Bernard Nežmah
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Pamflet
Ob smrti zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova so zahodni in slovenski mediji polni hvale na račun njegovega vladanja, v Rusiji pa je o njem izrekel spoštljivo oceno prezident Vladimir Putin, medtem ko internetni časniki ob rešpektu navajajo vrsto njegovih napak. Vladar, ki je bil v svetu čislan, v domovini pa nepriljubljen. A to ni refleks Putinove dobe; leta 1996 je prvič sodeloval na svobodnih volitvah, na katerih je zmagal Boris Jelcin pred Genadijem Zjuganovom, on pa se je uvrstil na sedmo mesto z vsega pol odstotka glasov. Sramotni polom!
-
5. 8. 2022 | Mladina 31 | Družba
»Raje sem bil na barikadah kot v ozadju«
Dokler je bil ljubljanski škof, so njegove pridige in govori polnili medije, nato je prišlo obdobje, ko je kot prefekt in kardinal stopil v vrh Vatikana, zdaj pa je napisal knjigo spominov, tudi takih, ki so mu jih odsvetovali.
-
3. 6. 2022 | Mladina 22 | Kultura
Odšel je najbolj čaščeni, a neslišni
Ko so po prvi vojni v Trstu prevzeli oblast fašisti, je v novi šoli komajda kaj razumel, saj ni znal italijansko, tako da so ga imeli za tepčka in se mu posmehovali. Veliko kasneje je razumel: »Zaradi fašizma imam uničenih deset let mladosti, moral sem postati nekdo drug.« Toda ko se je privadil italijanske kulture, je v krogu sošolcev v semenišču uporno srkal slovenski jezik: »Takrat sem bral Shakespeara v Župančičevem prevodu in iskal pomen posameznih besed, ki jih nisem razumel, ter sem jih zapisoval v zvezke in čakal, da bom srečal koga, ki bi mi jih znal razložiti.«
-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače, 3. del: Moške zgodbe
Na več kot 500 straneh nekaj sto izpovedi. Generacije dedov, sinov in vnukov: kaplani, mladeniči, obrtniki, poslovneži, študentje, kmetje, kulturniki vseh slojev in starosti.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Zgodovina najmočnejšega domobranskega bataljona, ki mu je poveljeval major Vuk Rupnik, sin generala Leona Rupnika. Več kot 600 strani teksta in stotine fotografij, s čimer je s skupno težo več kilogramov že lahko orožje.
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Družba
Soavtor Mladininega žurnalizma osemdesetih
David Tasić je eden od sinonimov slovenske pomladi. Med vojaškim procesom proti četverici leta 1988, znanem kot JBTZ, je skoraj dva meseca preživel v samici. Ko bi ne bilo množičnih demonstracij in upora civilne družbe, bi se zgodovina odvrtela drugače. Zaprti bi preždeli po zaporih leta, Mladina bi bila z izgubo urednikov Francija Zavrla in Davida Tasića ter sodelavca Janeza Janše kastrirana, povrnil bi se strah pred partijskim režimom, novinarji bi pod samocenzuro spet premišljevali, o čem lahko pišejo, da ne bi končali kot četverica. To so bili peklenski trenutki, od začetka junija do konca julija je bil Taso pod vojaškim ključem, ne da bi vedel, kaj se dogaja zunaj kasarne. Brez časopisov, radia in televizije, v popolni osami, z nekaj družinskimi obiski, pri katerih je zraven stal mrkogledi vojak, to je izkušnja, ki jo je v novejši dobi izkusil le malokdo.
-
28. 8. 2015 | Mladina 35 | Družba
Slavko Goldstein (1928 - 2017)
Pri zagrebški založbi »Profil« je izšla obširna in podrobna knjiga o Titu, ki sta jo napisala oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein. Slednji je profesor zgodovine na zagrebški univerzi in veleposlanik v Parizu, prvi pa se je rodil prav leta 1927, ko je Broz začel politično kariero, si, Žid, rešil življenje, ko je leta 1942 pobegnil v partizane, po vojni delal kot novinar, publicist in urednik založb »Liber« in »Novi Lieber«, bil predsednik židovske občine v Zagrebu, še prej je konec štiridesetih let za nekaj let emigriral v Izrael, skratka človek, ki je zgodovino, o kateri piše, tudi sam doživel.
