Bernard Nežmah
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Pamflet
Ustavno sodišče je na pobudo policijskega sindikata obravnavalo vladno odločitev o uvedbi pogoja PC za državno upravo in odločilo, da je protiustavna; njena uveljavitev bi bila mogoča le na osnovi na novo sprejetega zakona. Odločitev je bila sprejeta z večino 6 proti 3. Osrednji mediji so tokrat poročali le o rezultatu, medtem ko argumentov nasprotnikov niso predstavili. Še dobro, da imamo tako imenovano »tovarno laži« Novo24TV, ki je med drugim predstavila odklonilno mnenje novega ustavnega sodnika Roka Svetliča. Ta pravnik in filozof se ni strinjal s sodbo, saj ta sporoča, da pravni red ta trenutek ne nudi nobene možnosti za spopadanje z dvomestnim številom žrtev dnevno!
-
3. 12. 2021 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Daniel E. Lieberman: Naravno gibanje
Harvardski antropolog Lieberman je napisal obsežno delo s preprostim izhodiščem: kako ljudi pripraviti, da bi se več gibali?
-
3. 12. 2021 | Mladina 48 | Pamflet
Številni mediji so skoraj sočasno objavljali bodice nad jalovostjo podnebnega vrha v Glasgowu, vest, da so v glavnem mestu prižgali 50 kilometrov prazničnih lučk, pa so objavili z navdušenjem. Svetovnim voditeljem očitajo, da niso sprejeli sistemskih ukrepov za zmanjšanje izpustov CO2, a od lokalnih vodij ne terjajo zgledov za zmanjševanje razsipnosti. V času drastične podražitve elektrike bodo mesta še dodatno osvetljevali za davkoplačevalski denar. Kar je še posebej skregano z razumom ob ukrepih za omejevanje kovida. Najprej boš z razkošjem svetlobe prebivalstvo vabil v mestno središče, potem boš pa ljudem dopovedoval, da naj v času epidemije ne hodijo na množične prireditve!??
-
26. 11. 2021 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Je sedel za volan, na vlak ali na letalo? Ne, vzel je popotno bisago, kompas, nekaj zemljevidov in odpešačil na tritedensko pot. Izbral je najtršo varianto – prek hribov in periferij, na poti pa iskal prenočišča, kot mu jih je Bog dal. Poskusil s kapelico, kdaj v skednju, drugič pod milim nebom, največkrat vlomil v osamelo kočo, hišo ali barako, spet kdaj v avtomobilsko prikolico, enkrat prespal pri dobrohotni družini, ki ni mogla verjeti, da je potepuh slavni režiser. Kadar je zaudarjal že samemu sebi, je najel sobo s tušem in radiatorjem v obcestni gostilni. Konec novembra in prvo polovico decembra so ga šibale ledene nevihte, utiral si je pot čez sneg in led. Srečal je več živali kot ljudi; v razpadajoči obleki je bil prikazen, ki je druge bolj motila kot prve.
-
26. 11. 2021 | Mladina 47 | Pamflet
Nedavno sem prebiral članek, v katerem se avtor sklicuje na raziskavo, ki je merila kolateralno škodo zaradi protikovidnih ukrepov v javnem zdravstvu. Ker so izostali nujni pregledi in posegi, je po nepotrebnem umrlo veliko rakavih, sladkornih in kardiovaskularnih bolnikov. In od tod izpelje, da so ukrepi, ki jih v času kovida sprejemajo vlade, premišljena strategija, kako dolgoročno krčiti človeške svoboščine. Podobne razlage je najti že od začetka aktualne pandemije naprej, a zadnja se zdi posebna. Pojavi se istočasno, ko je število zasedenih intenzivnih postelj s težkimi primeri koronavirusa pri nas rekordno, ko je bolnišnično zdravljenje pred razpadom.
-
19. 11. 2021 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Rado Pezdir: Vzporedni mehanizem globoke države
Iranska milijarda na pranju v NLB, ekipa iz zveznega državnega tihotapstva, Safti, Adit, Janez Zemljarič – prvo podjetniško ime nekdanje Udbe, Factor banka, akademiki iz omrežja, LBS New York, udbovska bančna jazbina v osrčju kapitalizma etc.
