
dr. Bogomir Kovač
-
Koalicijska pogodba med štirimi strankami nove slovenske vlade in način reševanja sedanje finančne krize sta dve povezani zgodbi. Ujemata se časovno in vsebinsko, razkrivata nekaj nenavadnih političnih podobnosti in kajpada tudi usodno ekonomsko prepletenost. Politični temelj obeh je visoka stopnja političnega voluntarizma. Vlade posegajo v bančni sistem s podobno politično arbitrarnostjo kot stranke danes...
-
Nobelova nagrada za ekonomijo običajno povzdiguje znanstvene dosežke posameznikov in hkrati ponuja neko splošno sporočilo. Letošnji nagrajenec Paul Krugman, profesor na Univerzi Princeton, jo je dobil zaradi razvoja sodobne teorije mednarodne trgovine in ekonomske geografije. V času globalne finančne krize se torej vračamo k izhodiščnemu motorju tržnega gospodarstva, globalni trgovini.
-
Globalna finančna kriza je pretekli teden dobila klasične razsežnosti borzne panike in padca zaupanja v denarni sistem. Dramatični dnevi največjih dnevnih padcev borz so streznili tudi politike. Obseg in globina krize sedaj nista več sporni, tudi odgovornost zanjo ni več zgolj ameriško vprašanje. Vsa pozornost je usmerjena k iskanju rešitev, kratkoročnih in dolgoročnih.
-
Finančna kriza postaja nočna mora svetovnega kapitalizma in sodobnih političnih elit. Razlog je preprost. Prizadela je finančni sektor in denarne institucije, ki pomenijo krvni obtok globalnega tržnega gospodarstva. Prihaja iz ZDA, ki z dobro petino svetovnega BDP pomeni izhodiščno lokomotivo svetovnega sistema. Pokazala je na nemoč političnih in poslovnih elit, da bi postmoderni čas ekonomske globalizacije in...
-
Povolilni čas je obdobje, ko zmagovalci in poraženci skušajo racionalno dojeti, kar jim je pred dvema tednoma pokazal politični trg. Politični marketing, ki je dajal intonacijo vedenju med predvolilno tekmo, se umika povolilni strateški analizi in menedžmentu sprememb. To je navidezno mirno, toda ključno obdobje. Volivci potrebujejo hitro potrditev svojih pričakovanj.
-
Volilni izidi so postregli z relativno pričakovanimi rezultati. Levosredinska zmaga je potrdila splošno nezadovoljstvo državljanov, desni pol pa je doživel poraz zaradi kopičenja vladnih napak v zadnji tretjini mandata. Politični trg je ponovno dokazal svojo nepredvidljivost, politiki pa slabo razumevanje njegovega delovanja. Sestava koalicije bo manj usodna od napovedi.
-
Nedeljska volilna izbira bo najverjetneje postregla z zanimivimi političnimi kombinacijami. Zelo verjetno se bo v Sloveniji ponovil hrvaški politični scenarij iz volilnega leta 2006 z vsemi zagatami povolilne koalicijske kombinatorike. Predvolilni čas je dodobra razgalil mimikrijo političnih strank in njihovih voditeljev. Znova smo videli, kako deluje nevarni politični fundamentalizem Janševe SDS ter kako nemočna...
-
Nakup finskih oklepnikov patria je dobil v predvolilnem času mitske razsežnosti. Trgovanje z orožjem je bilo vedno trda preizkušnja za racionalnost ekonomskih odločitev in vrednote liberalne politične demokracije. Slovenija od leta 1991 ni ušla iz trikotnika spornih vojaških kupčij, z njimi povezanih koruptivnih dejanj in političnih manipulacij.
-
Začetek septembra je uvajalni mesec novega plačnega sistema v javnem sektorju. Gre za enega največjih vladnih projektov, ki pomeni nekakšen kronski dokaz uspešnosti in učinkovitosti sedanje vlade. Novi plačni sistem naj bi bil enoten za vse, veliko preglednejši od starega in predvsem pravičnejši. Toda plačni socializem ne more rešiti sodobnih tegob trga dela.