-
30. 6. 2017 | Družba Za naročnike
Književni urednik, ki je pri MK desetletja urejal zbirki Kondor in Lirika, ki sta polnili knjižne police ljubiteljev literature, prevajalec nadrealizma, Becketta, Apolinaira, mož, ki je Slovencem pripeljal Queneauja, stripe Asterixa, zbirko Borgesa, poeme Lorce in številne gledališke igre, medtem dve desetletji spremljal teater kot gledališki kritik, nato pa po desetletjih prevajanja tujih stavkov začel pisati svoje v jeziku onkraj kanonov in žargona, ki jim je našel redko formo krokijev, zapiskov in vinjet v knjigah Povzetki, Omara v kleti, Zagatne zgodbe, Arles, večkrat. O tem, kako je iskal besede, kako mislimo stavke, kaj je prinesla v prevajanje tehnologija in kaj mu je odvzela, kako je cele zgodbe strnil v en sam stavek ter o duhu pošiljanja razglednic smo se s starosvetnežem, ki goji svojsko zvrst humorja, pogovarjali v posebnem intervjuju za Mladino.
-
30. 6. 2017 | Družba Za naročnike
Najprej so jo poznali kot čudežnega otroka: pri d e v et i h letih je v New Yorku igrala na odprtem turnirju, pri enajstih je premagala velemojstra, pri dvanajstih, ko so bili njeni vrstniki v šestem razredu, se je uvrstila med najboljših sto šahistov na svetu. Potem je bila znana kot ena od sester Polgar, ki so veljale za čudo: Zsuzsanna, Zsofia in najmlajša Judit so tekmovale na moških turnirjih, postale dvakrat zapored olimpijske prvakinje, in ko je George Bush, st. leta 1989 obiskal Madžarsko, se je sestal tudi z družino Polgar. Nato je razblinjala mit o moški superiornosti v inteligenci: pri petnajstih letih je zmagala na prvenstvu Madžarske pred legendarnim Portischem ter Saxom in Riblijem, kar ji je prineslo naziv velemojstrice, in to nekaj mesecev prej, kot je uspelo največjemu – Bobbyju Fischerju.
-
12. 7. 2024 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga Za naročnike
Manca Erzetič: Hermenevtika pričevanja
Prav take travme so objekt knjige, ki se posveča posebnemu tipu pričevanj – izkušnjam totalitarizma, ki so jih ubesedile žrtve nacizma v koncentracijskih taboriščih in komunizma na Golem otoku. Toda enostavna pot se takoj zaplete: ubiti molčijo, v njihovem imenu govorijo preživeli. Toda ti, ki so preživeli Auschwitz, nosijo s seboj občutek krivde, da so ostali živi, morda celo na račun pobitih. A četudi to preidemo, nam ne ostane priča nasploh. Pač pa priča, ki ostane priča (Boris Pahor), priča, ki se odpove priči (Primo Levi), priča, ki postane nepriča (golootočan Marijan Rogić), in od tod še tri variante: nepriča, za katero hočejo, da je priča (Adolf Eichmann), nepriča, ki hoče biti priča (Jovo Kapičić, vrhovnik Golega otoka), in neprava priča (Edvard Kocbek).
-
12. 7. 2024 | Mladina 28 | Pamflet Za naročnike
Komentar / Politizacija javnih medijev
Komaj so trije krajani Krškega v prispevku RTV SLO potožili nad smradom, ki se širi iz tovarne papirja VIPAP, že so prejeli tožbo, ki od njih terja odškodnino tisočaka in javno opravičilo, ker da so krnili ugled in dobro ime papirniškega podjetja. Gesta zastraševanja korporacije, ki jemlje človeku pravico, da svobodno spregovori o onesnaževanju okolja v svojem kraju.
