev
Slovenska vlada je po letu dni strokovnih priprav in površnih usklajevanj začela svoj križevi pot s pokojninsko reformo. Že prvi koraki javne obravnave dokazujejo, da vlada ni kos niti tehnični niti politični pripravi zakona in da razpadajoča vladna koalicija ne zmore sprejemati težavnih strukturnih reform. Pogačar pač ni Rop in Pahor še zdaleč ni Drnovšek.
-
1. 4. 2010 | Mladina 13 | Kolumna
Problem korporativnega upravljanja je eden vzrokov in hkrati vzvodov reševanja sedanje ekonomske krize. V zakulisju svobodnega delovanja trgov in regulacijske vloge države, tudi drugih netržnih in nevladnih institucij, so vedno odločitve ljudi in njihovi problemi slabega upravljanja, vodenja in menedžiranja. Sedanji problemi in tudi rešitve imajo prepoznavne nosilce. In tudi morala zgodbe je preprosta.
-
25. 3. 2010 | Mladina 12 | Kolumna
Prejšnji teden je slovenska intelektualna javnost samo v dveh dneh, na dveh ločenih prostorih in veliki meri z različnimi akterji razpravljala o viziji in strateških usmeritvah slovenske države. Na eni strani je bila skupina ekonomistov pod okriljem ministra Gasparija, na drugi državni sekretar Školč s svojimi družboslovci in naravoslovci. Oba pristopa sta povsem različna, tako v analizi razmer kot tudi v oceni in...
-
18. 3. 2010 | Mladina 11 | Kolumna
V naslednjih mesecih želi slovenska politika radikalno spremeniti lastniško podobo slovenskega gospodarstva. Vlada je zaradi zahtev OECD že pred slabim letom sprejela sklep o pripravi nove politike upravljanja finančnega premoženja države. V Sloveniji naj bi jasneje ločili lastniško, regulatorno in socialno razvojno funkcijo države in s tem izboljšali učinkovitost upravljanja državne lastnine.
-
11. 3. 2010 | Mladina 10 | Kolumna
Finančna in ekonomska kriza postaja na daljši rok vse bolj tudi socialna, politična in vrednostna kriza. Tudi velika depresija v tridesetih letih 20. stoletja je razgalila formalna in neformalna družbena razmerja, benigne politične in ideološke tvorbe nacizma in fašizma, pa tudi stalinizma in komunizma. Ekonomska kriza se tako hitro pokaže kot kriza demokratičnih procedur in političnega odločanja, v ospredje...
-
Grčija postaja s svojimi finančnimi, ekonomskimi in političnimi razmerami vse bolj podobna klasični antični tragediji. Dokazuje namreč, kako hitro se je finančna kriza zasebnega sektorja prelevila v dolžniško krizo javnega sektorja. Nesolventnost bank tu zamenja plačilna nesposobnost držav. Grška kriza se je prelevila v krizo evropskega monetarnega sistema, pokazala je na politično ranljivost celotne EU.
-
Padec nizozemske vlade zaradi umika nizozemskih vojakov iz Afganistana je razkril, kakšne so lahko politične posledice napačnih vojaških odločitev in visokih stroškov vojaških operacij. Po domala treh desetletjih je vsakomur jasno, da z vojaškimi operacijami afganistanske vojne ni mogoče dobiti. Rešitev je v zamenjavi vojaške moči s civilno pomočjo in globalno diplomacijo. Težava pa je tudi ekonomska.
-
Strategiziranje in krizni menedžment sta trd oreh za izkušene menedžerje podjetij, za politike in državno administracijo pa domala nerešljiv problem. Premalo je znanja in izkušenj, preveč samovšečnosti in želene javne dopadljivosti. Zato vladne strategije in vsakokratne politike pogosto delujejo naivno ali pa fatalistično, ko nekako čakamo na odrešitev od drugod.
-
Vlada je v dveh tednih predstavila oba ključna dokumenta svoje ekonomske in razvojne politike do konca svojega mandata, Pakt stabilnosti in Slovensko izhodno strategijo 2010-2013. Oba dokumenta sta posledica evropskih zahtev, zato imata skupne politično-ekonomske usmeritve in omejitve. V poplavi protikriznih dokumentov je vladni prispevek zagotovo najbolj kompleksen in kakovosten, toda ekonomsko zmagoslavje nad...
-
Svetovni gospodarski forum (WEF) v Davosu se je iztekel brez velikih in odrešilnih sklepov. Lansko leto je razpravljal o vzrokih in posledicah finančne krize, letošnji pa bi moral postreči z rešitvami in usmeritvami glede globalne finančne regulacije, izhodnih strategij iz krize in drugačne podobe novega kapitalizma XXI. stoletja. Trije premiki so pri tem še posebej očitni.