-
19. 11. 2021 | Mladina 46 | Pamflet
Pri medijih velja biti previden. Ne le danes. Leta 1878 je Slovenski Narod objavil članek z naslovom Velika nesreča, v kateri je sporočil, da je v Gradcu naš rojak Viktor Černe, študent filozofije, padel s sani in umrl v cvetu svoje mladosti. Dva dni za tem je časnik objavil demanti iz Gradca, da je gospod Černe popolnoma zdrav in se čudi, kako se je ta vest raznesla po Kranjskem. Na istem mestu je urednik Josip Jurčič demantiral svoje pisanje, a pristavil, da je vest dobil od ljubljanskega jurista, ki jo je slišal v svojem krogu, potem pa zagrozil, da bodo poiskali onega, ki je lažnivo informacijo raznašal in da bodo brez milosti objavili njegovo ime. Seveda ga niso našli, ampak za naše pradede je bilo sledenje časnikom enostavno: prebral si vest in v primeru nje spornosti si v naslednjih dneh na časopisnih straneh zasledil demanti vpletenih ali uredništva.
-
12. 11. 2021 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Naslov: beograjski roman: Dragan Velikić
Ko so Ogri v 12. stoletju porušili Beograd, so iz njegovih kamnov zgradili Zemun. Avstrijci so med prvo veliko vojno ulili bronasti kip Franca Jožefa in ga hoteli postaviti na Kalemegdanu. Po vojni so ga našli domačini in oblast ga je prelila v zvon kalemegdanske cerkve. Ta princip recikliranja teče v vseh segmentih: tako kot si je partijska nomenklatura po letu 1945 prilaščala vile, tako si jih zdaj novi kriminalci. Toda roman, ki ima sicer sociološke vsebine, je osebna zgodba junaka s posebno potezo – vsako leto živi življenje enega izmed znamenitih pisateljev: enkrat je na sledi Ivu Andriću, drugič Dragomirju Brzaku, spet drugič Konstantinu Kavafisu etc. Se zazdi, da beži pred seboj, a nasprotno – miniti je moralo četrt stoletja, preden je spoznal, kaj bi sploh rad. No, nekoliko mu je pomagalo, da je pri petdesetih odšel iz družine na svoje.
-
12. 11. 2021 | Mladina 45 | Pamflet
Pred 140 leti je umrl Josip Jurčič, znameniti pisatelj, a tudi izvrstni glavni urednik prvega slovenskega dnevnika Slovenskega naroda. Branje starih časopisov ni le sprehod skozi zgodovino mentalitet. Ko so se naši pradedje začeli bolj vneto ukvarjati s politiko, so se kmalu razporedili po dveh taborih – po klerikalnem in liberalnem. Preprosto, eni so bili bolj verni in v boga verujoči, drugi bolj libertinih nazorov. Prvi so se zbirali okoli staroste Janeza Bleiweisa, drugi okoli Josipa Vošnjaka in Valentina Zarnika. Toda kako je Jurčič, ki je bil pripadnik liberalcev, opisal bralcem dejstvo dveh politik? - (Klerikalna) stranka hoče imeti ljudstvo nevedno in sužnje, revno in siromašno, napredna stranka pa želi napredek ljudstva v materialnem in duševnem oziru, torej njegovo večje blagostanje (SN 4.8.1874,2).
