Bernard Nežmah
-
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj
Francoska psihoterapevtka je v svoji praksi opredelila skupino pacientov, ki imajo resne težave zaradi premišljevanja. Prevajalka je dobro zadela termin premlevanje, ki je njegov sinonim, a meri bolj na življenjski slog percepcije. Vzemimo nekoga, ki pride na sestanek in v čakalnici na podlagi zbranih revij sklepa o terapevtkini staromodnosti, pogled na njene visoke pete pa ga napelje na psihološki portret etc. Skratka – tip ljudi, ki so ekstremno pozorni na vse detajle (vidne, slušne …) in jih kot detektivi povezujejo v zgodbe, skrite bežnemu pogledu. OK, a v čem je njihov problem?
-
Podobni pojem žrtve pozna dve obliki: najštevilnejša so nesrečniki, ki se jim je porušilo dotedanje življenje in se potem pehajo za preživetjem, nekaj pa je žrtev, ki se predstavijo kot take in potem na tem gradijo svoje nove kariere. Ob prevzemu stranke Z.Dej je Robert Golob povedal, da ga je vlada odstavila in mu s tem pravzaprav dala medijski kapital za preboj v politične vrhove. Nerodno je le to, da je potem povedal, da je sam umaknil soglasje za imenovanje na mesto prvega moža GEN-I, ker je vstopil v politiko.
-
Česa se spominja profesor klasičnih jezikov? Pred nekaj leti sem prebiral spominjanje legendarnega Paula Veyna, v katerem je prostodušno opisoval svoje ljubavi v obliki menage à trois, družinske samomore in spopade na Collège de France. Kajetan Gantar je hodil po drugačnih poteh, a piše z enako odkritostjo, ko brez zadrege z blago ironijo izpostavlja lastne kikse in nerodnosti. To so kajpak drobci, večino tvorijo študijski, delovni in družinski trenutki.
-
Veliki mediji v ZDA in EU že tedne pregrevajo temo: ali bo Rusija napadla Ukrajino? Ko poslušam ruske radijske postaje in sledim njihovim spletnim medijem, nisem zaznal nikakršnega indica, ki bi na to napeljeval. Če državni informacijski aparat v največji državi na svetu, ki vedno pripravlja svoje publiko na prihodnje poteze Kremlja, molči, ga je vzeti kot napoved miru v naslednjih mesecih.
-
David Attenborough: Življenje na našem planetu
Avtorja nebroja televizijskih oddaj na BBC in vrste poljudnih knjig vodi radovednost, da bi našel zakone, ki vladajo v prirodi. Ker ni deloval v akademskem svetu, je razvil redko sposobnost, da posebnosti narave nazorno predstavlja laikom. A ker narava ne obstaja sama zase, jo v najnovejši knjigi postavi v zgodovinsko primerjavo vizavi človeške civilizacije. Slabo se ji piše: leta 1937 je zajemala 66 odstotkov površine Zemlje, leta 2020 pa le 35, skoraj polovico manj. Kaj pomeni krčenje divjine, pojasni primer amazonskega pragozda. Ko ga bodo izkrčili četrtino, ga bo pač le tri četrtine? Ne, ta izguba je fatalna, takrat bo zaradi manjše površine krošenj bistveno manj vlage, zato bo gozd nad seboj emitiral manj deževnih oblakov in bo končal v sušah.
-
Zaradi epidemije kovida je tekma svetovnega pokala v smučanju Zlata lisica v Kranjski Gori potekala brez gledalcev. Spominsko srečanje na kraju poslednje bitke Pohorskega bataljona so organizatorji odpovedali zaradi naraščajočega širjenja virusa omikron. No, v Dražgošah so navzlic vsemu priredili proslavo dražgoške bitke, na katero je prišel poldrugi tisoč obiskovalcev. Dražgoše – über alles! Medijska poročila o slovesnosti so izpostavila govornika Milana Kučana, prvega predsednika države, ki pa je nemško nasilje nad civilisti in požig vasi med okupacijo 1942 vzel za izhodišče, na katerem je postavil, da potekajo sodobne fašistične metode pod drugimi oblikami in navajal kritike nad slovensko vlado 2020-2022, ki ji je očital razgraditev ustavne ureditve, napade na sodstvo, tožilstvo in medije, vladne ukrepe označil za predvolilna darila, ter pozval k prihodu na pomladne volitve, ki so sredstvo za zamenjavo aktualnih oblasti.
