Bernard Nežmah
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Igor Omerza: Velikani slovenske osamosvojite in UDBA: Ciril Žebot - Peter
Dramska zgodba: leta 1942 je VOS pripravila atentat nanj, a ubila napačnega človeka, četrt stoletja kasneje je kot ameriški državljan prišel na obisk v Ljubljano, tam pa ga je na ulici opazil nekdanji vosovec, zdaj šef SZDL, in bi ga takoj ustrelil, a nekdanji likvidator je kot aktualni voditelj požrl svoj bes, da se ne bi zapletel v mednarodni škandal, ter zahteval njegov takojšnji odhod iz Slovenije.
-
13. 8. 2021 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Tomáš Zmeškal: Ljubezensko pismo v klinopisu
Jasno, da ga je kot takega prepoznala tudi žirija sklada Josefa Škvoreckega in potem, na podlagi tega, še podeljevalci nagrade Evropske unije za književnost.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Delo britanske avtorice dvakrat napelje na roman nobelovca Coetzeeja Sramota. Oba sta se rodila v Južni Afriki, enako njuna glavna lika, in oba opisujeta ustvarjanje novega življenja po dolgoletnem zakonu. Pisatelj piše o njem, ki zaživi v svobodi kot moški lovec, čemur sledijo trde peripetije, pisateljica o njej, ki ostaja mama, postane na novo hčerka in živi od pisanja ter predavanj o literaturi.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Posebna značilnost romana so številni citati v francoščini, ruski plemiči so jo pač obvladali bolje od ruščine; v knjigi se eden od junakov opraviči druščini, da bo nekaj povedal po rusko, češ da bi drugače zgodba izgubila sol. A založba se je odločila, da opusti pisateljev slog, češ da bo s tem Tolstega bolj približala bralcem. Ni najhuje, po svetu več kot poldrugi tisoč strani dolgo knjigo z enakim pojasnilom izdajajo skrčeno v drobno knjižico. Za duh romana je vsekakor bolje brati prevod Vladimirja Levstika izpred stoletja. Kajpak kot vedno ob takem izzivu: zakaj bi knjigo danes sploh še brali, ko pa opisuje vojne z Napoleonom in duh aristokracije v prvih dveh desetletjih 19. stoletja? V še nedavnem času rejva in zabav do jutra se je zdela sodobnost edinstvena: mladež, ki meče skozi okno denar staršev. A ruski plemiči so že davno tarnali: eden, da mu sin požene po 40 tisoč rubljev na leto, drugi, da se vsako jutro vrne prekrokan z orgij in kvartanja in potem vse do večera poležava, da si nabere moči za naslednji nočni pohod.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Pamflet
UNESCO je uvrstil nekaj Plečnikovih del v Ljubljani na seznam svetovne kulturne dediščine. Vest, ki je polnila medije, a ostala pri praznem izražanju zadovoljstva. Kaj je namreč eden izmed čarov arhitektovih stvaritev? V prvi vrsti jasno stavbe, ki pa jih je mojster povezal z naravo in to mogočno. Orjaška drevesa na Kongresnem trgu, visokorasla v četrti okoli nacionalne knjižnice in podobno drugod tvorijo redki pogled na prepletanje in sobivanje narave ter meta. Plečnik in UNESCOVO priznanje na dlani ponujata recept, kako iz mesta napraviti prijetno bivalno okolje. Toda, ali je to model, ki je danes na delu?