-
5. 11. 2021 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Ur. Žiga Valetič in Damir Globočnik: Hinko Smrekar: Črnovojnik in protostripi na Slovenskem
Hinko Smrekar (1883–1942) je prvi svinčnik slovenske karikature, njegove risbe fascinirajo še stoletje po prvih objavah. Danes lahko občudujemo domišljijo in drznost njegovega humorja, čeprav so sodobniki, ki jih je upodabljal, šklepetali z zobmi. Pol stoletja pred njim je zaslovel Jurij Šubic, ko je med avstrijsko zasedbo Bosne kot salonski umetnik slikal oljne portrete svojih poveljnikov, Smrekar pa je bil angažirani nasprotnik vojne in je zato leta raje preživel po zaporih in internacijah, nato pa v samoironiji in pikrosti upodobil svoje spomine na vojno. A ni bil le karikaturist, v Haškovi maniri Vojaka Švejka je sukal tudi stavke, v katerih je o sebi govoril v tretji osebi: »Nato so H. S.-ja internirali. V policijskem zaporu so ga skušali dresirati za služkinjo. Poldrugi dan je posnemal leva v kletki.« Branje Črnovojnika nas ne prestavi le v duh časa Avstro-Ogrske, ampak skozi njegovo perspektivo onemimo pred sodobno slovensko karikaturo. V časopisju je skorajda ne najdemo več, pa še ta je v prvi vrsti zgolj politična. Ironije na račun umetnikov, direktorjev kulturnih centrov, poslovnežev in podobnih preprosto ni. Svoboda ima pač svojo ceno, neizprosni Smrekar, ki ilustrirancem ni prizanašal, je del življenja živel v pomanjkanju.
-
5. 11. 2021 | Mladina 44 | Pamflet
Laszlo Rajk je bil 30. maja 1949 še madžarski zunanji minister in eden voditeljev komunizma v državi. A istega dne se je končalo njegovo ministrovanje: kot državnega sovražnika št. 1 so ga zaprli, proti njemu izpeljali sodni proces, na katerem je priznal vse očitane mu zločine in od sodišča zahteval najstrožjo kazen. Sodniki so ga kajpak uslišali in obsodili na smrt. Štiri leta kasneje je umrl voditelj komunizma Stalin in na Madžarskem so ga začeli opisovati kot žrtev montiranega stalinističnega procesa, v katerem so od obtoženih pod torturo zahtevali priznanja. Rajka so rehabilitirali in oktobra 1953 slavnostno pokopali v Budimpešti. Na pogrebu se je pojavil Imre Nagy, nekdanji komunistični minister in žrtev stalinističnih čistk. V manj kot mesecu je po odskoku z Rajkovega groba postal predsednik madžarske vlade, ki je v deželo vrnil politične svoboščine in omejil monopolno moč komunistične partije. A le v nekaj tednih je po tajnem brionskem dogovoru med Titom in Hruščovom sovjetski voditelj ukazal vojaški napad in zasedbo Madžarske, predsednika vlade Nagyja pa so usmrtili. Leta 1989 so ob padcu Berlinskega zidu njegove posmrtne ostanke pokopali na grandioznem pogrebu sredi Budimpešte, na katerem se je zbralo več kot dvesto tisoč ljudi, med govorniki se je s pogumnim govorom izkazal mladi Viktor Orbán in v imenu Nagyja je potem dokončno padla komunistična diktatura.
-
29. 10. 2021 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Gajto Gazdanov: Privid Aleksandra Wolfa
Ruski pisatelj Gazdanov (1902–1971) je po zmagi sovjetov prebežal v Pariz, tam delal kot tovarniški delavec in šofer taksijev, vmes pa objavljal kratke zgodbe, ki sta jih občudovala celo Bunin in Gorki. V Rusiji so ga bralci spoznali šele po padcu komunizma in spada med spregledane velikane literature.
-
29. 10. 2021 | Mladina 43 | Pamflet
Še teden nazaj je kazalo, da smo dobili prvovrstni politični škandal, ko so televizije objavljale posnetke inkriminiranega pogovora med ministrom Andrejem Vizjakom in lastnikom DZS ter Dnevnika Bojanom Petanom. Ko je minister zagrozil s tožbo prikazovalcem posnetka in ko se je po nekaj dnevih oglasil Petan, češ, da se pogovora ne spomni in da dvomi v avtentičnost posnetka, so osrednji mediji utihnili in še sami pozabili na veliko afero. Zgodba za preiskovalno novinarstvo: če jim materialov ni dostavil prvi mož DZS, kdo je bil ta, ki so mu na besedo verjeli, da so to res avtentični posnetki izpred 14 let? Pomembno vprašanje o nevidnem delovanju medijev in lansiranju informacij. In še bolj intrigantna tema za strokovnjake, ki imajo radi temo lažnih novic. So to lažne novice ali običajna novinarska praksa? Predvsem pa vprašanje za osrednje medije: še vedno stojite za vsebino svojih oddaj?