-
Maryanne Wolf: Bralec, vrni se domov
Nikoli poprej ljudje niso toliko prebrali kot danes. Na spletu na dan po sto tisoč besed, torej vsakodnevno po en roman. Zakaj bi v razcvetu pismenosti zaskrbljeno proučevala, kaj se dogaja v tem procesu? Ja, vsako branje ni enako, obstaja tudi slabo in plitko. Ker prebiranje spreminja način, kako mislimo, ni vseeno, kaj beremo. Njena teza je enostavna: digitalno odvrača od kritične misli, empatije, refleksije in domišljije. Ko bereš na ekranu, v povprečju 27-krat na uro preskočiš iz teksta v tekst. Je to usodno? Bralec izgublja potrpežljivost, tihi pogled in sposobnost globokega branja. Zakaj? Če hočeš misliti, potrebuješ čas za obdelavo tega, kar si zaznal in prebral. Kadar pa nagomiliš mnoštvo informacij, ko stremiš, kako bi vsrkal čim več podatkov, izgubiš vmesne trenutke pozornosti, materialno skrajšaš čas, ki ti je na voljo za odzivanje in premlevanje. Smisel prebiranja je namreč sposobnost ustvarjanja analogij, ki so gorivo in ogenj mišljenja. Kognitivna potrpežljivost ti omogoči, da se vživiš v like in zgodbe.
-
Ankete popularnosti v politiki so stalnica, čeravno prinašajo nezamisljiva stanja stvari. Časnik Dnevnik je objavil skupni rezultat svojih lanskih barometrov, na katerem kraljuje Ljudmila Novak pred Borutom Pahorjem, na njem pa je med 18 najbolj priljubljenimi le en predstavnik SDS - zunanji minister Anže Logar na 14. mestu, medtem ko premiera Janeza Janšo sploh ni med zaznanimi obrazi najbolj priljubljenih. Njegova stranka, ki je bila skozi leto vedno na čelu lestvic, nima nikogar med top 10. Kako to razumeti? – Da so glasovalci SDS naklonjeni stranki, ne pa njenim voditeljem, ki jo vodijo in utelešajo??? Nemogoča implikacija. A reč je še bolj bizarna. Na tem seznamu najdete kar po štiri politike SD in NSi, stranki imata vsaka po štirikratno premoč pri popularnosti njunih likov versus SDS, skupaj osemkratno, hkrati pa obe skupaj na strankarskih razvrstitvah ne dosežeta vladajoče!????
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Kultura | Knjiga
Robert Castel, Karel Bleiweis: Psihiatrični red. Blaznice
Na videz enostavno: blaznim se pomaga tako, da se izločijo iz družbe in zdravijo v posebnih bolnišnicah. Toda kako določiti, kdo je blazen? V Franciji tiste dobe so se množile zasebne norišnice, v katere so na zahtevo družin, ki so se hotele znebiti kakšnega svojega člana, pospravili odtujenega; domači so kajpak lepo plačevali za njegov azil. Jasno, nastala je dilema, kdo naj odloča. – Sodnik ali izvedenec? Zmagal je slednji, a med neozdravljive so vtaknili tudi številne neukročene ženske, ki so se vdajale seksualnosti.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Pamflet
V meteorologiji je enostavno. Po krepkem deževju vremenar opiše stanje, da je Cerkniško polje razmočeno. Ko čez leto pade podobna količina padavin, bo priobčil enako poročilo, da je Cerkniško polje razmočeno.