-
23. 7. 2021 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Rod Dreher: Ne živite od laži: priročnik za krščanske disidente
Toda avtor se je naslonil na pogovore z nekdanjimi vzhodnoevropskimi oporečniki, ki so emigrirali na Zahod ali ostali v domovini, zdaj pa v demokratičnih družbah opažajo vzorce, ki spet silijo ljudi v konformizem, kadar njihovi nazori niso v skladu z main-stream liberalizmom. Gradi torej na smiselni postavki, da svoboda govora velja tudi za verne ljudi. Ko sega v zgodovino, niza primere, ko sovjetski državljani niso šli ravno na ulice in niso vpili, da je komunizem laž in komunisti lopovi, temveč so se držali načela, da so govorili, kar so mislili. V Moskvi je na začetku sedemdesetih let oče Dmitrij Dudko govoril o trpljenju ljudi pod partijskim režimom in s pridigami v cerkev privabljal množice, tudi intelektualce, ateiste in marksiste. Iz preteklosti niza zglede rezistence, kakršni mu umanjkajo prav v sedanjosti, in to v klasičnih zahodnih demokracijah. Poudari pojem »progresivnih nazorov«, ki vnaprej razdeli ljudi na dobre in zle.
-
23. 7. 2021 | Mladina 29 | Pamflet
Zadnja anketa moči političnih strank, ki jo je pred dnevi objavil Dnevnik, napoveduje, da bi opozicija v parlamentu imela 53 glasov, medtem ko bi SDS in NSi zbrali 35 glasov. Dobesedno za polovico poseka vladajočo koalicijo. A zdi se, da niti opozicijske stranke anketam, ki jim že mesece pripisujejo absolutno volilno zmago, ne verjamejo zares. Lahko bi mirno čakale na konec mandata državnega zbora in potem požele sijajno zmago, a raje vseskozi zahtevajo odstop vlade in predčasne volitve. Še več, svoje delovanje so prenesle v evropsko politiko, kjer se dogaja paternalistični obrat, ko evropolitiki in komisarji postavljajo slovensko državo za objekt nadzora. Komisar Frans Tiemmermans dobesedno govori o domači nalogi, ki da jo mora slovenska vlada opraviti. Postavil se je torej v vlogo učitelja, ki deli ukore neposlušnemu učencu. Za državno suverenost nevarna praksa. Ne, da bi poteze vlade ne smele biti objekt ostrih kritik, ampak delitev na evropske učitelje in šolske paglavce je zgled dvorazredne Evrope.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Samo Rugelj: Na prepihu: zgodba o spremembi, krizi in novem začetku
Običajno življenjepisi obsegajo tek življenja, tokrat pa je pisec izbral eno samo leto, resda koronsko. Prednost prvega pristopa je večji izbor peripetij, ki so sol teksta, kar je očitni hendikep Rugljeve knjige, v kateri zasveti le nekaj igrivih transgresij: »retardirani« najstnik, ki se na skrivaj uči vožnje s kolesom, maščevanje nad novimi čevlji, razbita luč na sosednjem avtu.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Pamflet
Francoska vlada je za 4,5 milijona evrov odkupila rokopis markiza de Sada (1740-1814) 120 dni Sodome in ga uvrstila v nacionalno zbirko. Dobrih 200 let pred tem je dal pisatelja zapreti Napoleon zaradi knjige Julliete-Justine, ki je de Sade niti ni izdal pod svojim imenom. Ni bil edini, francoski plemič, ki je pisal o libertini erotiki, je preživel 32 let po zaporih in norišnicah, njegovi teksti pa so bili za tedanjo moralo tako bodeči, da so bile njihove izdaje prepovedane, kaj šele, da bi jih razglašali za nacionalne umetnine. Njegovo ime so nato uporabljali kot pojem sadizma. Šele v 20. stoletju so ga nadrealisti z Apolinnairom začeli predstavljati kot vrhunskega umetnika in komaj leta 1990 so njegove knjige začeli izdajati v znameniti zbirki Pléiade.
