Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Pamflet

    Gorbačov in Putin

    Ob smrti zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova so zahodni in slovenski mediji polni hvale na račun njegovega vladanja, v Rusiji pa je o njem izrekel spoštljivo oceno prezident Vladimir Putin, medtem ko internetni časniki ob rešpektu navajajo vrsto njegovih napak. Vladar, ki je bil v svetu čislan, v domovini pa nepriljubljen. A to ni refleks Putinove dobe; leta 1996 je prvič sodeloval na svobodnih volitvah, na katerih je zmagal Boris Jelcin pred Genadijem Zjuganovom, on pa se je uvrstil na sedmo mesto z vsega pol odstotka glasov. Sramotni polom!

  • Bernard Nežmah  |  foto: Borut Živulovič,, Bobo

    5. 8. 2022  |  Mladina 31  |  Družba

    »Raje sem bil na barikadah kot v ozadju«

    Dokler je bil ljubljanski škof, so njegove pridige in govori polnili medije, nato je prišlo obdobje, ko je kot prefekt in kardinal stopil v vrh Vatikana, zdaj pa je napisal knjigo spominov, tudi takih, ki so mu jih odsvetovali.

  • Bernard Nežmah

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Kultura

    Odšel je najbolj čaščeni, a neslišni

    Ko so po prvi vojni v Trstu prevzeli oblast fašisti, je v novi šoli komajda kaj razumel, saj ni znal italijansko, tako da so ga imeli za tepčka in se mu posmehovali. Veliko kasneje je razumel: »Zaradi fašizma imam uničenih deset let mladosti, moral sem postati nekdo drug.« Toda ko se je privadil italijanske kulture, je v krogu sošolcev v semenišču uporno srkal slovenski jezik: »Takrat sem bral Shakespeara v Župančičevem prevodu in iskal pomen posameznih besed, ki jih nisem razumel, ter sem jih zapisoval v zvezke in čakal, da bom srečal koga, ki bi mi jih znal razložiti.«

  • Bernard Nežmah

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Knjiga

    Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače, 3. del: Moške zgodbe

    Na več kot 500 straneh nekaj sto izpovedi. Generacije dedov, sinov in vnukov: kaplani, mladeniči, obrtniki, poslovneži, študentje, kmetje, kulturniki vseh slojev in starosti.

  • Bernard Nežmah

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Knjiga

    Rupnikov bataljon

    Zgodovina najmočnejšega domobranskega bataljona, ki mu je poveljeval major Vuk Rupnik, sin generala Leona Rupnika. Več kot 600 strani teksta in stotine fotografij, s čimer je s skupno težo več kilogramov že lahko orožje.

  • Bernard Nežmah  |  foto: Tone Stojko

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Družba

    Soavtor Mladininega žurnalizma osemdesetih

    David Tasić je eden od sinonimov slovenske pomladi. Med vojaškim procesom proti četverici leta 1988, znanem kot JBTZ, je skoraj dva meseca preživel v samici. Ko bi ne bilo množičnih demonstracij in upora civilne družbe, bi se zgodovina odvrtela drugače. Zaprti bi preždeli po zaporih leta, Mladina bi bila z izgubo urednikov Francija Zavrla in Davida Tasića ter sodelavca Janeza Janše kastrirana, povrnil bi se strah pred partijskim režimom, novinarji bi pod samocenzuro spet premišljevali, o čem lahko pišejo, da ne bi končali kot četverica. To so bili peklenski trenutki, od začetka junija do konca julija je bil Taso pod vojaškim ključem, ne da bi vedel, kaj se dogaja zunaj kasarne. Brez časopisov, radia in televizije, v popolni osami, z nekaj družinskimi obiski, pri katerih je zraven stal mrkogledi vojak, to je izkušnja, ki jo je v novejši dobi izkusil le malokdo.

