Bernard Nežmah
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Pamflet Za naročnike
Komentar / Enoumje, tokrat v EU
Evropska komisija je predstavila novo strategijo, po kateri bi imeli državljani tridnevno zalogo hrane. Se spominjam svoje babice, ki je imela vedno zalogo moke, olja, sladkorja in drugih živil vsaj za mesec. Doživela je dve svetovni vojni, ki sta jo opremili z mislijo, kaj če bo jutri vojna? A zakaj ta nenadni preobrat v EU in to v dneh, ko so po treh letih spopadov v Ukrajini in Rusiji zdaj prvič resna pogajanja o podpisu mirovnega sporazuma?
-
Komentar / Mediji s priprtimi očmi
Skupina ekspertov s prvopodpisano dr. Metodo Dodič Fikfak, univerzitetno profesorico in direktorico Inštituta za medicino dela, je napisala pismo Svetu za nacionalno varnost, v katerem točko po točko razgalja nevarnost in nezakonitost gradnje razvpitega kanala C0 v Ljubljani ter terja, da vlada nemudoma ukrepa v smislu zaščite varnosti preskrbe s pitno vodo.
-
Komentar / Policisti in mafijci
Okrajno sodišče v Ljubljani je štiri policiste obsodilo na pogojne zaporne kazni zaradi uporabe plinskih sredstev in drugih prisilnih ukrepov zoper demonstrante, ki so v času kovida demonstrirali zoper Janševo vlado. Policijski sindikat je stopil v bran kolegom in svojim članom ponudil pomoč pri pritožbah, del medijev pa je objavljal poanto, da bi morali biti kaznovani policijski funkcionarji in minister, ki da so dali ukaz za prekomerno uporabo sile. Vsekakor resen dogodek takrat in zdaj. Toda, kako je nastala sodba? Po postopku za izdajo kaznovalnega naloga, v katerem tožilec predlaga sodišču, da zadevo izpelje brez glavne obravnave, se pravi v tajnosti. Obtoženci torej ne pridejo pred sodišče z advokati, ki bi jih lahko branili. Pravosodni škandal prve vrste. Si predstavljate, da bi sodišče v tajnem postopku obravnavalo in obsodilo skupino narkomafijcev? Nemogoče, člani mafijske združbe na sodišče prihajajo z najboljšimi odvetniki in o njihovih pritožbah je odločalo celo Vrhovno sodišče. Deležni so absolutnega pravnega varstva.
-
Komentar / Ko manjka Ples v dežju
Letošnja komemoracija holokavsta v Auschwitzu je bila posebna. Organizatorji so sklenili, da ne bodo dali besede politikom, ki bi v svoje govore vpletli politične poante sedanjosti. Osrednji govorci so bili tako preživeli taboriščniki.
-
Komentar / Cena izgubljenih življenj
V nesreči v rudniku Velenje so izgubili življenje trije rudarji. Državo in medije so preplavili članki o tragediji, v kateri se vsi poklanjajo žrtvam. Zlohotni udarec narave, ki se mu ni moč izogniti.
-
Todor Kuljić / Tito: sociološko-zgodovinska študija
Z izvirnim postopkom Tita umesti v diahrono primerjavo s knezom Milošem in Nikolo Pašićem, ki prinese spoznanje, da so vsi trije svojo naracijo utemeljevali na militarizmu in na osvobodilnih žrtvah. S principom komparacij v nadaljevanju pokaže, da je bil dedič balkanskih tradicij, na podlagi pogovorov s prvim ešalonom njegovih sodelavcev in branja njihovih spominov pa mu uspe razkriti, kako so med njimi bolj ali manj molče potekale polemike; kajpak nikoli v javnosti. Tu je briljanten, enako prepričljivo predstavi njegove manipulacije z množicami: ob sovjetskem vkorakanju v Prago je najprej spodbujal ljudske demonstracije, a ker je bil verbalni spopad s SZ le odigran, je hitro ustavil ljudska zborovanja in za legitimno sprejel od Moskve dirigirano novo oblast. Ko v finišu prikaže obsežnosti kulta nezmotljive osebnosti, ki je ustvarjal neenakost pred zakoni, promoviral le apologete, napravil javne funkcije nedostopne za nestrankarske strokovnjake in ustvaril vzdušje, ki je prepovedalo kakršnekoli kritike na njegov račun, bi pričakovali konec. Toda avtor ga preobrne in poudari tri zgodovinske dosežke, ki presegajo njegovo osebnost: ohranil je enotno državo, razširil kozmopolitizem in moderniziral družbo.