-
Volilna kampanja bo letos kratka in intenzivna. To je že samo po sebi odrešujoče. Politična bitka letos kaže nekaj novih podob. Premešane so karte na vrhu, kjer si sedaj stojita nasproti SDS in SD. Premierski boj med Janšo in Pahorjem bo v ospredju. Stara LDS se po razpadu pojavlja v dveh oblikah, podobno velja za SNS. Nekatere stare stranke (NSi, SLS) imajo očitne težave s svojo identiteto, druge (Desus) stavijo...
-
Šentviški predor postaja v teh tednih svojevrstna predvolilna metafora. Vladna politika se je ob koncu svojega mandata znašla v predoru, odpadli omet so očitno številne politične napake, ki so preprosto raztrgale vezno družbeno tkivo. Janševa politika je namreč s svojim avtoritarnim vodenjem in političnim inženiringom namesto urejenosti na koncu pristala v vse bolj kaotičnih prometnih razmerah.
-
Olimpijske igre so že desetletja parada športa, biznisa in politike in tudi Peking 2008 ne more biti pri tem nobena izjema. Število športnikov, športov in sodelujočih držav se tudi tokrat meri s presežniki in podobno velja za gostiteljico Kitajsko. Za kitajsko vlado in komunistično oblast so olimpijske igre izjemna poslovna in politična priložnost, da potrdijo svoj neverjetni ekonomski vzpon in dokažejo sposobnost...
-
Črna stopinja bo postala blagovna znamka
Sredi poletja so se cene surove nafte na naftnih trgih in naftnih derivatov na bencinskih črpalkah vendarle znižale. Toda to je običajno obdobje relativne umiritve cen, zato iz tega ni mogoče izpeljati sklepa, da so naftne cene že dosegle vrhunec. Visoke cene nafte pomenijo najresnejšo nevarnost za stagflacijske procese, kakršne je svet doživljal tudi v osemdesetih letih.
-
Prodaja študentskega doma in hotela Korotan bi lahko bila obrobna poslovna in politična zadeva. Toda za preprosto zgodbo o spodletelih pogajanjih med Mohorjevo družbo in slovensko vlado se skriva značilna politično-ekonomska podoba Slovenije. Tu že vrsto let nimamo nobene strategije glede širše kulturne prisotnosti Slovencev na Dunaju in ekonomske podpore manjšini.
-
Politične volitve so vedno boj vrednot in v tej igri bo upravljanje podjetij očitno pomembna tema predvolilnega boja. Polemika med Janšo in Pahorjem glede imenovanja vplivnih članov strank v nadzorne svete podjetij je dobila sredi julija epske razsežnosti. Depolitizacija gospodarstva naj bi se začela tako, da bi vsevprek ukinili politično kadrovanje v podjetjih.
-
Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti je sredi julija postalo posebej obdavčeno. Novi davek ne bo bistveno povečal niti v proračunskih prihodkov niti ne bo usoden za večino kapitalskih vlagateljev. Njegova ihtava uvedba torej nima posebnih ekonomskih vzvodov, zato pa je toliko bolj zanimiva in značilna s političnega vidika. Gibanja na kapitalskih trgih v zadnjih treh letih najprej nenavadno spominjajo na...
-
Tri mesece pred parlamentarnimi volitvami postaja tajkunska zgodba Arhimedova točka jesenske politične zmage. Tu je skoncentriranega toliko političnega kapitala, da ga je preprosto nemogoče obiti. Politični zmagovalec bo preprosto tisti, ki mu bo uspelo dokazati dosedanjo sledljivost tajkunizacije, ustrezno porazdeliti odgovornost zanjo in se pred volivci izkazati kot pravičnik, ki bo kaznoval grešne poslovne...
-
Sestanek najvplivnejšega svetovnega kluba G-8 ob jezeru Tojaka na japonskem otoku Hokaidu je dokaz, kako velika je nemoč svetovne politike ob prepletenosti globalnih kriznih razmer. Sedanja težava je v širini in povezanosti krize, ki zadeva vse vidike sodobnega trajnostnega razvoja. Tu so podnebne spremembe, pa kriza z energenti in hrano, na pohodu sta svetovna inflacija in recesija, finančna nestabilnost pesti...
-
Inflacijski podatki za mesec junij so na ravni Slovenije in EU spet izjemno visoki in presegajo vsa pričakovanja ter dosedanje ocene. Slovenija je s sedmimi odstotki na vrhu evroskupine, štiriodstotna inflacija je v državah članicah EMU najvišja od uvedbe skupne valute. Inflacija je tako v letu 2008 prvovrsten političnoekonomski problem Slovenije in tudi EU.