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    28. 8. 2015  |  Mladina 35  |  Družba

    Slavko Goldstein (1928 - 2017)

    Pri zagrebški založbi »Profil« je izšla obširna in podrobna knjiga o Titu, ki sta jo napisala oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein. Slednji je profesor zgodovine na zagrebški univerzi in veleposlanik v Parizu, prvi pa se je rodil prav leta 1927, ko je Broz začel politično kariero, si, Žid, rešil življenje, ko je leta 1942 pobegnil v partizane, po vojni delal kot novinar, publicist in urednik založb »Liber« in »Novi Lieber«, bil predsednik židovske občine v Zagrebu, še prej je konec štiridesetih let za nekaj let emigriral v Izrael, skratka človek, ki je zgodovino, o kateri piše, tudi sam doživel.

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Aleš Berger

    Književni urednik, ki je pri MK desetletja urejal zbirki Kondor in Lirika, ki sta polnili knjižne police ljubiteljev literature, prevajalec nadrealizma, Becketta, Apolinaira, mož, ki je Slovencem pripeljal Queneauja, stripe Asterixa, zbirko Borgesa, poeme Lorce in številne gledališke igre, medtem dve desetletji spremljal teater kot gledališki kritik, nato pa po desetletjih prevajanja tujih stavkov začel pisati svoje v jeziku onkraj kanonov in žargona, ki jim je našel redko formo krokijev, zapiskov in vinjet v knjigah Povzetki, Omara v kleti, Zagatne zgodbe, Arles, večkrat. O tem, kako je iskal besede, kako mislimo stavke, kaj je prinesla v prevajanje tehnologija in kaj mu je odvzela, kako je cele zgodbe strnil v en sam stavek ter o duhu pošiljanja razglednic smo se s starosvetnežem, ki goji svojsko zvrst humorja, pogovarjali v posebnem intervjuju za Mladino.

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Judit Polgar

    Najprej so jo poznali kot čudežnega otroka: pri d e v et i h letih je v New Yorku igrala na odprtem turnirju, pri enajstih je premagala velemojstra, pri dvanajstih, ko so bili njeni vrstniki v šestem razredu, se je uvrstila med najboljših sto šahistov na svetu. Potem je bila znana kot ena od sester Polgar, ki so veljale za čudo: Zsuzsanna, Zsofia in najmlajša Judit so tekmovale na moških turnirjih, postale dvakrat zapored olimpijske prvakinje, in ko je George Bush, st. leta 1989 obiskal Madžarsko, se je sestal tudi z družino Polgar. Nato je razblinjala mit o moški superiornosti v inteligenci: pri petnajstih letih je zmagala na prvenstvu Madžarske pred legendarnim Portischem ter Saxom in Riblijem, kar ji je prineslo naziv velemojstrice, in to nekaj mesecev prej, kot je uspelo največjemu – Bobbyju Fischerju.

  • Bernard Nežmah

    30. 10. 2024  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Tomas Espedal: Peš.

    V zadnjih letih se je nabrala vrsta prevodov s to tematiko: od režiserja Herzoga Hoja v ledu, pisatelja in popotnika Kaggeja Hoja do filozofov Thoreauja Hoja in Grossa Filozofija hoje.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    30. 10. 2024  |  Mladina 44  |  Pamflet  Za naročnike

    Komentar / »Wishful thinking«

    Tik pred koncem predsedniške kampanje v ZDA sta časnika Washington Post in Los Angeles Times objavila nov uredniški credo, po katerem ne bosta kot instituciji podprli nobenega izmed kandidatov. Gesta, ki stoji na načelu nepristranosti, saj se izmika medijski agitaciji, v kateri deluje časopis kot propagandna strankarska mašinerija.