-
5. 7. 2024 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga Za naročnike
Françoise Barbe-Gall: Kako gledati sliko
Avtorica jih izbere 42: od Rafaela, Giotta, Rembrandta, Picassa, Kandinskega pa tja do Rothka. Iz vsake naredi zgodbo, ki je podložena s sentenco: uganiti to, kar ni izrečeno, doživeti vtis že videnega, opustiti očividnost, vzeti si čas za zmoto, stopiti na narobno stran stvari … Ko Murillo v 17. stoletju naslika svetega Tomaža Villanovskega, ki deli miloščino, predstavi škofa, ki daje prosjakom srebrnike. In kaj je gledati na sliki? Velikaša, ki se odreče časti in oblasti ter deli vse, kar ima. Iluzijo sproščenosti in občutek, da se je košček nebes spustil do revežev. Toda moč prizora dojamemo šele ob vednosti, da je Sevillo, v kateri je živel škof, opustošila kuga, ki je pobrala polovico prebivalstva, preživele pa pahnila v revščino. Na to so se odzvali cerkveni redovi in pri slikarjih naročali slike, na katerih so slabotni in oropani vsega igrali bistveno vlogo. Liki, ki poprej niso objekt slikarske pozornosti, so naenkrat osrednje figure.
-
5. 7. 2024 | Mladina 27 | Pamflet Za naročnike
Ko je v Franciji po prvem krogu parlamentarnih volitev Nacionalni zbor zbral največ glasov, se je oglasil premier Gabriel Attal in pozval volivce, naj v drugem krogu predčasnih volitev skrajni desnici ne namenijo niti glasu.
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Andrej Rahten: V prah strti prestol
Knjiga zgodovinarja Rahtena je pisana po Heisenbergovem načelu: zgodovina, ki se resda ni dogodila, a bi se lahko. Po smrti cesarja Karla je namreč Otto leta 1922 postal pretendent na avstro-ogrski prestol, prestol države, ki je bivala samo še kot ideja. Devetdeset let je potem živel kot sanjač?
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Pamflet
V intervjuju za bruseljski portal Politico je finančni minister Klemen Boštjančič izjavil, da ne vidi nobene težave v sodelovanju z morebitno skrajno desno francosko vlado, če bo na parlamentarnih volitvah v Franciji zmago slavil skrajno desni Nacionalni zbor. Takoj sta se odzvala ministra iz vrst SD Matjaž Han in Tanja Fajon, ki sta povedala, da ju zelo skrbi uspeh skrajne francoske desnice.
-
21. 6. 2024 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Boria Sax: Živali v Tretjem rajhu
Poanta je tako blasfemična, da svojega dela ni smel napisati v dobesednosti – nacizem je namreč sprejel najbolj živalim naklonjeno zakonodajo. Z zaporom je kaznoval mučenje in trpinčenje živali, zaščitil divje plenilce z volkom na čelu, omejil težko delo vlečnih živali v rudnikih, prepovedal petelinje boje, bikoborbe in prirezovanje uhljev psov, kaznoval nehumani transport živali na kamionih in vlakih (pomanjkanje vode in hrane), prepovedal obredno klanje in v klavnice vpeljal obvezno predhodno anestezijo, omejil znanstvene poskuse na živalih, prepovedal uporabo živali za snemanje filmov in javno razkazovanje v primerih, ko ti dogodki znatno povečajo bolečino in povzročijo znatno škodo za zdravje … Sax torej ne primerja zakonov iz tridesetih let Nemčije z zakonodajami Francije, Anglije, ZDA in drugih dežel, ampak se usmeri na motivacijo in razloge, zakaj so nacisti uvedli zakone, ki so bili živalim najbolj naklonjeni. Ker so imeli nemški arijci status nadljudi, so posledično tudi svoje živali šteli za del nemške etnične skupnosti. Vrednotni sistem je deloval takole: biolog je bil obsojen, ker med poskusom ni dal črvom dovolj anestezije, medtem ko je Mengele v taboriščih izvajal poskuse na Judih brez anestezije. Smrtonosni cinizem: rahločutnost do favne ob sočasnem množičnem trpinčenju in pobijanju drugih človeških ras! Da bi divjim živalim namenili več svobodnega prostora, je okupacijski režim na Poljskem širil območja gozdov tako, da je požigal vasi in iztrebljal lokalno prebivalstvo.