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Tore Janson: Povest o latinščini
Takrat so se gimnazijci leta brusili v konjugacijah in deklinacijah latinskega jezika, ki je imel status prelomnega predmeta, pri tem so skozi branje tekstov srkali še kulturo antike, tujke, izpeljane iz klasičnih jezikov, pa so jim bile bližje kot domači izrazi. Nekoč se je denimo pisalo o konfiskaciji časopisa in ne o zaplembi.
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Pamflet
V črnogorskem mestu Tivat je v 101. letu umrl upokojeni admiral Branko Mamula. Najbolj poznani članek iz zgodovine Mladine je bil uvodnik z naslovom Mamula go home! Izšel je 12. februarja 1988. V enem tednu so govorili o njem po vsej državi: od Ljubljane pa do Ohrida. Tudi tisti, ki ga niso brali in niso znali slovensko, a so na zborih in tribunah po podjetjih in partijskih organizacijah zahtevali, da je treba ukrepati in onemogočiti Mladino, ki razbija največje državne vrednote. Teden po izidu članka se je sestalo predsedstvo države in zahtevalo sodni proces proti časniku. Kaj je bil razlog te jeze Titanov? Uvodnik je po obisku obrambnega ministra Mamule v Etiopiji izpostavil moralno držo, da je v eno najrevnejših držav, kjer ljudje umirajo od lakote, odšel prodajat sodobno orožje. Pri tem pa ga opisal kot trgovca s smrtjo, bedno in mizerno kreaturo, ki ne zasluži spoštovanja svojih vojakov, ter pozval javnega tožilca, da zoper njega vloži obtožnico. To je bil čas, ko se državnih voditeljev ni kritiziralo, tokrat pa je bil poveljnik vojske označen kot nemoralno bitje, ki ga je treba postaviti pred sodišče. Vojaški vrh in predsedstvo v Beogradu sta ponorela. In medijski odziv v Sloveniji? Je drugo časopisje in televizija povzela Mladinino kritiko? Nak, to ni bila »naša« zgodba.
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Ur. Željko Oset: Udbovski učbenik
Današnja izdaja ima zgodovinski smisel, saj obelodani metode nadziranja civilne družbe. Zastavek je totalitaren: sledijo duhovnikom, prevoznikom, gimnazijcem in študentom, kulturnikom, patriotom etc. Toda to ne počno le agenti, ampak mrežo razširijo na sodelavce, ki jih izbirajo med nasprotniki komunističnega režima. Temu pravijo vrbovanje, postopek, kako za špiclja pridobiti bližnjika »objekta nadzorovanja«. Jasno z izsiljevanjem, duhovnika denimo zaradi njegove homoseksualnosti, drugega zaradi drobnega prekrška. Roka Udbe je segla v zapore, kjer so zaporniku v keho kot tovariša podtaknili agenta, ki se je z njim skozi mesece človeško zbliževal. Lik vrbovanega sodelavca pa ni bil mrko režimsko bitje, ampak je bil družaben in privlačen, znal je pritegniti ljudi.
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Pamflet
Odstop avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza je polnil medijska poročila, neopazen pa je ostal njegov povod. Policija je namreč začela preiskovati navedbe, da naj bi pred leti novinarskim hišam in agenciji za merjenje javnega mnenja plačal za objavo prirejenih podatkov, ki so njegovemu strankarskemu predhodniku namerili nižje vrednosti priljubljenosti od dejanskih. In kmalu potem so aretirali raziskovalko javnega mnenja Sabine Beinschab zaradi suma uničenja dokazov. Tik pred hišnimi preiskavami prejšnji teden naj bi namreč zbrisala trdi disk svojega računalnika.