  • Bernard Nežmah

    25. 10. 2024  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Andreas Malm: Fosilni kapital

    Temo je švedski profesor človeške ekologije predstavil v minuciozni argumentaciji, v kateri se ni postavil a priori na eno stran, ampak je brskal po zgodovinskih dokumentih iz Anglije in Škotske 19. stoletja, iz katerih je postalo razvidno, zakaj je stroj na paro premagal vodno kolo. Izhodiščna dejstva so bila odločno na strani vodne energije: brezplačen vodni energent ob znatno daljšem roku trajanja vodne mašinerije. Toda potem ko si je ogledoval detajle, se je tehtnica nagnila na drugo stran. Tok rek je nestabilen, sploh takrat, ko pridejo sušna obdobja. Rešitev gre v smer gradnje prekopov, za to pa je nujna ubrana kolektivna akcija. Premog je zanesljivo dostopen na trgu vsakemu podjetniku, tu pa je potrebna skupna investicija posameznih tovarnarjev z diametralno nasprotnimi interesi, ki se ji pridružuje še hendikep pridobivanja delovne sile. Parne tovarne so gradili v obstoječih mestih, vodne gigante pa so postavljali ob rekah na podeželju, kar je produciralo fantomska naselja sredi divjine. Ob tem je pristaviti še fenomen »slabega« izkoristka delavcev: v parni tovarni delajo redno po urniku, v vodni ob sušah stroji često stojijo.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    25. 10. 2024  |  Mladina 43  |  Pamflet  Za naročnike

    Komentar / Misterij treh ur

    Moč SDS kot največje opozicijske stranke sega le do izrekanja kritik in odpiranja posameznih tem v parlamentu. Nima vzvodov niti za ustanovitev parlamentarne preiskave o sumljivih poslih podjetij aktualnega premiera. Že mesece jih s proceduralnimi zapleti in s svojo odločitvijo, da to ni v skladu s postavo z lahkoto ustavlja ena sama oseba - skupščinska predsednica Urška Klakočar Zupančič. A pred dnevi ji je uspelo neverjetno: takoj potem, ko je oznanila zahtevo o preklicu referenduma, so jo podprle vse stranke. Čas, ki je bil potreben, da so se z njo poenotili največji politični antagonisti, je frapanten - 3 ure! Od kod ta čudež? Zakaj vlada in opozicijska Nova Slovenija niso vztrajale? SDS namreč ni najavila nikakršnega predreferendumskega boja, še več, napovedala je svojo abstinenco, umik iz kampanje, rekoč, da v njej sploh ne bo sodelovala. Očitno so to pot vsi na mah presodili, da bi jim čas kampanje uničujoče škodoval. Paranoja ali dejstvo?

  • Bernard Nežmah

    18. 10. 2024  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Knjiga

    Mihail Afanasjevič Bulgakov: Bela garda

    Bela garda je roman o sovjetski državljanski vojni, ki je v nekaj odlomkih izšel v literarnih revijah, pisatelj pa ga je napisal z mislijo, kako bi zapisal prepovedano. Bil je namreč simpatizer carske Rusije, katere predstavniki so pod komunizmom veljali za izmečke družbe, in nasprotnik nasilja, ki so ga vršili Stalinovi boljševiki. Idejna norma je zapovedovala črno-belo pravljico, izmaknil se ji je tako, da pozitivcev v delo sploh ni neposredno vključil, nastopajo le v govoricah in mitih, negativce pa je opisoval v njihovi simpatični pitoresknosti. Bela garda je obkoljena v mestu brez imena, v katerem vlada nadrealizem. Nihče ne ve, kaj se dogaja, kdo je streljal na koga. Tam so nemški junkerji, samooklicana Hetmanova ukrajinska oblast, ruske carske čete, v bližnji Odesi so se izkrcali odredi Senegalcev, zunaj pa boljševik Petljuga, poveljnik armade, ki je nihče ne vidi, a večina verjame, da šteje vsaj milijon vojakov. Nobenega reda, nobenega uvida. »Nemški vojaki, ki so imeli slabo navado, da so se ponoči sami potikali po okolici, so začeli izginjati. Ponoči so izginili, podnevi pa se je izkazalo, da so jih ubili.« Avtor popisuje dogodke, obnašanje in smrti lahkotno, dobesedno mimogrede in z razdalje kronista, ki poudarja individualizem, vzvišen nad ideološkim in vojaškim angažmajem. Denimo poveljnika topniškega voda, ki je pesnik in bonvivan, postopa s cilindrom na glavi, recitira svoje domislice v salonih, potem pa utrujen zaspi, ne da bi enoto odposlal na bojni položaj.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    18. 10. 2024  |  Mladina 42  |  Pamflet