-
Konec januarja Slovenija pošilja v Bruselj Program stabilnosti, s katerim slovenska vlada zagotavlja način fiskalne konsolidacije zaradi čezmernega proračunskega primanjkljaja. Gre za eno izmed ključnih evropskih koordinacijskih potez, ki zagotavljajo ekonomsko stabilnost celotne EU, normalno delovanje EMU in postajajo pomemben člen evropskega političnega preživetja.
-
Zakonska ureditev »malega dela« naj bi ponudila nove ukrepe na trgu dela. Z njimi naj bi reševali nekatere stare sistemske probleme, kot je študentsko delo, hkrati pa odpirajo nove oblike zaposlovanja v obdobju visoke brezposelnosti. Zakonska ureditev zato pomeni šolski preizkus vladnih protikriznih sposobnosti in razvojnih namer. Reforma trga dela je eno ključnih področij izhoda iz sedanje krize, ureditev malega...
-
Ta kolumna je nekakšne »hommage« Paulu Anthonyju Samuelsonu, osrednjemu akademskemu ekonomistu druge polovice 20. stoletja. Sredi decembra 2009 je v visoki starosti 94 let umrl na svojem domu v Belmontu, v ameriški državi Massachussetts. Samuelson je prvi ameriški nobelovec za ekonomijo (1970), najvplivnejši oblikovalec sodobne ekonomske znanosti in najpomembnejši učitelj ekonomske vede zadnjih petdeset let.
-
Napovedi na začetku leta so že več kot tri desetletja del ekonomske kulture. Kako bomo živeli v letu 2010, kaj nas čaka glede izhodnih poti iz krize, kdo naj prevzame krmilo novega ekonomskega razvojnega modela, ki bo okoljsko in socialno vzdržen? Toda sedanja kriza ima svoj življenjski cikel in bogastvo različnih podob, napovedna moč ekonomske vede pa je v kompleksnih in prelomnih obdobjih manjša od pričakovanj.
-
22. 12. 2009 | Mladina 51 | Kolumna
Letošnje leto bi mnogi radi čim hitreje pozabili. To je bilo leto makroekonomskih grozot, čas številnih zablod glede protikriznih ukrepov in lažnega upanja, da bo vse vendarle hitro minilo. Preskok od uspešne in povsod hvaljene države do brezna razvojnih protislovij je bil hiter in dramatičen. Večino leta smo za težave krivili druge, čeprav temelji krize tičijo doma.
-
17. 12. 2009 | Mladina 50 | Kolumna
Svetovni sporazum o podnebnih spremembah v Koebenhavnu spominja na biblične zgodbe. Ne zgolj zaradi apokaliptičnih vizij, temveč zaradi zgoščenosti razvojnih težav. V preprosti sintagmi »klimatske spremembe« smo dobili vse, kar potrebujemo in premoremo. Podnebne spremembe spreminjajo svet, njegovo politiko, ekonomijo in kulturo, zahtevajo spremembo razvojnih paradigem in dosedanjega načina življenja.
-
10. 12. 2009 | Mladina 49 | Kolumna
V poplavi letošnjih obletnic je ostala devetdeseta obletnica rojstva Staneta Kavčiča na pol poti. Ugledna zgodovinarja Repe in Prinčič sta konec oktobra izdala pregledno knjigo Pred časom - Portret Staneta Kavčiča, v Ljubljani so mu postavili spomenik. Toda predsednik države Türk ga je v svojem zanosu nagrajevanja zamenjal z drugimi odlikovanci, strokovna in politična javnost pa sta ponovno podcenili njegovo...
-
26. 11. 2009 | Mladina 47 | Kolumna
Sobotne množične delavske in študentske demonstracije dokazujejo, kako sedanja kriza načenja socialni konsenz in korporativno strukturo države. Velika recesija na eni strani kaže znake oživljanja, hkrati pa se poglabljajo brezposelnost na trgu dela in socialne stiske ljudi. Demokratični korporativizem, ki bi moral biti vzvod stabilnosti in oblikovanja konsenza glede izhodov iz krize, očitno razpada in postaja del...
-
19. 11. 2009 | Mladina 46 | Kolumna
-
12. 11. 2009 | Mladina 45 | Kolumna
Jesenske narodnogospodarske napovedi oznanjajo počasno okrevanje svetovnega gospodarstva. Toda postopen izhod iz recesije bo brez radikalnejših strukturnih reform države in poslovnih sprememb podjetij dolgotrajen in negotov. Razlog je preprost. Večina evropskih držav se bo šele prav soočila z visokimi proračunskimi primanjkljaji, podjetja pa s težavnim financiranjem in trajnejšim padcem povpraševanja.