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Anton Komat in pater Karel Gržan: Resnica vas bo osvobodila
Anton Komat je skoraj leto in pol objavljal članke, v katerih je postavljal pod racionalni vprašaj omejitvene ukrepe. Ne apriori, temveč skozi milimetrske argumentacije na spoznanjih ekoloških vednosti, filozofskih in sploh humanističnih tradicij. Njegovo pisanje preveva bes zaradi lahkotnega opuščanja pravic posameznika do prostega gibanja. Toda njegova ost ni v prvi vrsti uperjena zoper slovensko vlado, ampak zoper velike korporacije, ki jim je uspelo vsiliti svojo agendo evropskim in svetovnim vladam. V izhodišču je kajpak alternativa: posekati komunikacije med ljudmi ali vzeti novi virus kot hujšo obliko gripe? Dilema ni enostavna, avtor zagovarja stališče, da so megalomanske živalske farme idealen kraj za širjenje novih epidemij. In da je dejavno življenje, ki prakticira gibanje po prirodi, najboljši obrambni mehanizem človeške odpornosti. Njegova jeza izvira iz pogleda na cenzuro, ki zapira znanstvene polemike. A cenzorske roke ne najdeva v lokalni »strahovladi«, marveč v zaprtosti medijev, tudi domačih, enako pa velikanov, kot so FB, Google, Twitter, ki avtomatično brišejo poglede drugačnosti in pred katerimi ni bil varen niti predsednik Trump.
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Pamflet
Ko je pred slabim desetletjem Vili Kovačič vodil skupino državljanov, ki je zbirala podpise za razpis referenduma o TEŠ 6, so ta poskus osrednji dnevni mediji ignorirali, z največjo mero vztrajanja in sitnarjenja mu je uspelo priti v Odmeve. Danes ravnajo drugače: ne le, da dajejo prostor referendumskim akterjem, ampak se celo sami izdatno angažirajo v nasprotovanju zakona, tako da se kdaj zdi, kot da obstajajo samo nasprotniki. OK, tudi minister Andrej Vizjak ni pripravljen preliti poslednje kaplje medijskega znoja, da bi svoj projekt obranil, saj je ob soočenju na nacionalki po uvodni predstavitvi zapustil studio.
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Peterburški letopis / Bele noči
V prvem delu popisuje Dostojevski kot časnikar/feljtonist duh časa. Ironija zgodovinskega ponavljanja je že začetek: polovica mesta ima gripo. Seveda antagonizem med prestolnicama: samo v Moskvi ljudje počivajo pred delom. Zmaga esprita nad kapitalom: koliko več pomeni človek, ki ima vedno na zalogi novico, ki je še nihče ne pozna. Najbolj ostudna oblika reveža: svetovljan, ki je zapravil zadnjo kopejko, a se iz občutka dolžnosti vozi v kočijah. Beg meščanov v dače, ki anticipira sodobni turizem: da bi živeli neposredno, motritveno, da bi uživali v naravi, se dodobra nalenarili in pustili s skrbmi povezane vsakdanje neumnosti … a niti lenariti ne znamo, lenarimo z naporom brez užitka, nemirno, da je naš oddih mrzličen, da se spravljamo k oddihu in lenarjenju kot h kakšnemu napornemu in zahtevnemu opravilu.
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Pamflet
Ko je madžarski parlament sprejel zakon o prepovedi »propagande LGBT« v šolah, je komisarka EU Ursula von der Leyen napovedala ukrepe zoper diskriminatorno zakonodajo. Še ostreje pa se je odzval nizozemski predsednik vlade Mark Rutte, ki je dejal, da Madžarska nima več mesta v EU. Premieru Viktorju Orbánu se očita, da ne spoštuje vladavine prava, vodeči holandski politik, pa bi Madžare vrgel iz skupne unije? Da bi izvedel, kaj mislijo naši sosedje, sem povprašal prijatelja Imreja, zgodovinarja in kritika aktualne vlade. Bil je oster do Holandca: evropska pogodba ne vsebuje člena, ki bi predvidel izključitev kakšne izmed članic, obenem pa s tem vzbuja nejevoljo pri konservativcih in patriotih, ki bodo še bolj stopili na stran Orbána. Politična ekspertka in nekdanja parlamentarna nasprotnica Fidesza Zsuzsanna Szelényi je za francoski tednik OBS objavila članek, kako je evropski politični vrh padel v Orbanovo past. Ta jim je ponudil temo LGBT, na katero avtomatično reagirajo, spregledali pa so, da je vpeljal obliko državnih skladov, v katerih bo s svojimi zastopniki imel prevlado nad delom ekonomije, četudi izgubi na volitvah.