    Komentar / Ovadba proti meni je napad na državo

    Policija je ovadila predsednika vlade po 264. členu kazenskega zakonika: kdor drugemu obljubi, ponudi ali da nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanj ali za koga drugega, da bi izkoristil svoj položaj ali svoj resnični ali domnevni vpliv in posredoval, da bi se opravilo uradno dejanje, ki se ne bi smelo opraviti, ali da se ne bi opravilo uradno dejanje, ki bi se moralo ali smelo opraviti, se kaznuje z zaporom od enega do šestih let in denarno kaznijo.

  • Bernard Nežmah

    11. 10. 2024  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Knjiga

    Alain de Botton: Utehe filozofije

    Med slovenskimi bralci so znane njegove uspešnice Umetnost potovanja, Kako ti Proust lahko spremeni življenje, Skrb za status, najbolj pa Utehe filozofije, katere prevod že dve desetletji doživlja nove izdaje. V tem delu avtor demonstrira uporabo filozofije pri soočanju s travmami, kot so trpljenje, ker si premalo priljubljen, tegobe misli, da imaš premalo denarja, občutki, da te imajo za norca, bolečine po koncu ljubezni etc.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    11. 10. 2024  |  Mladina 41  |  Pamflet

    Komentar / Utišani in zastrti

    Referendum je oblika vseljudskega odločanja, ki pa je smiselno in demokratično samo tedaj, ko je v deželi omogočeno široko soočanje argumentov za in proti. Pred leti je enega razpisal tedanji premier Miro Cerar, na njem s somišljeniki celo zmagal, a je Ustavno sodišče rezultat razveljavilo, saj je v času pred referendumom vlada iz proračuna financirala samo svojo agitacijo, medtem ko nasprotnikom ni dodelila niti beliča, kaj šele enakega zneska.

  • Bernard Nežmah

    4. 10. 2024  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Knjiga

    Igor Grdina: Med oklepom in ornatom 

    Zgodovinar Grdina se je tu posvetil stoletnim spopadom med cesarji in papeži, zaradi katerih se nobeno veliko cesarstvo ni moglo uveljaviti. Značilnost stare celine je bila tako večsrediščnost, a ne zaradi modrosti neabsolutističnih oblasti, temveč iz nemoči, da bi kdorkoli – bodisi papež, bodisi cesar, bodisi kateri od kraljev – prevladal. Vzemimo pot v Canosso, ki se je ohranila kot gesta cesarja Henrika IV., ki se je pred papežem Gregorjem VII. pokesal; nekaj let prej ga je namreč odstavil. Velika papeževa zmaga? Nikakor, razmeroma šibek vladar, ki so se mu upirali knezi in kralji, je s kesom in umikom izobčenja pridobil nazaj versko legitimacijo. Poraženec je bil močni papež, ki je bil zaveznik cesarjevih nasprotnikov, a kot verski vladar je moral sprejeti cesarjevo kesanje, zavrnitev bi pač pomenila, da sprejema posvetno logiko premoči in uničevanja nasprotnika v trenutku, ko ta nastopa samo kot vernik. Čez nekaj let ga je Henrik IV. v drugo odstavil, Gregor VII. ga je najprej ponovno ekskomuniciral, a potem dokončno premagan končal kot begunec.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    4. 10. 2024  |  Mladina 40  |  Pamflet

    Komentar / Dezinformacijska čuda

    Slovenski premier je nastopil na generalni skupščine Združenih narodov. Gledalci slovenskih televizij so gledali odločnega moža, ki tolče s pestjo po govorniškem pultu in poziva izraelskega vladnega predsednika Benjamina Netanjahuja, naj iz Gaze odpelje talce in konča vojno. Na publiko v domovini je pustil močan vtis. Kot igralec ali politik?