-
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Goran Marković: Beograjski trio
Čeprav je posnel tudi precej dokumentarnih filmov, že njegovi igrani filmi delujejo kot dokumentarci. Tako je tudi Beograjski trio roman le po zgodbi, saj ga sestavlja trda realnost: dnevniki, pisma, uradna poročila, zapisniki in pričevanja. Tema je Goli otok in Titov režim preganjanja ter maltretiranja nasprotnikov. Toda postavljena je kot ljubezenski trikotnik, v katerem vsak akter ljubi druga dva, enega s srcem in telesom, drugega z dejanji. To noro situacijo je lahko porodilo le komunistično koncentracijsko taborišče z udeležbo britanskega diplomata in vohuna.
-
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Pamflet
Odpor, ki se protivi ukrepom in zakonom, je gesta upornega razuma. Imaš razloge, zaradi katerih zavračaš smiselnost nekaterih pravil v družbi. Razumljivo: zakaj bi molčal, če se ti zdijo stvari nepravične in skregane s pametjo? Četudi si v manjšini in večina misli drugače. Pod nemško okupacijo so po deželah Evrope ljudje različno izkazovali upor okupatorjem. Pacifisti so bili proti oboroženemu uporu. Četniško gibanje v Srbiji je, poznavajoč nemške represalije nad civilisti, izbralo raje sabotaže kot spopade z Wermachtom. Nizozemci so v znak protesta na okna postavljali oranžne rože, ki izrekajo patriotizem, ker so simbol nacionalne barve. Po Evropi so številni ravnali drugače in se organizirali v odporniške skupine, ki so ob naraščajoči nemški represiji posegle po orožju. Toda to je bil čas vojne in terorja.
-
1. 10. 2021 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Elli H. Radinger: Darilo divjine
Zastavek se zdi, da kliče vesoljno bralstvo: divjina je povsod, v gozdu, na morju, na vrtu in včasih tudi čisto blizu; divjina je v nas globoko zakoreninjena: izziva nas, nas pomirja, krepi in odpira srca. Toda knjiga jo opeva na Grenlandiji, na Aljaski, v parkih Severne Amerike. Se ne zadovolji z minimalizmom kot nekoč Dario Cortese, ki se je potikal tudi po mestnih obrobjih in nabiral divje rastline ter iz njih nato kuhal izzivalna kosila. Radingerjeva gre med volkove, kojote, kite, bizone in medvede – hoditi po grizlijevih sledovih pomeni tudi spoznati strah, strah pred smrtjo. Njena doživetja so unikatna, najsibo, ko posluša, kako kojoti učijo tuliti mladiče, ko se nauči razlikovati grizlija od črnega medveda, ali pa, ko opiše, kako se je znašla na območju, kjer domuje štiri tisoč orlov. Ni ga bralca, ki ima takšne izkušnje. To pa povzroči skrajno neugodno posledico, saj ne more od nje prevzeti navdušenja nad divjino, ki mu je nedosegljiva. Vodnik po prirodi se zatorej spremeni v literarno delo. Toda avtorica je nekdanja odvetnica, ki je postala ljubiteljica divjine, žal pa brez daru za pisanje, kaj šele za pripovedovanje in ustvarjanje zgodb. Denimo: malega bizona je ves ta živžav povsem očaral in opotekajoče se mu je pridružil. Vsrkaval je vonjave, prizore in zvoke.