-
24. 6. 2021 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Daniel Klein: Potovanja z Epikurjem
Izhodišče je trdno: v življenju stremimo k čim več doživetjem, torej: zakaj bi mladostni angažma vlekli v pozna leta in pristali v nemočni starosti, pri tem pa izgubili izkušnjo živahnih starcev?
-
24. 6. 2021 | Mladina 25 | Pamflet
Leta 1986 med etabliranimi slovenskimi politiki ni bilo junaka, ki bi govoril o ustanovitvi slovenske države. Tudi revije, vštevši z uporniško Mladino, niso objavljale člankov, ki bi napovedovali in se zavzemali za slovensko samostojnost. Šele z vrnitvijo političnega emigranta Jožeta Pučnika se je v naslednjih letih počasi razmahnilo govorjenje o lastni državi. Pred tem je bila ideja državnosti amputirana iz razmišljanja, spadala je namreč v svet neverjetnosti, ki se nikoli ne zgodijo. O njej preprosto nismo mislili.
-
18. 6. 2021 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Jean-Claude Carrière in Umberto Eco: Nikar ne upajte, da se boste znebili knjig
V poznih sedemdesetih sta bila živi enciklopediji, prav nič v zadregi pred galopirajočo tehnologijo. Zdi se nesporno, da so računalniki in e-knjige absolutni zmagovalci, toda inkunabulo iz 15. stoletja je moč brati še danes, medtem ko je tekst na računalniku iz leta 1991 praktično nedostopen. No, v kolikor nisi posebnež in v kleti hraniš 18 računalniških kišt, ki si jih v življenju zamenjal; nosilci informacij tako hitro zastarevajo kot še nikoli. Pogovor, ki je pisan zgoščeno kot aforizmi, ni čtivo, ki bi ga prebrali na dušek.
-
18. 6. 2021 | Mladina 24 | Pamflet
Mesece se je govorilo o napadih na novinarje v primerih, kadar se je premier ali kdo iz vladne koalicije odzval s ciničnim odgovorom na medijsko poročanje. A nihče izmed vpletenih žurnalistov zaradi kritičnih zapisov ni bil odpuščen, kaj šele preganjan na sodišču. Tokrat vodja Levice Luka Mesec toži nekdanjega komentatorja Reporterja Boštjana Turka za odškodnino 10 tisočakov in sicer zaradi članka, v katerem ga je publicist pred leti primerjal z Adolfom Hitlerjem. Osrednji dnevni mediji te tožbe ne omenjajo na naslovnih straneh, še manj jo uvrščajo med napade na medije. Tudi na spletni strani Društva novinarjev Slovenije ne najdemo zabeležke o napadih politikov na časnike.
-
11. 6. 2021 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Theodor W. Adorno: Vidiki novega desničarskega radikalizma
Predavanje nemškega sociologa Adorna (1903–1969) iz leta 1967 ob vzponu Nemške nacionaldemokratske stranke. To bi vsebinsko označili za neonacistično, vendar avtor takšnega termina ne uporablja, kot tudi ne pledira za njeno prepoved. Je družboslovec in se ukvarja z družbo kot tako, za katero ugotavlja, da družbene razmere za fašizem tudi dve desetletji po padcu 3. rajha še vedno obstajajo. Knjiga poleg tega prinaša njegov predhodni tekst Kaj pomeni razčiščevanje s preteklostjo?, ki je pomenljiv tudi s slovenskega stališča skozi perspektivo razčiščevanja s komunistično preteklostjo. Totalitarni režimi namreč s svojim formalnim koncem preprosto ne izpuhtijo, zakaj njihove ideje same po sebi preživijo v starih in modificiranih oblikah. Zlasti ker v vsaki demokraciji obstaja sediment nepoboljšljivcev ali norcev, kar je po avtorjevem mnenju posledica tega, da so demokracije bolj formalne kot konkretizirane. V predavanju žal ni razvil pojma konkretizirane demokracije, je pa izpostavil fenomen pogleda, da je treba vse pozabiti in odpustiti. Ta gradi seveda na evfemizmih: množični pogromi leta 1938 nosijo dobrodušno ime »kristalna noč«. In še bolj na kritiki, da je bil med Nemce preveč razširjen občutek krivde. Kot odgovor uporabi termin preventivno cepljenje, ki ga udejanja razčiščevanje s preteklostjo, torej ne golo obsojanje krvnikov, ampak razsvetljevanje množic, da bodo znale prepoznati nevarne oblike propagande.