-
V Ljubljani so pripravili enkraten turistični spektakel, ko nad grajskim gričem dnevno brni helikopter in odvaža požagana drevesa. Seveda poseg ni majhen, na določenem delu imajo plan posekati polovico gozda. Glasovi iz ljudstva protestirajo, a Zavod za gozdove jih miri. Pravi, da posek ne ogroža biotske pestrosti, nasprotno - zaradi sečnje se bo biotska pestrost okrepila. Namesto drevesnih očakov, ki zasedajo prostor in mečejo senco, se bo manjše rastlinje na široko razraslo, bi jih skušali razumeti. Okoljevarstveniki so razočarani, računali so vsaj na jasno besedo Zavoda za varstvo okolja, ki pa pravi, da o tem ni dal mnenja, ker da ga mestni paragrafi ne predvidevajo. Poleti se je odločno uprl koncertu Magnifica sredi Tivolija, a bil deležen takšnih političnih pritiskov, da se zdaj raje ne ukvarja več z varovanjem okolja.
-
Komentar / Politiki popravljajo medije
Pred dnevi je spletna stran nacionalke objavila članek z naslovom - Ukrajinska vojska v Rusiji zadela skladišče nafte, ki oskrbuje ruske letalske sile. Zadeto je bilo rusko skladišče nafte v Engelsu, kar da bo povzročilo resne probleme za rusko letalstvo. In kdo je dogodek videl oziroma sporočil novico? RTV SLO se sklicuje na francosko AFP. Od kod njej informacije? Francoska tiskovna agencija je vest prebrala na družbenih omrežjih, njen avtor pa je ukrajinski generalštab.
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Pamflet
Ob smrti zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova so zahodni in slovenski mediji polni hvale na račun njegovega vladanja, v Rusiji pa je o njem izrekel spoštljivo oceno prezident Vladimir Putin, medtem ko internetni časniki ob rešpektu navajajo vrsto njegovih napak. Vladar, ki je bil v svetu čislan, v domovini pa nepriljubljen. A to ni refleks Putinove dobe; leta 1996 je prvič sodeloval na svobodnih volitvah, na katerih je zmagal Boris Jelcin pred Genadijem Zjuganovom, on pa se je uvrstil na sedmo mesto z vsega pol odstotka glasov. Sramotni polom!
-
5. 8. 2022 | Mladina 31 | Družba
»Raje sem bil na barikadah kot v ozadju«
Dokler je bil ljubljanski škof, so njegove pridige in govori polnili medije, nato je prišlo obdobje, ko je kot prefekt in kardinal stopil v vrh Vatikana, zdaj pa je napisal knjigo spominov, tudi takih, ki so mu jih odsvetovali.
-
3. 6. 2022 | Mladina 22 | Kultura
Odšel je najbolj čaščeni, a neslišni
Ko so po prvi vojni v Trstu prevzeli oblast fašisti, je v novi šoli komajda kaj razumel, saj ni znal italijansko, tako da so ga imeli za tepčka in se mu posmehovali. Veliko kasneje je razumel: »Zaradi fašizma imam uničenih deset let mladosti, moral sem postati nekdo drug.« Toda ko se je privadil italijanske kulture, je v krogu sošolcev v semenišču uporno srkal slovenski jezik: »Takrat sem bral Shakespeara v Župančičevem prevodu in iskal pomen posameznih besed, ki jih nisem razumel, ter sem jih zapisoval v zvezke in čakal, da bom srečal koga, ki bi mi jih znal razložiti.«
-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače, 3. del: Moške zgodbe
Na več kot 500 straneh nekaj sto izpovedi. Generacije dedov, sinov in vnukov: kaplani, mladeniči, obrtniki, poslovneži, študentje, kmetje, kulturniki vseh slojev in starosti.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Zgodovina najmočnejšega domobranskega bataljona, ki mu je poveljeval major Vuk Rupnik, sin generala Leona Rupnika. Več kot 600 strani teksta in stotine fotografij, s čimer je s skupno težo več kilogramov že lahko orožje.