-
1. 10. 2021 | Mladina 39 | Pamflet
Stranke KUL (LMŠ,SD, Levica in SAB) so podpisale pogodbo o povolilnem sodelovanju. Skoraj pred enim letom je nastala ista koalicija, ki je napovedala, da bo na glasovanju o konstruktivni nezaupnici prevzela oblast aktualni vladi. Na pogled se zdi vse isto, celo besednjak akterjev, toda poteza vseeno predstavlja novost, saj implicira, da poskusijo priti v vlado šele po volitvah. Da torej dotlej ne bodo več vlagali konstruktivnih nezaupnic.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Mojster kratkih zgodb o ruski aristokraciji s konca 19. stoletja, ki delujejo sodobno: on odide na potovanje, ona mu naroči, naj jo zasipava s SMS-ji; jasno v tedanji obliki: telegrafiraj mi čim bolj pogosto in podrobno. Še posebej skozi ritem nočnega življenja – druščina se je dobivala v domačem salonu, kjer je kvartala do dveh, nato so ji postregli z večerjo, med privezovanjem duše so navzoči ob vinu v ironiji govorili o znancih, novih knjigah in imenovanjih visokih uradnikov, potem pa so se razšli ob treh ali štirih zjutraj.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Pamflet
Parlamentarne volite v Rusiji so prinesle novo zmago Putinove Enotne Rusije, poskok komunistov, stabilnega nacionalista Žirinovskega in še par strank, ki ne veljajo za antiputinsko usmerjene. S stališča zahodnjakov so farsa demokracije, saj je največji antagonist Aleksej Navalni v ječi, kandidate, za katere je kazalo, da v posameznih okrajih lahko ogrozijo največjo stranko, pa so volilne komisije in vladni aparat izločili pred volitvami. A pogledati velja tudi kak ruski glas. Na radiu Eho Moskvi so denimo predstavili dilemo: ali ima sploh smisel glasovati? Govorec je zadevo prikazal z metaforo: vlomilec je vdrl v moj dom. Ga bom le opazoval, kaj vse mi bo odnesel ali pa se bom vsaj upiral, četudi bo rezultat enak? Jaz se raje upiram, torej volim, saj s tem branim demokracijo, četudi je trenutno farsična.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Roland Barthes: Šelestenje jezika
Za razliko od Mitologij, Užitka v tekstu, Camere lucide in Fragmentov ljubezenskega diskurza je prevod posthumne izdaje (1984) različnih kratkih tekstov fragment fragmenta. V tem je bil neprekosljiv mojster. Fragmentiranje pri njem ne vodi v enostavnost, ampak nasprotno – iz nič naredi misel in zgodbo. Tam, kjer družboslovci in humanisti povzemajo drug drugega, on začne misliti te samoumevnosti. In niso po naključju zvočni zapisi njegovih predavanj s konca sedemdesetih na Collège de France (CF) še vedno prodajna niša na Amazonu. Ko Barthes piše in predava, zapeljuje publiko. Hoče jo vneti, to pa stori tako, da zastavlja vprašanja, ki prej živi duši niso padla na pamet, potem pa fragmente vsebine disciplinira v miselni red. Ne prizanese niti sebi, ko zapiše, da je nekaj let njegov glavni projekt raziskovati lastno neumnost in o tem pisati knjige. Tudi njegovo delo o ljubezenskem diskurzu je način, kako u-misliti bol ljubezni skozi svetovno literaturo. Kot akademik je prestopal utečene meje, brez zadržka je nekoč napisal razpravo o fragmentih mladega pisatelja, ki jih ta sploh ni objavil. Ko so ga izvolili v CF, je eden izmed članov sarkastično pripomnil: naslednjič bodo izvolili še Eddyja Merckxa (petkratnega zmagovalca Toura). Dandanes se knjižne police šibijo od del, ki razglabljajo, kako širiti ljubezen do branja knjig, on pa je zapisal, da branje prinese tudi svobodo nebranja, od tod pa izpeljal vprašanje: ali ni posledica nebranja tudi to, da se nekatere pomembne stvari ne zgodijo?