-
11. 6. 2021 | Mladina 23 | Pamflet
Francoski predsednik Emmanuel Macron je nič hudega sluteč prišel na lokalni shod, kjer pa mu je nezadovoljni državljan primazal klofuto. Le Monde in l’OBS sta zadevo pokazala iz dveh perspektiv: kot naraščanje nasilja kot oblike izražanja političnih mnenj in kot naraščajočo nejevoljo nasprotnikov arogantnega predsednika. Ob tem človek pomisli na jugoslovanski partijski režim, kjer se seveda nikoli ni primerilo, da bi maršalu Titu na sprehodu denimo po ljubljanskih ulicah nekdo namesto cvetja prisolil zaušnico. Ljudski glas še danes pravi, da bi ga takoj ubili. Razumljivo: ko je legendarni nadškof Franc Perko še kot mladenič pripovedoval vic o Titovi ladji Galeb, so ga obsodili na pet let zapora. To je bil čas demokratičnega socializma.
-
4. 6. 2021 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Manca Erzetič: Goli otok po sedemdesetih letih
Kaj se je dogajalo na zloglasnem kraju, so že popisali taboriščniki v spominih in historiografi v zgodovinskih pregledih. Tukajšnja tema meri na tiste, ki so ostali na svobodi. Kako je torej pojem Goli otok, o katerem se je samo šepetalo, učinkoval na razmišljanje slehernikov in izbiro njihovega življenja? Kako in kako dolgo je strah obvladoval tiste, ki niti niso bili zaprti? Kako je koncept jugoslovanske poti v socializem z imenom samoupravljanje Tito vpeljal prav na Golem otoku? Kako sta Informbiro in Goli otok spremenila vladajoči politični in medijski diskurz? Časniki niso več navajali neposrednih izjav političnih voditeljev, ampak besede Franck in Jožetov, ki so na tovarniških mitingih napadali poteze sovjetske vlade in njenih podpornic. To, kar so včeraj razglašali Kardelj, Ranković in tovarišija, so danes vzklikale množice. Premestitev je dosegla, da se Stalinu po robu ni postavil Tito, ampak tovarniški delavci, ki so polemizirali z vsebinami moskovskih časnikov.
-
4. 6. 2021 | Mladina 22 | Pamflet
Petkovim protestom je priznati odlično scenografijo in prikupne oblike pouličnega gledališča. Zadnji zbor so veliki mediji zabeležili kot več deset tisoč glavo množico, organizatorji protestov so navajali celo število 40 tisoč. Policija, ki ima največ izkušenj in vedenj o ocenjevanju velikosti množice, pa je objavila, da je bilo zbranih približno 15 tisoč demonstrantov. Številke same po sebi resda niso usodne, ampak časopis Delo jih je uporabil za naslovni tekst - Glas ljudstva: gremo na volitve.