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Družba
Soavtor Mladininega žurnalizma osemdesetih
David Tasić je eden od sinonimov slovenske pomladi. Med vojaškim procesom proti četverici leta 1988, znanem kot JBTZ, je skoraj dva meseca preživel v samici. Ko bi ne bilo množičnih demonstracij in upora civilne družbe, bi se zgodovina odvrtela drugače. Zaprti bi preždeli po zaporih leta, Mladina bi bila z izgubo urednikov Francija Zavrla in Davida Tasića ter sodelavca Janeza Janše kastrirana, povrnil bi se strah pred partijskim režimom, novinarji bi pod samocenzuro spet premišljevali, o čem lahko pišejo, da ne bi končali kot četverica. To so bili peklenski trenutki, od začetka junija do konca julija je bil Taso pod vojaškim ključem, ne da bi vedel, kaj se dogaja zunaj kasarne. Brez časopisov, radia in televizije, v popolni osami, z nekaj družinskimi obiski, pri katerih je zraven stal mrkogledi vojak, to je izkušnja, ki jo je v novejši dobi izkusil le malokdo.
-
28. 8. 2015 | Mladina 35 | Družba
Slavko Goldstein (1928 - 2017)
Pri zagrebški založbi »Profil« je izšla obširna in podrobna knjiga o Titu, ki sta jo napisala oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein. Slednji je profesor zgodovine na zagrebški univerzi in veleposlanik v Parizu, prvi pa se je rodil prav leta 1927, ko je Broz začel politično kariero, si, Žid, rešil življenje, ko je leta 1942 pobegnil v partizane, po vojni delal kot novinar, publicist in urednik založb »Liber« in »Novi Lieber«, bil predsednik židovske občine v Zagrebu, še prej je konec štiridesetih let za nekaj let emigriral v Izrael, skratka človek, ki je zgodovino, o kateri piše, tudi sam doživel.
-
30. 6. 2017 | Družba Za naročnike
Književni urednik, ki je pri MK desetletja urejal zbirki Kondor in Lirika, ki sta polnili knjižne police ljubiteljev literature, prevajalec nadrealizma, Becketta, Apolinaira, mož, ki je Slovencem pripeljal Queneauja, stripe Asterixa, zbirko Borgesa, poeme Lorce in številne gledališke igre, medtem dve desetletji spremljal teater kot gledališki kritik, nato pa po desetletjih prevajanja tujih stavkov začel pisati svoje v jeziku onkraj kanonov in žargona, ki jim je našel redko formo krokijev, zapiskov in vinjet v knjigah Povzetki, Omara v kleti, Zagatne zgodbe, Arles, večkrat. O tem, kako je iskal besede, kako mislimo stavke, kaj je prinesla v prevajanje tehnologija in kaj mu je odvzela, kako je cele zgodbe strnil v en sam stavek ter o duhu pošiljanja razglednic smo se s starosvetnežem, ki goji svojsko zvrst humorja, pogovarjali v posebnem intervjuju za Mladino.
-
30. 6. 2017 | Družba Za naročnike
Najprej so jo poznali kot čudežnega otroka: pri d e v et i h letih je v New Yorku igrala na odprtem turnirju, pri enajstih je premagala velemojstra, pri dvanajstih, ko so bili njeni vrstniki v šestem razredu, se je uvrstila med najboljših sto šahistov na svetu. Potem je bila znana kot ena od sester Polgar, ki so veljale za čudo: Zsuzsanna, Zsofia in najmlajša Judit so tekmovale na moških turnirjih, postale dvakrat zapored olimpijske prvakinje, in ko je George Bush, st. leta 1989 obiskal Madžarsko, se je sestal tudi z družino Polgar. Nato je razblinjala mit o moški superiornosti v inteligenci: pri petnajstih letih je zmagala na prvenstvu Madžarske pred legendarnim Portischem ter Saxom in Riblijem, kar ji je prineslo naziv velemojstrice, in to nekaj mesecev prej, kot je uspelo največjemu – Bobbyju Fischerju.