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Pamflet
Protest v Ljubljani proti strogi uveljavitvi PCT sta osrednji televiziji v osrednjih dnevnikih opravili z zamahom roke. Nekaj sekund na POP TV in 20 na nacionalki. RTV SLO je minuli petkov kolesarski protest spremljala s posebnim poročevalcem in mu namenila poldrugo minuto. Poročilo o tisoč antivakserjev, torej o petkrat večji skupini pa je opravila v več štirikrat krajšem terminu. Kaj je tu kriterij izbire? – Dogodek ali stopnja simpatije, ki jo uredniki gojijo do njega? Kaj si mislim o primernosti protestov, je pač s stališča žurnalizma irelevantno. No, zadeva je postala brezpredmetna, ko so napadi na policiste in metanje gorečih bakel in granitnih kock shod spremenili v izgred, ki je potem dogodek na veliko vrnil pred kamere in v medijske zapise.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Sam esej predstavlja simpatičen pristop, ki na podlagi spominov iz otroštva – avtor je letnik 1935 – ter opazovanja bicikliranja v Franciji nakaže primerjalno zgodovino mita in bivanja s kolesom. Denimo bretonski utrinek iz petdesetih let, ko so se vsi mladostniki izkušali v tem, da po ravnem in navzdol vozijo brez rok, v najhujše klance pa stoje na pedalih – akt odkrivanja sebe. Ali pa potezo legendarnega šampiona Toura Coppija, ki je viteško prepustil etapno zmago tekmecu Bartoliju, ker je ta tisti dan ravno praznoval rojstni dan.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Pamflet
Letošnji Blejski forum je časnik Delo povzel s pejorativnim naslovom Rekordno zborovanje vzhodnih demokratov, ki implicira, da so politiki vzhodne Evrope drugorazredneži. K članku pa je pristavil fotko slovenskega premierja slikanega v hrbet na tiskovki pred stoječimi novinarji. Jasno, uredniška svoboda, vendar z norčavostjo, ki stvar predstavlja v neresnosti. Kanon resnih medijskih hiš pri poročanju je pač slika en face. A da bi pretehtali prestižno moč aktualne vlade, velja zadevo primerjati z Blejskima forumoma, ki sta ju organizirali vladi Mira Cerarja, ml. in Marjana Šarca. Leta 2017 je na Bled prišlo več zunanjih ministrov in srbska premierka, leta 2019 pa estonska predsednica, španski in turški zunanji minister ter še nekaj vodij nacionalnih diplomacij. Letos se je dogodka udeležilo 14 predsednikov vlad in držav. Razlika je huronska.
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Utemeljen na zgodovinskih kronikah poroča o duhu časa med letoma 1807 in 1814 v Travniku. Pisatelj Miljenko Jergović pravi, da ga je prebral vsaj sedemkrat v različnih obdobjih življenja. Brati ga je torej mogoče iz številnih perspektiv.
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Pamflet
Ko bi napravili anketo, kdo uničuje pravno državo na Slovenskem, bi bil odgovor – vlada Janeza Janše. Ker vlada ni poslala izbora dveh delegiranih tožilcev v evropske institucije, jo tožilski vrh že mesece obtožuje za rušiteljico prava. Ta dva tožilca bosta namreč imela pomembno vlogo preganjanja zlorabljanja evropskih sredstev, ki bodo v naslednjih letih izdatno prihajala v Slovenijo. Argument, da je nadzor nad finančnimi preslepitvami temeljni princip racionalne države, je neizpodbiten. Domači problem je sicer enostaven: vlada očitno ni zaupala predlogom tožilstva, slednje pa stoji na postavki, da je samostojnost tožilstva absolutni garant pravnega reda.
-
27. 8. 2021 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Stevan Dedijer: Nepoboljšljivi optimist
Stevan Dedijer (1911–2004), brat Titovega biografa Vladimirja Dedijerja, ima v avtobiografiji res kaj povedati: oče je bil prijatelj Gavrila Principa, buržujska srbska družina je imela kajpak francosko guvernanto, na kolegij so ga poslali v Rim, na študij fizike v ZDA, tam je potem delal kot novinar, zatem kot sodelavec v ameriški obveščevalni agenciji OSS, med 2. vojno je bil padalec v ameriških vojaških enotah in telesni stražar generala Maxwella Taylorja, po njej se je vrnil v Jugoslavijo, bil v ekipi, ki je poskušala izdelati atomsko bombo, leta 1961 je emigriral na Švedsko in napravil akademsko kariero na področju obveščevalne dejavnosti v gospodarstvu in družbi, bil je svetovalec savdskega kralja in PLO.