-
Slovensko predsedovanje EU se je po irski zavrnitvi lizbonske pogodbe izšlo v politično kriznih razmerah. EU, razglašajo v Bruslju, se je znašla v globoki politični krizi, ne bo novih širitev, novih institucionalnih reform, ponavljajoči se irski »ne« bi lahko ogrozil celoten evropski projekt. Slovenija se v teh razmerah ni znašla.
-
Navidezno ni med irskim referendumom o Lizbonski pogodbi in slovenskim posvetovalnim referendumom o novih pokrajinah nobene zveze. Evropska ratifikacija male evropske ustave poteka na globalni in nacionalni ravni, pokrajinski referendum zadeva lokalno samoupravo ene od članic EU. Na evropski ravni je irski referendum izjema, ker o ustavni pogodbi z lahkoto odločajo v nacionalnih parlamentih članic.
-
Evropska centralna banka (ECB) te dni praznuje desetletnico svojega delovanja. To je bila sijajna priložnost, da se EU pokloni svojemu najučinkovitejšemu projektu in evru kot svoji najrazvitejši blagovni znamki. Toda skrivnost uspešnosti ECB in evra tiči v tem, da dejansko nista podobni klasičnim evropskim institucijam. Gre za skrbno načrtovan in izpeljan projekt, brez klasične evropske politizacije in...
-
Slovenija v teh dneh postaja velika učilnica poslovne etike in to ni slabo. Prvič v novi državi vsi vprek razpredajo o poslovni morali, iščejo v imenu Kantovega kategoričnega imperativa še zadnje moralne avtoritete in sanjajo o etičnih dobrobitih Slovenije kot meritokratske družbe. Menedžerski prevzemi podjetij in koncentracije lastništva so nenadoma postali kamen splošne moralne spotike in številnih političnih...
-
Pretekli teden se je v perujski prestolnici Limi končal vrh EU in Latinske Amerike. Skupna Limska agenda je izpostavila socialne ukrepe v boju proti revščini, neenakosti in izključenosti ter probleme trajnostnega razvoja, zlasti podnebnih sprememb in energetike. Leto 2008 je vse bolj v znamenju svetovne socialne krize. Grozeča stagflacija peha v revščino skoraj dve milijardi ljudi, politično pa že povzroča nasilje...
-
Slovenski privatizacijski vrtiljak je z razkritjem prave vloge Boška Šrota pri prevzemu Pivovarne Laško pokazal še eno od številnih protislovnih zgodb slovenske tranzicije. V njej se zrcali vse, kar moramo vedeti in videti o novodobnem slovenskem kapitalizmu. Sistem lastniških povezav je v Sloveniji sprevržen. Podrejen je nepreglednim postopkom, lastniškim hobotnicam in privatizaciji rent.
-
Slovenija se je letos znašla v sijajni druščini, dramatičen predvolilni cirkus lahko opazujemo v ZDA, v Italiji in Rusiji pa so z volitvami že opravili. Seveda gre v vseh treh primerih za velike in pomembne države. ZDA se ponašajo z zgledno demokratično tradicijo. Italija pomeni tradicionalno mešanico prepletanja podjetniškega kapitalizma in političnih elit, Putinova Rusija pa je že nekaj let primer nenavadne...
-
Slovenski korporativni svet in kapitalski trg tečeta pod taktirko Janševe vlade svoj zadnji krog. V ospredju je finančni sektor. Najprej gre za javno ponudbo delnic in dokapitalizacijo Pozavarovalnice Sava, potem je tu prepletena dokapitalizacija NLB in Triglava. Na drugi strani se za navidezno nevtralno operacijo sprememb korporativnega upravljanja v Petrolu verjetno skriva nov model političnega zapiranja družbe.
-
Demokratičnost in sociabilnost slovenske države sta v slepi ulici. Najprej je pred štirimi leti Janševa administracija napovedala val neoliberalnih reform. Vlada pa se je liberalizacije lotila tako, da je dejansko vzpostavila neposreden nadzor politike nad javnim sektorjem. Tako imamo danes bolj ali manj razsute pomembne javne sisteme, od zdravstva, šolstva do sodstva.