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Kultura | Knjiga Za naročnike
Igor Omerza: Franc Jeza: Separatist
Jeza (1916, Sp. Hajdina pri Ptuju–1984, Trst) je bil zunaj kategorij političnega emigranta. Član OF, zaprt pod fašizmom, poslan v Dachau, po vojni pa urednik Slovenskega poročevalca je bil prototip akterja povojne partijske nomenklature, ki bi lahko napravil lepo kariero pod starim režimom. Toda mož je hotel pisati svobodno, brez cenzorjev za vratom, in tako je leta 1948 prebegnil v Italijo, kjer je deloval v slovenskih programih RAI in pisal v zamejske časnike in revije. In postal ena najbolj zasledovanih tarč UDBE. Praktično zgolj iz njenega arhivskega gradiva je nastala Omerzova knjiga. Jeza je napisal knjigi, ki bi postali uspešnici, če bi prišli med bralstvo: Nova tlaka slovenskega naroda (1959) in Neodvisna Slovenija (1983, soavtor). Temi gospodarskega izkoriščanja v času Jugoslavije in ustanovitev lastne države sta bili živi, a prepovedani. Kako minuciozno je delovala UDBA, pove recepcija njegovega nepolitičnega dela Skandinavski izvor Slovencev (1967). Kot iznajdljiv avtor je dal dostaviti nekaj izvodov knjige knjigarni DZS v Ljubljani in ta je celo prodala dva izvoda, tajna policija je zaplenila preostale ter v zapleteni akciji celo izsledila enega kupca! V drugem primeru pa legendarnega prof. Dušana Pirjevca, ki se je zelo zanimal za prepovedano knjigo.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Kultura | Knjiga Za naročnike
Torej učinek epidemij, demografije, družine, kognitivne pristranskosti, poživil in opija. Kuge so denimo zdesetkale, kdaj celo razpolovile prebivalstvo – kot v Firencah v 14. stoletju, ko je zmanjkalo grobov, saj je naenkrat pomrlo 60 odstotkov meščanov. Toda črna smrt je prinesla splošno prosperiteto: višje zaslužke in več svoboščin za podložni razred. Kako? Enostavno, s pogrebom levjega deleža prebivalstva se je tudi obdobje lakote končalo, poceni hrane je bilo zdaj dovolj, delovne sile pa premalo, zato so narasle plače in druge ugodnosti.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Pamflet Za naročnike
Ameriški predsednik Donald Trump in ruski prezident Vladimir Putin sta se dogovorila o enomesečnem premirju, v katerem rusko in ukrajinsko vojaštvo ne bo več napadalo energetskih struktur sosednje države.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Kultura | Knjiga
Bijal Shah: Biblioterapija: zdravilna moč branja
Avtorica, ki deluje kot biblioterapevtka, ni inovatorka ne izumiteljica terapije s knjigami, je pa iz izkušenj popisala vrsto strategij, ki branje povzdignejo v zdravnika duha. Predstavlja torej različne osebne stiske svojih pacientov ter načine, kako so se pod njenim moderiranjem izmotali iz njih. Branje resda omogoča tri izkušnje: identifikacijo, katarzo in uvid v lastno stanje na podlagi opazovanja literarnih likov, ki so v podobnih situacijah. Skratka, uprizori odskok od samega sebe, kar omogoča, da se posameznik lahko iztrga iz patologije, ki ga poseda. Mojster biblioterapije, čeprav se sam ni nikoli tako imenoval, je francoski esejist iz 16. stoletja Michel de Montaigne.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Pamflet
Vladi Roberta Goloba je uspel veliki met. Potem ko je leta snovala plačno reformo v javnem sektorju, s katero bi uredila plačna nesorazmerja pri najslabše plačanih, je na začetku leta uspela z novim zakonom. Kritiki, ki smo izpostavljali, da bodo župani prejeli po dobrega tisočaka več, negovalke pa nekaj deset evrov, smo zgrešili. Časnik Dnevnik je na naslovki prinesel vest, da so kuharji v domovih onemoglih šokirani. In postregel s številko: pomočnik kuharja je po novem prejel 76 bruto evrov manjšo plačo!???? V imenu skrbi za zapostavljene je zavladal zakon o znižanju plač za najmanj plačane poklice.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Kultura | Knjiga