-
5. 11. 2009 | Mladina 44 | Kolumna
Slovensko-hrvaški odnosi so po osemnajstih letih na pomembni zgodovinski prelomnici. V Stockholmu sta Kosorjeva in Pahor naredila prvi potrebni korak k možni rešitvi mejnih sporov med državama. Nadaljevanje bo veliko bolj negotovo in tvegano. Arbitražni sporazum prinaša z evropsko in ameriško pomočjo obema stranema nekaj odrešilnih rešitev, toda nikjer ne zadovoljuje političnih nacionalistov in intelektualnih...
-
29. 10. 2009 | Mladina 43 | Kolumna
Kriza korporativnega upravljanja v Sloveniji dosega v teh mesecih svoj vrhunec. Zaradi slabega upravljanja in vodenja se je zlomila Mura in kleca povsem zasebni Prevent, v težavah tičita nekdaj ugledna Istrabenz in Laško, že leto dni traja farsa z upravami in nadzornimi sveti v ugledni NLB in podobno velja tudi za SŽ. Lastninska struktura pri tem ni odločilna in zasebni lastniki niso pri tem nič bolj učinkoviti...
-
22. 10. 2009 | Mladina 42 | Kolumna
Sedanja finančna, ekonomska in socialna kriza postaja vse bolj kriza zaupanja. Ta zadeva tako razmerja med družbenimi skupinami kot tudi institucije. Sistem nagrajevanja, od menedžerskih do delavskih plač, postaja torišče iskanja odgovornosti za krizo. Paradoks je več kot očiten. Vodilni menedžerji so zaradi previsokih nagrad eden od povzročiteljev krize, izhod iz nje pa naj bi reševali delavci z nižjimi plačami...
-
15. 10. 2009 | Mladina 41 | Kolumna
Letošnja Nobelova nagrajenca za ekonomijo, ameriška ekonomista Elinor Ostrom in Oliver E. Williamson, sta posrečen par in dober izbor. V sedanjem razumevanju globalne krize in iskanju izhoda iz nje nam oba nobelovca ponujata povsem drugačen pogled na vlogo in pomen tržne ekonomije. Ekonomske transakcije se namreč ne odvijajo samo v večni bitki med trgom in državo, temveč nastajajo tudi znotraj pomembnih...
-
8. 10. 2009 | Mladina 40 | Kolumna
Vsakoletno zasedanje MDS in SB, tokrat v Istanbulu, je bilo tokrat zaradi globalne recesije daleč od rutinskega sestankovanja. Ponudilo je troje. Pregled relativno optimističnih ocen glede postopnega oživljanja gospodarstva, različne načine izhoda iz krize in obrise dejanske reforme svetovne denarne in finančne arhitekture. Toda nekakšen Bretton Woods II je še v povojih, podobno velja za izhodne strategije na...
-
1. 10. 2009 | Mladina 39 | Kolumna
Potrebujemo politično stabilnost
Neznosna lahkotnost državnega trošenja v boju s sedanjo krizo postaja to jesen vse bolj prepoznavna nočna mora političnih elit. Pahorjeva vlada je mukoma zaprla proračun, toda ekonomska sporočila in politično pogorišče pri tem niso spodbudna. Dobili smo prvo lekcijo keynesianskih ukrepov. Velike proračunske deficite in težave javnih financ. Druga zadeva politično porazdelitev tveganj, kjer vlade raje krčijo...
-
24. 9. 2009 | Mladina 38 | Kolumna
Konec septembra poka zaradi zanimivih obletnic. Pred letom dni smo bili v tem času na začetku dramatičnih dogodkov ameriške finančne krize, ki se je kot požar širila na globalne trge. Pri nas smo po parlamentarnih volitvah dobili novo politično oblast, ki naj bi zagotovila drugačen pristop k politiki in bolj uravnoteženo razmerje med konkurenčnostjo in socialno pravičnostjo.
-
17. 9. 2009 | Mladina 37 | Kolumna
Pred dnevi sta potekala dva navidezno nepovezana dogodka, pri obeh pa je šlo za knjige, slavne osebnosti in ideje, ki stojijo za tem. Ponovni izid Marxovega in Engelsovega Komunističnega manifesta je spodbudil filozofe k razmisleku o levih alternativah sedanji globalni krizi. Na drugi strani se je ob Krugmanovem obisku in izdaji njegove knjige Vrnitev ekonomike depresije in kriza leta 2008 zbral cvet ekonomske in...
-
10. 9. 2009 | Mladina 36 | Kolumna
Proračunska razprava je v teh dneh dosegla pričakovano vrelišče pri izdatkih za plače v javnem sektorju. Vlada ima glede obvladovanja prevelikega proračunskega primanjkljaja samo dve možnosti, povečanje davčnih prihodkov ali pa zniževanje izdatkov. Zasebni sektor se je na krizo odzval z relativnim znižanjem plač in odpuščanjem, javni sektor je nasprotno povečal zaposlenost in tudi plače.
-
3. 9. 2009 | Mladina 35 | Kolumna