  • Bernard Nežmah

    27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Knjiga

    Richard Brennan: Znova v ravnovesju

    F. M. Alexander (1869–1955), avstralski igralec, je razvil posebno tehniko, ki je postala alternativna oblika zdravljenja in velja za komplementarno sodobni medicini. Brennan je bil več kot tri desetletja učitelj te tehnike, je predavatelj in pisec številnih knjig. Njegova tarča je 80 odstotkov prebivalstva zahodnega sveta, saj ima toliko ljudi težave z bolečinami v hrbtenici, ki so očitno posebna oblika epidemije. Z njo se ukvarjajo ortopedi, fizioterapevti, maserji, kirurgi, učitelji pilatesa in joge, kiropraktiki, akupunktura etc. Avtor knjige pa sledi preprosti Alexandrovi misli, da je vzrok težav v nepravilni drži oziroma gibanju telesa. Ugotoviš, kaj počneš napak, in boš spet fit? Tu nastopi težava – človek, ki dolga leta napačno uporablja telo, to počne popolnoma spontano, predvsem pa je izgubil občutek zaznavanja telesa, tako da sam zlepa ne prepozna izvora svojih težav. Moraš torej na tečaj, ki je v praksi že stoletje, kar mu daje kredibilnost, da je očitno uspešen. Večina drugih metod ponuja preoblikovanje telesa z rednim delanjem ustreznih vaj, ta je elegantnejša – vrniti se je k začetkom. Otroci, prvobitna ljudstva Aboriginov, Berberov in Indijancev tovrstnih težav nimajo. Ob izdatni količini gibanja evidentno sledijo prvinskim vzgibom, sodobnik bi se moral naučiti prvih korakov: kako dihati, kako sedeti, kako pobrati predmet, kako hoditi. Poanta torej ni, kako izvežbati telo, da bo bolj čvrsto in prožno, temveč kako telo drugače uporabljati. Smo torej na koncu človeške civilizacije, ko posameznik ni več sposoben elementarnih potez in gibov. Ko za običajna opravila čezmerno uporablja mišice in s tem ustvarja pretirano mišično napetost, namesto da bi znal v sebi poiskati ravnovesje.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Pamflet

    Komentar / Vodni diplomat

    Pod premierom Robertom Golobom se dogajajo mirakli. Ko mu je nedavno odstopil šolski minister Darjo Felda, je v hipu potegnil ime naslednika - Vinka Logaja. Ta je kot direktor Zavoda za šolstvo že pred časom napovedal, da bo septembra predčasno končal mandat, ker da se bo upokojil. Želja po upokojitvi je bila tako silna, da je sklenil opustiti pomembno javno funkcijo. A mož, ki je še včeraj sklenil končati delovno kariero, je danes na novo zaživel in zdaj postaja kandidat za ministra. Besede premiera ustvarjajo čudežne preobrate.

  • Bernard Nežmah

    20. 9. 2024  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Knjiga

    Josef Škvorecky: Mirakel

    Avtor resda piše o miraklu, ki ga je inscenirala partijska tajna policija – svetnik je po čudežu premaknil roko –, toda še večji mirakel je njegov istoimenski roman, ki je bil na Češkem ena najbolj branih knjig, čeprav je v knjigarnah sploh niso prodajali. Pisatelj, ki je konec šestdesetih let emigriral, ga je objavil leta 1972 v Kanadi na osrednjo temo praške pomladi ’68, a je bil v domovini prepovedan. Pretihotapljeni izvodi, ki so krožili iz rok v roke, so bili tako zdelani, da so jim rekli kar »solatna izdaja«.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    20. 9. 2024  |  Mladina 38  |  Pamflet

    Komentar / Premierova laž

    Antropolog David Graeber je knjigo Bulšihti vpeljal z dogodkom v Španiji, kjer se je izkazalo, da je državni uslužbenec več kot šest let prejemal plačo, ne da bi kdo opazil, da v tem času sploh ni hodil v službo; doma je namreč proučeval spise filozofa Barucha Spinoze. Iz tega in podobnih primerov je izpeljal poanto o nesmiselnosti številnih delovnih mest, na katerih zaposleni nimajo kaj delati in se potem pretvarjajo z dajanjem vtisa, kako so do vratu zaposleni.