-
21. 6. 2024 | Mladina 25 | Pamflet
V Švici je potekala mirovna konferenca o Ukrajini, na kateri je svojo udeležbo potrdil tudi slovenski premier Robert Golob. V delovnem programu predsednika vlade je bila vpisana kot prioriteta, toda tik pred zdajci je v njem začelo biti srce najstnika, ki si je celo otroštvo želelo v živo spremljati finale košarkarske lige NBA. In prvi mož državne administracije se je spremenil v otroka, ki je za svojimi željami poletel v Dallas. Tam mu je uspel zgodovinski foto: na poti iz slačilnice v dvorano je za hip prestregel Luko Dončiča, planil po njem in nastala je nepozabna fotografija, na kateri premier pozira nad svojim ulovom, košarkarska zvezda pa nejevoljno gleda stran od njega.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Raul Hilberg: Uničenje evropskih Judov
Hilberg ne prinaša le kronologije protijudovskih ukrepov in pobojev, ki so presegli pet milijonov mrtvih, ampak išče poti razumevanja, kako je bilo to mogoče. Že 500 let so v Evropi preganjali Jude, jih tlačili v gete, izvajali nad njimi pogrome in oblikovala se je tradicija, da od protijudovskih režimov niso bežali, ampak so z njimi živeli. Enako tudi pod Hitlerjem. Ko je antisemitizem prešel v plinska taborišča smrti, je med žrtvami vladal mehanizem potlačitve – to ni to. Celo za krematorij so sami Judje uporabili evfemizem »pekarna«, človeka, ki ni mogel več delati in ga je čakala plinska celica, so imenovali »musliman«. Trudili so se, da bi zadnjo izkušnjo naredili znosno, da bi smrt naredili lahko. Od tod neverjetni slogan – »živeti eno uro je še vedno živeti«. Nacistična stran, ki je sejala smrt, jo je prikrivala s svoje strani: za transportirane v pogubo so rekli, da gredo na delo na vzhod, ubijanju sto tisočev so rekli »končna rešitev«, cinični Eichmann je opravljal le birokratsko delo brez čustev sovraštva, rabinu je celo plačeval za ure učenja hebrejščine. Drugače v ZDA, kjer so časniki od leta 1943 poročali o genocidu, a vlada ni uslišala zahteve judovske občine v New Yorku, naj zbombardira železniške proge in Auschwitz. Vojne operacije so imele prednost, od holokavsta so pogledali stran. Delo ni pisano moralistično, tako avtor spremlja tudi nacistično birokracijo, ki se je ubadala z definicijo, kako razmejiti Juda od arijca znotraj družine: kdaj je mischling Nemec in kdaj prevlada Jud. Kdor prebere to knjigo, ne bo več lahkotno uporabljal besede genocid.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Pamflet
Ob parlamentarnih peripetijah priznavanja Palestine, ko je kazalo, da bo SDS z referendumom reč prestavila za mesec, se je predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič na obstrukcijo odzvala z besedami, da bomo zdaj morali še en mesec gledati posnetke o množičnih žrtvah v Gazi. Teden nazaj je parlament uzakonil priznanje, a iz dneva v dan televizije še naprej prinašajo identične prizore vojnih grozot. Slovensko priznanje je izpuhtelo, v igri je zdaj ameriški predlog za ustavitev spopadov. Postavka, da Slovenija lahko dejavno preobrne potek dogodkov, se je izkazala za iluzijo. In silna vnema, ki je priznavanje postavljala kot prvo bit in tedne mobilizirala množice, je v hipu poniknila. Podobno sta delovali referendumski vprašanji o prosti uporabi konoplje in evtanaziji, ki sta diktirali dnevne pogovore državljanov, da so se opredeljevali za in proti. Referendum ju je potrdil, kdaj in v kakšni dikciji bosta zakona prišla pred poslance, pa živa duša ne ve. Pač, brati je bilo mogoče že lucidni cinični pomislek, kako državni aparat vodi akcije, kako bi zmanjšali alkoholizem in uporabo drog med šoferji, ki povzročata vrsto nesreč in smrtnih izidov, zdaj pa bo ista administracija z zakonom spodbudila razmah marihuane v prometu.
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Marjan Dolgan in Matija Ogrin: Bibliografija Franceta Balantiča
Pod svojim imenom je za življenja objavil 22 pesmi v desetih številkah različnih literarnih revij, postumno pa so mu leta 1944 izdali pesniško zbirko V ognju groze plapolam. Kako je ta količinsko drobni opus narasel na več kot 700 bibliografskih strani? Knjigo sestavljajo štiri osrednje enote: A – bibliografska, dokumentarna in spominska dela ter njemu posvečene prireditve, B – izdaje njegovih literarnih del, C – strokovna dela o njem in njegovi liriki in D – umetnostne upodobitve Balantiča in njegovih pesmi.