Francoski izraz flâneur, s katerim označujemo pohajkovalca, je daleč od ideje turista, ki hodi po mestu, sledeč vodiču ali vodniku. Meri na sposobnost, da hodiš brez cilja v tri dni, a ne kot mesečnik, marveč kot pozorni opazovalec, kakršen zna zreti v ljudi, ki gredo mimo, in to občuti kot najlepše preživljanje prostega časa.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Pamflet
V Washingtonu se je zgodil šok svetovne diplomacije. K predsedniku Donaldu Trumpu je prišel na podpis pogodbe o pridobivanju redkih zemljin ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski. Dejanje ni bilo samoumevno, pred tem je EU nasprotovala takšni kupčiji za mir. Ko je prvi mož Ukrajine pred kamerami zavzeto oponiral apriornemu zaupanju poglavarju Bele hiše glede dogovorov z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ga je po srečanju gostitelj arogantno odslovil z nadaljnjih pogovorov. Jasno kot trgovec: vrni se, ko se boš strinjal.
-
Kay Barron: Kako nositi kar koli
Njegova podmena, ki je spremljala predstavitev knjige, se sliši osvobajajoče: mi nosimo oblačila, ne oblačila nas. Bo torej bralka prišla do skrivnosti, da je vseeno, kaj obleče, če le zna izžarevati najboljšo energijo?
-
Komentar / Ko padajo velike parole
Predlog novega medijskega zakona v imenu onemogočanja širjenja lažnih novic po spletu uvaja medijske inšpektorje, ki bodo imeli pravico brisati sporne vsebine. Kaj pa klasične laži, ki jih prinašajo tradicionalni mediji? So te prepovedane, so pod kazenskimi sankcijami? Po velikem protivladnem mitingu Ruparjeve stranke upokojencev sta se odzvala Nataša Sukić iz Levice in sam predsednik vlade Robert Golob. Prva je bila ostra do največje opozicijske stranke, ki da ta zborovanja in položaj upokojencev zlorablja, češ da so pod njeno vlado l. 2012 pokojnine znižali za 20 odstotkov, in da če bi se moral kdo opravičiti penzionistom, bi morala biti prav SDS. Neugodno za JJ in njegove zaveznike, saj uprizarjajo sprevrženo politično goljufijo. Toda SDS je v naslednjih dneh prinesla dva kronska dokaza. Na usodnem glasovanju 2012 je predlog tedaj vladajoče SDS dobil več kot absolutno podporo, brez glasu proti. Nasprotovali mu niso niti v opozicijskih SD in Pozitivni Sloveniji, iz katere je medtem številna garnitura presedlala v vrste Svobode. Kaj se je torej takrat zgodilo z višino pokojnin? Iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) so sporočili, da so se pokojnine le »matematično« preračunale in da so ostale nominalno enake. A to niso storili danes, pač pa so na to dilemo odgovorili že pred leti, tako pisno kot v ustnem nastopu generalnega direktorja. V tako faktografski zadevi je SDS zahtevala opravičilo za izrečene laži podpredsednice državnega zbora in premiera, v nasprotnem bo sledilo glasovanje o odstavitvi oziroma interpelacija. Producenta neresnic se kajpak nista opravičila in sledilo bo nadaljevanje na izredni seji državnega zbora. Še več, prva dama parlamenta Urška Klakočar Zupančič v zadevi ni začutila zadrege, da njena podpredsednica izreka lažnive izjave, ampak je reč preobrnila: prav SDS je stranka, ki je v zdajšnjem mandatu izrekla največ laži. Ergo, resnica in laž nista stabilna pojma, o katerih bi lahko hladno presojali, ampak sta žetona v političnih polemikah. Tako v parlamentarni politiki, kako pa v dominantnih medijih?