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Neguib Mafhouz: Pot med palačama
Roman, ki je obenem še zgodovinski prikaz družinskega življenja izpred stoletja. Podložna žena, ki brez moževega dovoljenja ne sme od doma. Seveda, a istočasno tudi drugačne, ki se ločijo in spet poročijo, se znova ločijo in v tretje poročijo, pa spet ločijo …
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Pamflet
Pred kongresom je SDS razposlala članom resolucijo, v kateri je zapisano: »Požig poslanskih stolov pred parlamentom napoveduje zaostrovanje razmer, kar lahko vodi v obnovitev državljanske vojne.« Enostaven hipotetični stavek, ki lahko kaže na pretiravanje ali s kakega gledišča morda celo znake paranoidne presoje, kaj se utegne zgoditi v Sloveniji.
-
21. 5. 2021 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Dean Komel: Horizonti kontemporalnosti
Avtor je filozof, ki ne prenaša znanja na bralce. Ne podučuje in ne razlaga. Torej je zanič učitelj, saj od njega ne zvemo, kako se razlikujejo nerazložljivo, nepovedljivo, nepredstavljivo od nedojemljivega, ki pomeni to, česar ni moč dojeti. Enako tudi književnemu kritiku onemogoča, da bi lahko na kratko povzel poante spoznavnih učinkov iz knjige.
-
21. 5. 2021 | Mladina 20 | Pamflet
Nasprotnikom novele zakona o vodah je uspelo zbrati več kot 40 tisoč podpisov za razpis referenduma. Pred nami je torej referendumska kampanja, ki pa se bo glede na zakonodajo radikalizirala. Za eliminacijo zakona namreč ne zadošča navadna volilna zmaga, ampak mora NE podpreti vsaj petina volilnih upravičencev, kar znese orjaških 300 tisoč in več glasov. Glasovanje o vodi se zna zatorej razširiti na dodatno agitacijo strank opozicije za glasovanje proti Janševi vladi kot taki.
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Martin Previšić: Zgodovina Golega otoka
Čas strahovlade: na Golem otoku si končal zaradi policijske obtožbe, da podpiraš resolucijo informbiroja, delikt pa je bil lahko tudi to, da nisi izobesil slike maršala Tita v gledališču. Ko je avtor potegnil vzporednico z nacističnimi taborišči, je poleg mnoštva podobnosti zabeležil tudi posebnost. Nacisti so imeli tudi v taboriščnih blokih postavljene esesovce, medtem ko je komunistični režim notranjo oblast prepustil taboriščnikom, ki so vladali samim sebi. Razdeljeni po kategorijah, bojkotirani, odloženi in član kolektiva, so iznašli sistem ovajanja, pretepanja, trpinčenja in samoobtoževanja, s katerim si se dvignil ali padel za stopnjo ali dve. V Petrovi jami so bile najbolj peklenske razmere, v njih pa najtežji delinkventi: ustanovitelji KPJ iz leta 1920, španski borci, predvojni aktivisti, ki so vodili partijo pred Titom. Štiristo ljudi je bilo v delovišču pobitih, ne da bi bil za njihovo smrt kdo obsojen. Ker dolgo ni bilo tušev, so kosile epidemije tifusa in griže, ljudje so umirali zaradi sončarice. Toda poznali so praznike: novo leto, prvi maj in dan republike so bili dela prosti in v menažke so kdaj dobili celo ovčji jezik. Enkrat mesečno si lahko poslal dopisnico, v njej pa si sodelavcem v nekdanji službi opisal, kako si se zavedel svojih političnih zmot; drugačne je cenzor metal v smeti. Cinizem je bil obisk policijskega ministra Rankovića, ki so ga pozdravljali v deliriju navdušenja. Prevzgoja je v povprečju trajala dve leti, a izpuščen si bil le, če si podpisal, da postaneš sodelavec Udbe. Na svobodi si bil prisiljen ovajati kolege, a hkrati so tudi tebe nadzorovali; sistem, ki je deloval do leta 1987, ko ga je v Srbiji opustil novi vožd Milošević.