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Pamflet
Komentar / Nacionalka v Golobovih krempljih
Medtem ko ankete že mesece beležijo strm padec popularnosti vladajoče stranke Svobode, je nacionalka iz dneva v dan bolj prijazen medij do predsednika vlade. Vzemimo najprej najbolj lahkotno pomoč. Po dveh letih vladanja je vlada na veliko naštevala svoje uspehe, kar je RTV SLO natančno prenesla. Ko pa je dela besedo opoziciji, so dnevniški prispevek predvajali pod napisom - opozicija je po pričakovanju kritična. Nedolžni pripis - po pričakovanju, ki pa jemlje težo pogledom SDS in NSi. Povsem enako bi namreč lahko začeli tekst o vladi - vladajoča koalicija se je po pričakovanju hvalila s svojimi uspehi. Kako je reč sporna, kaže osrednja oddaja POP TV, ki je poročala o istem dogodku, v katerem pa kritik opozicije ni devalvirala, češ da je opozicija po pričakovanju kritična.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Igor Omerza: Milan Kučan in UDBA
Udbovske biltene je ustvarjalo 700 udbovcev in 3500 špicljev, ki so s prisluškovanjem in zalezovanjem pridobivali informacije, kaj počnejo in kaj mislijo tisti, ki jih je partija imela za sumljive in nevarne. Stari režim je plačeval celo tovarno zaposlenih za vohunjenje! A avtor opozori na diskrepanco: iz leta 1979 in 1980 so ohranjeni vsi bilteni, od leta 1987 pa jih je od letne tisočerice le peščica. Čas, ko je postajal Kučan št. 1 v komunistični nomenklaturi; torej so v skrbi za njegov imidž sistematično uničili kulturno bogastvo nacionalnih arhivov!
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Pamflet
Pred tednom so Združeni narodi izglasovali resolucijo o genocidu v Srebrenici. Srbske čete pod vodstvom generala Ratka Mladića so tedaj pobile več kot osem tisoč muslimanov. Danes v srbskih deželah ostro protestirajo, v srbskem delu Bosne pretijo z odcepitvijo. Resolucija, ki se kaže kot gesta humanosti, pa ima dve veliki preusmeritvi. Ni dvoma, da se je tam dogodil največji množični pokol po drugi vojni v Evropi. Na haaškem sodišču so bili potem zaradi zločinov obsojeni glavni akterji, od Mladića naprej. Toda ko svetovna organizacija glasuje, ali je grozodejstvo pokol ali genocid, se spreminja v žirijo Evrovizije, ki z glasovi odloči, kdo bo glasbeni šampion Evrope. Genocid ima težo kot pravna kategorija, glasovanje političnih delegatov je deplasirano. Sploh v Združenih narodih. Ti so na začetku vojne v Bosni razglasili Srebrenico z okolico kot varovano območje Združenih narodov. Tja so poslali vojaške enote, ki so dve leti onemogočale srbsko zavzetje mesta. In zakaj se je dogodil pokol oz. genocid? V nekem trenutku so vojaški poveljniki modrih čelad pod pritiski Mladićevih enot odredili umik in mesto predali kruti usodi.
-
24. 5. 2024 | Mladina 21 | Pamflet
Na obisku ene izmed zdravstvenih ustanov je premier Robert Golob dejal, da samo zadovoljno osebje lahko bolnikom omogoči ustrezno storitev. Torej - zadovoljni zdravniki, medicinske sestre in strežnice. Prvi nejevoljni že mesece stavkajo, preostali prav tako terjajo povišanje plač. So televizijski novinarji pristopili k predsedniku vlade z vprašanjem: zakaj jim pa ne dvignete plač? Nak, prvi mož v državi si je podredil medije tudi tako, da mu na tiskovnih konferencah več ne zastavljajo vprašanj. Zanj so le trobilo, skozi katere lahko izreka karkoli, ne da bi mu bilo treba pojasniti, kako bo svoje napovedi uresničil.