-
23. 12. 2021 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
Primož Premzl: Zbirka Primoža Premzla
Toda sama vsebina gre v drugo smer, zbiratelj nam ne predstavlja fonda družinskega albuma, nabiral je namreč podobe Maribora. Najsi bodo to zemljevidi Panonije iz 16. stoletja ali mestne vedute zadnjih štirih stoletij. Še močnejše so zbirke fotografij: železniškega mostu iz 1856, ženskega akta iz 1898, ormoških sokolic z začetka 20. stoletja, tedanjih gostilniških vrtov z gosti, železniških nesreč, letalskega bombardiranja etc.; kdaj se zdijo še bolj oddaljeni posnetki avtomobilov na glavnem trgu izpred pol stoletja. Posebej izstopajoči so fotoji na razglednicah, denimo domiselna reklama za časnik Marburger Zeitung okoli leta 1900, sploh vabilo na samski ples čitalnice, poseben biser je fotorazglednica lepotice, operne pevke in igralke Elfie Mayerhofer, ki jo je z avtogramom poslala oboževalcu leta 1942. Za domoznanstvo so pomenljiv vir posnetki avstro-ogrske pivovarne, govorov pred publiko ob odprtju gorske koče na Pohorju, jasno sokolskih in orlovskih zletov, kolesarskega društva, ob tem pa plakati, bodisi gledaliških predstav bodisi reklamni, potem jedilni listi in nekdanje ulične table.
-
23. 12. 2021 | Mladina 51 | Pamflet
Ogorčenje mišljenja s svojo glavo
Slabo leto nazaj je še med preštevanjem glasov na ameriških volitvah premier Janez Janša objavil tvit, v katerem je čestital Trumpovim republikancem za zmago. Ker je bil načelen v tej drži, potem tudi ni poslal premierske čestitke novemu predsedniku Joeju Bidnu. Njegov najhujši kiks v zunanji politiki, ki so ga osrednji slovenski mediji potem pospremili, da je s tem nakopal zamero ZDA do Slovenije in torej škodoval svoji državi.
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Robert Hofrichter: Skrivnostno življenje gliv
Kaj povzroča razširjeni sindrom pomanjkanja narave? Preprosto – kadar je ljudem narava tuja, je ne dojemajo kot vrednote, to pa jim potem daje pravico, da jo brez zadržkov uničujejo. Avstrijski zoolog in žurnalist Hofrichter nam v svojem delu približa neznani fenomen. Glivo si običajno predstavljamo v podobi majhne gobe, v resnici pa je tudi največje bitje na svetu. Orjaška mraznica v Oregonu se razprostira na 880 hektarih in sega meter v zemljo. Iz gliv industrija izdeluje sončna očala, pralne praške, citronsko kislino etc. Ta bitja imajo številne izjemne lastnosti: na zemljiščih opuščenih industrijskih objektov in bencinskih servisov jih posujejo skupaj z ivermi, saj so sposobna predelovati zastrupljena tla, kdaj celo radioaktivna. Kerozin jim recimo uspe posrkati s hifami in ga iz tal varno uskladiščijo v svojih koreninah. Spet nekaterim uspe preživeti celo zmrzal, saj imajo v sebi protizmrzalne beljakovine. V Mrtvem morju, ki slovi po slanosti, ki onemogoča življenje, vseeno prebiva 70 vrst gliv.