  • Bernard Nežmah

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga

    Herman Pontzer: Pokuriti 

    Redno jo najdemo v časopisih, kjer kratek članek razkrije vse modrosti. Evolucijski antropolog Pontzer pa jo razčleni na skoraj 500 straneh.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Pamflet

    Komentar / Črne luknje

    Premier Robert Golob je že pred evropskimi volitvami najavil slovenskega kandidata za komisarsko mesto v EU v podobi Tomaža Vesela. Celo njegovi koalicijski partnerji so tedaj zastrigli z ušesi, saj se z njimi ni posvetoval. Toda mož je bil odločen in vlada ter za njo parlament sta podprla njegovo izbiro. Iz Bruslja je nato prišel glas predsednice Ursule von der Leyen, da želi, da vlade pošljejo po dve kandidatski imeni - moško in žensko. Toda prvi mož vlade je bil odločen - mi ne bomo spreminjali svoje odločitve. Goreče ga je podprla tudi vodja Levice Asta Vrečko, rekoč, da je izbira Vesela suverena pravica slovenske države. Potem pa pride iz vladnih vrst novica, da je njjihov izbranec odstopil.

  • Bernard Nežmah

    6. 9. 2024  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

    Chantal Delsol: Konec krščanske civilizacije

    Filozofinja in katoličanka liberalno-konservativnih nazorov začne štetje s časom, ko krščanstvo postane državna religija, ko poseže v najširše pore družbe. Danes je v politični manjšini, celo s poslednjima režimoma, ki sta krščanske vrednote propagirala, s frankizmom in fašizmom, se več ne postavlja. Sočasno vznikajo nove oblike religije, kamor prišteje tudi ekološka gibanja.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    6. 9. 2024  |  Mladina 36  |  Pamflet

    Komentar / S hudičem ali brez

    Ko je francoski zgodovinar Robert Muchembard l. 2000 objavil Zgodovino hudiča, je izpostavil, da se je v evropskem imaginariju razmahnil med 13. in 15. stoletjem, kar pa ni naključje: cerkvena in fevdalna oblast je z njim dobila absolutno zlo. Toda, ker se je pojavljal le na freskah, ga ni bilo mogoče locirati in se boriti proti njemu. Zakaj se je angažiral silni aparat zoper sovraga, ki ga ni bilo mogoče ugnati? Preprosto, hudičevo delo so iskali v posameznikih, ki so se upirali dogmam postave. Vsakdo je bil lahko zapeljan, naloga biričev, sodnikov, vladarjev in škofov je bila preveriti, v komu je našel svojega glasnika. In namesto hudiča so preganjali dvomljivce, heretike, ki so dvomili v nezmotljivost oblastnikov, številne misli in stavki so postali prepovedani, s pomočjo hudiča so torej vzpostavili družbo, ki je temeljila na strahu in absolutni podrejenosti.