-
Peter Attia in Bill Gifford: Živimo dlje
Običajni zastavek, kako živeti dlje, je preobrnil – kako živeti čim dlje v polnosti bivanja? Navedel je pet ključnih dejavnikov: telesna vadba, kognitivna dejavnost, polno čustveno življenje, dober spanec in prehrana, ki ne škoduje.
-
Anton Komat: Zgodbe pozabljenega sveta
Varuh okolja in aktivist, ki je pred posekom rešil prenekatero mestno drevo, tokrat drugače – kot story-teller.
-
Skupaj s prijateljema na ledenikih, v soteskah in grapah ni srečal žive duše, pač kdaj kavke, s katerimi so podelili hlebec sira. Dobrih 80 dni v prav toliko poglavjih v ustaljenem ritmu peklenske borbe, ki se vsak večer prekine s sladkobo gorskih zavetišč, vsakega drugačnega; vstopiti je kdaj težje kot v raj, nekoč so porabili dve uri, da so s cepini odstranili led z vrat koče, drugič so stopili dobesedno v paradiž, ko so prišli v gorski hospic samostanskih bratov sv. Bernarda. A v praznih zavetiščih često čudo – ob zmrznjenih odejah še knjižnice, sestavljene iz knjig, ki so jih pustili drugi alpinisti. In kaj je tam najidealnejše čtivo pri nekaj stopinjah Celzija? Kajpak pesniške antologije, kratek verz, ob katerem se ustaviš po celodnevnem prečenju gorovij. In najabsurdnejši užitek na gorskem zraku? – Cigara Toscano Extra Vecchio, ki ugasne šele, ko kadilec umre … Bogu za hrbtom, pod štiritisočaki, izvedo za pandemijo kovida. Jih je dosegel pri minus 10? V prvem valu, ko se zaprejo meje in ko po prelazih patruljirajo vestni karabinjerji, bi kot mož divjine vztrajal, a večinski glas ekipe prekine projekt. Naslednjo zimo ga rigoroznim italijanskim ukrepom navkljub izpeljejo, kar na stenah nad prepadi niti ni bilo težko, bolj dramatični so bili plazovi.
-
Potem ko so policija in pristaši vladajoče srbske stranke brutalno pretepali protestnike in z avtomobili podirali protestnike, ko so ulice Beograda, Novega Sada in drugih mest preplavili demonstranti zoper režim predsednika Aleksandra Vučića, se je oglasil ljubljanski župan in v pismu podprl srbskega vožda ter izrekel apel, da ljudje tam sploh ne vedo, kako dobrega voditelja imajo, kaj vse da je zgradil, kam vse je pripeljal svojo državo. Tokrat se niso oglasili le njegovi nasprotniki, ampak s peticijami, izjavami, odstopi in napovedanim shodom celo njegovi dosedanji podporniki. Zoran Janković se je presenečen odzval in povedal, da je Vučić njegov prijatelj in da ima sam pravico do svojega mnenja. Osrednji televiziji sta odločno podprli njegove kritike in ga povabili na intervju. Na POP TV ga je Uroš Slak rešetal z vprašanji, a vztrajal na poanti, ali vam je žal? Nekoč je združeval politično levico, zdaj je ta en bloc - izvzemši Svobodo - zoper njega. Toda spraševalca je gnalo iskanje priznanja - mea culpa, obžalujem. Vsebina ga ni zanimala. V pogovoru mu je Janković povedal, da so ga v Srbiji nagovarjali, da bi kandidiral za župana Beograda, kar je on odločno odklonil. Ampak kdo mu je ponudil kandidaturo? Kdo mu je zagotavljal, da ga bo podprl? Je bil to sam Vučić? Mašinerija Vučićeve stranke bi ga tako lansirala kot neodvisnega kandidata? Zanimivo, a kaj, ko vprašanj ni bilo od nikoder.