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Pamflet
Potem ko so SIOL, Požareport in Nova24TV cel teden izpostavljali, da na sarajevski univerzi ni najti podatkov, da je tam diplomiral vrhovni sodnik Branko Masleša, se je kot finalni razsodnik vključila še nacionalna televizija, ki je postregla s kopijo diplome in nastopom predsednice sodniškega društva Vesne Bergant Rakočević, ki je predhodno novinarsko pisanje označila za pobalinske provokacije. Rezultat je tu – sodnik ima potrjeno diplomo. In isti Masleša je pred dnevi v intervjuju za Dnevnik jezno dejal, da je šlo za rušenje avtoritet sodišča. Moža seveda lahko razumemo, ko pravi, da se mu zdi pod častjo, da bi kar na novinarske insinuacije odgovarjal tako, da bi jim poslal dokumente o diplomi. Toda ista nacionalka je pred meseci v elitnih poročilih obtožila poslanca Branka Simonoviča, da nima diplome. Pri Masleši je ravnala drugače, zaščitniško. Toda ali sta primera res neprimerljiva? Novinarka Eugenija Carl je v zadevi Simonovič začela z evidenco, da poslančeve diplome v Zagrebu nimajo. In natanko enako so to pot ravnali mediji, ki so izhajali iz publikacij, na katerih so bila objavljena imena diplomantov pravne fakultete, a med njimi je manjkalo ime – Masleša. Priznam, da sem se čudil, zakaj sodnik preprosto ni objavil svojega diplomskega dela. Zagotovo bi bilo med najbolj branimi teksti v medijskem svetu. Predvsem pa, zakaj bi bilo človeku, ki je diplomiral, nerodno in pod častjo obelodaniti teksta diplomske naloge? Te marsikje najdete dandanes objavljene na spletu.
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Mark Mazower: Hitlerjev imperij
Zgodovinarji to obdobje običajno popisujejo skozi premikanje fronte in vojaško nasilje nad civilisti, Mazower pa je pozornost preusmeril na upravljanje okupiranih dežel. Gospodarstvo je očitno navzlic vojni dobro teklo; Bolgarija, Romunija, Madžarska in Češka so celo poslovno cvetele. V zasedeni Sovjetski zvezi so Nemci kopirali britanski imperializem v Indiji, a v Evropi niso vpeljali enotnega režima. Okupirana Danska je bila praktično samostojna, obdržala je celo parlament, deželo je superviziral le nemški ambasador, na svobodnih volitvah je nacistična stranka zbrala samo dvoodstotno podporo. Tudi na Nizozemskem so obdržali parlament. Slovaška velja za nemško marioneto, toda neodvisnost je vzela zares: Nemci so se morali z njo trdo pogajati, ko so načrtovali prek nje napasti Poljsko. Resen problem so bili avstrijski nacisti, ki so po prevzemu oblasti plenili po Dunaju in vzpostavili korupcijski režim; ukrotil jih je šele Heydrich, ko jim je zagrozil, da nadnje pošlje gestapo. Okupacija je v Alzaciji poleg drugega vpeljala ponemčevanje francoskih imen, a reč je za hip prešla v komedijo, ko so tja naselili Nemce s francoskimi priimki.
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Pamflet
Ustavno sodišče je na pobudo policijskega sindikata obravnavalo vladno odločitev o uvedbi pogoja PC za državno upravo in odločilo, da je protiustavna; njena uveljavitev bi bila mogoča le na osnovi na novo sprejetega zakona. Odločitev je bila sprejeta z večino 6 proti 3. Osrednji mediji so tokrat poročali le o rezultatu, medtem ko argumentov nasprotnikov niso predstavili. Še dobro, da imamo tako imenovano »tovarno laži« Novo24TV, ki je med drugim predstavila odklonilno mnenje novega ustavnega sodnika Roka Svetliča. Ta pravnik in filozof se ni strinjal s sodbo, saj ta sporoča, da pravni red ta trenutek ne nudi nobene možnosti za spopadanje z dvomestnim številom žrtev dnevno!
-
3. 12. 2021 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Daniel E. Lieberman: Naravno gibanje
Harvardski antropolog Lieberman je napisal obsežno delo s preprostim izhodiščem: kako ljudi pripraviti, da bi se več gibali?