  • Bernard Nežmah

    30. 8. 2024  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Knjiga

    David Graeber: Bulšihti

    Ameriški antropolog in anarhistični aktivist Graeber (1961–2020), ki je objavljal prodorne kritike birokracije, pisal o zgodovini dolga in se zavzemal za univerzalni temeljni dohodek, je tu obdelal posebni fenomen bulšihtov: množice del, pri katerih se zaposleni pretvarjajo in dajejo videz, da delajo. Udari z absurdom, ko španski javni uslužbenec šest let sploh ni hodil v službo, a je prejemal plačo, pa tega nihče ni opazil. Drugod s cinizmom, ko so odpustili učitelja, potem pa ga zaposlili v državnem uradu, kjer je proučeval družbene posledice odpuščanja učiteljev. Trume uradnikov, zaposlenih v oglaševanju, kulturi, programiranju, a tudi v bankah, zavarovalnicah in zdravstvu, se danes ukvarjajo s tem, da merijo in ocenjujejo, kako uspešno delajo drugi. Poplava nepotrebnih in nekoristnih služb, ki so jih nekoč producirali komunistični režimi, je zajela ves zahodni svet. Nova socialna pravičnost, ki ljudi zaposluje, četudi za to ni ekonomskega razloga? Nikakor, ko je programer v veliki banki ponudil program, ki bi aparat 60 tisoč zaposlenih zmanjšal za 46 tisoč (!), so ga vodilni odpustili. Zakaj se niso odločili za ta ekstra profit? Preprosto, tako bi izgubili množico podrejenih vazalov in s tem družbeno moč. Novi fenomen bulšihtov tako poveže s fevdalizacijo in formiranjem razreda menedžerskih fevdalcev. Od kod pa jemlje objekt analize? Ko je objavil revijalni članek o bulšihtih, so ga posamezniki zasuli s pismi, v katerih so opisovali svoje nesmiselne in duhamorne zaposlitve, uničujoče duševno stanje, ko človek nima nobenega vpliva na okolico. Ne le sleherniki, podobno se godi v filmski industriji, kjer namesto nekdanjega vrhovnega producenta, ki je odločal o scenariju, sedaj odločajo producentska mnoštva, v katerih bo vsak spremenil vsaj po en stavek predloge, da upraviči svojo zaposlitev. Nekoč znanstvena fantastika je postala običajna praksa sedanjosti.

  • Bernard Nežmah

    23. 8. 2024  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Knjiga

    Zdenko Vrdlovec: Matrica fikcije

    Delo, ki je razčlenjeno na skoraj 30 poglavij, začne s prizori iz prvih nemih filmov, a takoj prestopi v poslikave v jamah, kot sta Altamira in Lascaux. Da bi razumeli sedanjost, je potreben skok 17 tisočletij v preteklost. Knjiga se bere kot napet film: bralec ne ve, kam ga pelje tekst, kaj bo tema naslednjega poglavja, a z zanimanjem vztraja. Vsebina prvih jamskih poslikav so živali, edina človeška podoba je mrlič. Podobno, a hkrati drugače v antiki, kjer podoba zaznamuje odsotnost, zlasti v Rimu, kjer ima plemstvo pravico do posmrtne maske, pravico do odtisa za potomstvo. Toda koga predstavlja podoba? Torinski mrtvaški prt je neposredna vez s Kristusom in njegovo smrtjo; znanstvena ekspertiza je po sledeh telesnih sokov dokazala, da je podoba res Kristusova. Ampak to je le ahiropoetična podoba odrešenika. Kje najti natančnejši posnetek upodobljenih? Jasno, ogledalo, najsibo antično na kovini ali stekleno s pozlačenim okvirjem, ki je v Franciji 18. stoletja stalo več od Rafaelove slike, kar je napovedovalo smrtni udarec slikarstvu. Avtor svojo pot tlakuje s citati in anekdotami iz literature, etnologije, umetnostne zgodovine, kajpak filozofije, tako da prinaša še kulturno zgodovino tem, kot so odtisi, dvojniki, narcisi, matrice fikcije, figura hudiča; slednjo je konec srednjega veka v liku Princa teme lansirala religiozna in monarhična oblast in z njo vzpostavila socialni model, ki je krepil versko pobožnost in civilno ubogljivost. Od jamskih, posmrtnih, zrcalnih in slikarskih podob nas delo pripelje do fotografije in od nje do filma, ki je umetnost perspektive, posnemanja, iluzije, še zlati trompe l’oeil.

  • Bernard Nežmah

    16. 8. 2024  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Knjiga

    Emi Yagi: Briljantna domislica gospodične Šibata

    Naslov dela, katerega pomen je v angleškem, francoskem, španskem, srbskem in večini drugih prevodov dnevnik praznine, je v slovenskem prevodu kalk nemškega in italijanskega naslova. S tem kajpak potegne bralca, ki bo kratkemu romanu sledil do konca, domislico namreč avtorica prav spretno vrti med – je res ali ni. A četudi se počuti opeharjenega, novi literatki nima kaj očitati, saj je sam precenil moč besede briljantno: peripetije, osrednja junakinja in slog knjige pač ne povzdignejo med velika dela.