-
17. 5. 2024 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
V Vladivostoku se je leta 1974 s skupino ruskih turistov vkrcal na ladjo, ki je šla na tritedensko križarjenje po Tihem oceanu s posebnim tretmajem, ne da bi kdaj vplula v kakšno luko. Slava je odšel z načrtom, proučil je itinerarij in ugotovil, da se najbolj približa kopnemu pri filipinskem otočju, na deset morskih milj. Da bi njegovega izginotja ne opazili, je izbral noč. Toda kako naj ve sredi oceana, kam naj plava, ko pa ne vidi ne kopnega ne luči na njem? Ponoči se je znal orientirati po zvezdah, a kaj, ko so jih zakrili oblaki. Plava ure v napačno smer, po nekajkrat zamenjani smeri pa mu ni več jasno, kje sploh je in kam naj odplava; očitno je bilo le, da se kapitan ni ravno držal kurza. Dan prinese svetlobo, toda ko ga premetavajo kot gora veliki valovi, njegov horizont ne seže dlje od kraterja valov. Ni počitka, če pade v sen, se bo zadušil v vodi. Bog se zdi, da mu je naklonjen, naposled ugleda otoček, se usmeri proti njemu, a se spet znajde na odprtem morju – odnese ga morski tok. Odpovedo mu noge, sam sredi oceana se nagiba k samomoru, toda praznih rok tudi za to nima kaj prida možnosti … Dramatično napisana knjiga; če jo bralec zaradi česarkoli že odloži, bo komaj čakal trenutek, da se vrne k branju.
-
17. 5. 2024 | Mladina 20 | Pamflet
Po študentski zasedbi FDV je kraj upora obiskal rektor ljubljanske univerze (LU) Gregor Majdič in ugodil protestniškim zahtevam. POP TV je tam napravila posnetek, na katerem rektor stoji pred steno, na kateri piše Fuck NATO. In del medijev se je zgrozil, da prvi mož (LU) simbolično podpira izstop oz. ukinitev te vojaške asociacije. Irelevantna reč; ali bi rektorja, ki bi objavil argumente za izstop, zaradi tega odstavili? Konec koncev je francoski predsednik Charles de Gaulle držal svojo državo izven NATA. Pod vladavino svobode govora lahko izražaš svoje misli, četudi večini niso po godu. Sploh je to nujno za akademski svet.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Tim Flannery: Prirodoslovna zgodovina Evrope
Seveda je bil planet, kakršnega poznamo danes, mnogokrat preoblikovan. Najusodneje pred 66 milijoni let, ko je nanj padel asteroid in povzročil zatemnitev sonca z jedrsko zimo, ki je spravila s sveta dinozavre in številna druga bitja. Bližje nam je čas pred 20 tisoč leti, v katerem je bila morska gladina do 150 metrov nižja od današnje, kar je povzročilo, da Irska in Britanija nista bili več otoka. Od danes živečih živali je rekorderka krastača, ki je tu že 60 milijonov let, lovcem pa bi se morala zatresti roka ob strelu na volka, ki je avtohtoni prebivalec izpred treh milijonov let. Vmes je izumrl, a pred 500 tisoč leti prišel nazaj iz Azije. Bitja izumirajo in se kdaj čudežno vračajo, včasih tudi kot križanci. Jamski medvedi so resda izginili, ne pa del njihovih genov, ki je prešel v rjave medvede.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Pamflet
Ob dnevu svobode medijev ja tiskovna agencija STA objavila članek, v katerem je o medijih spregovorila ministrica Asta Vrečko, ki je povedala, da neodvisni mediji ljudem prinašajo verodostojna dejstva o tem, kaj se dogaja v družbi. Nov zakon, ki so ga spisali na njenem ministrstvu, pravi, da bo zagotovil večjo transparentnost, neodvisnost in pluralnost medijev, kar je ključnega pomena za obveščeno družbo in demokracijo.
-
3. 5. 2024 | Mladina 18 | Kultura | Knjiga
Tit Livij: Od ustanovitve mesta
Zgodovinarji mu očitajo, da je bolj publicist kot zgodovinar, omenjajo številne paradokse, vrzeli in pomanjkljivosti, toda navkljub temu ostaja osrednji pisec rimske zgodovine. Dela vseh ostalih so pogubljena ali pa skrčena na drobne fragmente.
-
3. 5. 2024 | Mladina 18 | Pamflet
Za grešnega kozla dezinformacij danes veljajo družbena omrežja, kako pa delujejo osrednji mediji in o čem nam poročajo?