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Pamflet
Kdor bi čez 20 let skozi branje starih časopisov poskušal razumeti, kaj se je dogajalo na Slovenskem v letih 2020/21, bo našel osrednjo sintagmo: Janša je bil v vojni z mediji. Kajpak v različnih odtenkih, celo v tem, da je ob nastopu tretje premierske funkcije razglasil vojno vsem medijem. A če bo bodočega raziskovalca gnala vnema radovednosti, bo pogledal v medijske novice ob začetku Janševe vlade, kjer pa ne bo našel zapisa, da je Janez Janša napovedal vojno medijem. Skratka, fraza, ki se je danes udomačila v javnosti, nima nikakršne stvarne povezave z vojno in vojno napovedjo. Je pa seveda res, da JJ z novinarji in mediji polemizira v svojih tvitih ter da je prav sarkastičen polemik. A trditev o začetku vojne ob prevzemu vlade je tudi povsem faktično napačna. Z enako vnemo je namreč spuščal zajedljive osti nad medijske zapise tudi takrat, ko je bil še opozicijski voditelj.
-
7. 5. 2021 | Mladina 18 | Kultura | Knjiga
Patrick Modiano: Speči spomini
Delo je seveda antiroman. Cervantesovi in Tolstojevi junaki skozi tisoče strani vlečejo bralce s svojimi peripetijami, največje dejanje Jeana D. pa je, da se mu uspe spomniti kakšnega srečanja izpred štirih desetletij. A čeprav je Modiano modernist glede na klasike, je obenem klasik proti bivanju v sedanjosti. V nekem intervjuju je rekel, da Pariza, kot ga je poznal, ni več, in da piše samo zato, da bi ga spet našel. No, njegov junak najdeva predvsem ženske, na pozabljen način. Dneve preživlja po kavarnah in potem neznanke neopazno ogovori, a to ni poseben tip lovljenja, saj nikoli ne bo povprašal za številko mobija – takrat ga kajpak niti ni bilo –, ampak bo celo tedaj, ko se mu ponudi priložnost, rekel: počakajte, stopim samo po cigarete, in bo odšel. Vsakič mu ne uspe; ko se znajde pri njej na kanapeju, se bo poljubu izmuznil tako, da si sposodi njeno knjigo. A celo takrat, ko načrtuje, da bo damo v taksiju zapustil pri semaforju, in se mu pripeti, da mu prav tedaj njena glava omahne na ramo, bo osvojitev zastrl s stavkom: potem ni bilo več semaforjev.
-
7. 5. 2021 | Mladina 18 | Pamflet
Junak zdajšnjih dni je postal Igor Zorčič, ki je izstopil iz poslanske skupine SMC in prestopil na stran opozicije, a mesta predsednika državnega zbora noče zapustiti. Mediji nam njegovo kljubovanje predstavljajo kot gesto junaškega upora zoper vlado Janeza Janše.
-
30. 4. 2021 | Mladina 17 | Kultura | Knjiga
Jože Horvat: Izrečeno in zamolčano
V zadnji knjigi zajema kulturne dogodke od začetka devetdesetih let pa tja od zadnjih let prejšnjega desetletja. Vsebine so intervjuji in srečevanja s pisatelji, zakulisna poročila iz književnih klubov, s predstavitev, festivalov ter prireditev ob podelitvah književnih nagrad. Žanrsko bi jim lahko rekli Obiski, saj oblikovno sledijo principu istoimenske knjige Izidorja Cankarja izpred stoletja. Namesto forme vprašanje-odgovor bralcu predstavi vzdušje v pisateljevem domu, vsebino pomenkovanj in druge detajle, ki jih je pri tem zapazil. Ni le razgledan izpraševalec, kar mu odpira vrata sogovornikov, ampak tudi pozorni opazovalec, še posebej, ko prikazuje ozračje na večerih kluba Nove revije, ki ga spominja na kavarno Gribojedov v Moskvi iz romana Mojster in Margareta M. Bulgakova, ali pa med slovesnim odkritjem Kocbekovega spomenika v Tivoliju, ali spet drugje ob proslavi stote obletnice rojstva Bratka Krefta.