-
3. 12. 2021 | Mladina 48 | Pamflet
Številni mediji so skoraj sočasno objavljali bodice nad jalovostjo podnebnega vrha v Glasgowu, vest, da so v glavnem mestu prižgali 50 kilometrov prazničnih lučk, pa so objavili z navdušenjem. Svetovnim voditeljem očitajo, da niso sprejeli sistemskih ukrepov za zmanjšanje izpustov CO2, a od lokalnih vodij ne terjajo zgledov za zmanjševanje razsipnosti. V času drastične podražitve elektrike bodo mesta še dodatno osvetljevali za davkoplačevalski denar. Kar je še posebej skregano z razumom ob ukrepih za omejevanje kovida. Najprej boš z razkošjem svetlobe prebivalstvo vabil v mestno središče, potem boš pa ljudem dopovedoval, da naj v času epidemije ne hodijo na množične prireditve!??
-
26. 11. 2021 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Je sedel za volan, na vlak ali na letalo? Ne, vzel je popotno bisago, kompas, nekaj zemljevidov in odpešačil na tritedensko pot. Izbral je najtršo varianto – prek hribov in periferij, na poti pa iskal prenočišča, kot mu jih je Bog dal. Poskusil s kapelico, kdaj v skednju, drugič pod milim nebom, največkrat vlomil v osamelo kočo, hišo ali barako, spet kdaj v avtomobilsko prikolico, enkrat prespal pri dobrohotni družini, ki ni mogla verjeti, da je potepuh slavni režiser. Kadar je zaudarjal že samemu sebi, je najel sobo s tušem in radiatorjem v obcestni gostilni. Konec novembra in prvo polovico decembra so ga šibale ledene nevihte, utiral si je pot čez sneg in led. Srečal je več živali kot ljudi; v razpadajoči obleki je bil prikazen, ki je druge bolj motila kot prve.
-
26. 11. 2021 | Mladina 47 | Pamflet
Nedavno sem prebiral članek, v katerem se avtor sklicuje na raziskavo, ki je merila kolateralno škodo zaradi protikovidnih ukrepov v javnem zdravstvu. Ker so izostali nujni pregledi in posegi, je po nepotrebnem umrlo veliko rakavih, sladkornih in kardiovaskularnih bolnikov. In od tod izpelje, da so ukrepi, ki jih v času kovida sprejemajo vlade, premišljena strategija, kako dolgoročno krčiti človeške svoboščine. Podobne razlage je najti že od začetka aktualne pandemije naprej, a zadnja se zdi posebna. Pojavi se istočasno, ko je število zasedenih intenzivnih postelj s težkimi primeri koronavirusa pri nas rekordno, ko je bolnišnično zdravljenje pred razpadom.
-
19. 11. 2021 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Rado Pezdir: Vzporedni mehanizem globoke države
Iranska milijarda na pranju v NLB, ekipa iz zveznega državnega tihotapstva, Safti, Adit, Janez Zemljarič – prvo podjetniško ime nekdanje Udbe, Factor banka, akademiki iz omrežja, LBS New York, udbovska bančna jazbina v osrčju kapitalizma etc.
-
19. 11. 2021 | Mladina 46 | Pamflet
Pri medijih velja biti previden. Ne le danes. Leta 1878 je Slovenski Narod objavil članek z naslovom Velika nesreča, v kateri je sporočil, da je v Gradcu naš rojak Viktor Černe, študent filozofije, padel s sani in umrl v cvetu svoje mladosti. Dva dni za tem je časnik objavil demanti iz Gradca, da je gospod Černe popolnoma zdrav in se čudi, kako se je ta vest raznesla po Kranjskem. Na istem mestu je urednik Josip Jurčič demantiral svoje pisanje, a pristavil, da je vest dobil od ljubljanskega jurista, ki jo je slišal v svojem krogu, potem pa zagrozil, da bodo poiskali onega, ki je lažnivo informacijo raznašal in da bodo brez milosti objavili njegovo ime. Seveda ga niso našli, ampak za naše pradede je bilo sledenje časnikom enostavno: prebral si vest in v primeru nje spornosti si v naslednjih dneh na časopisnih straneh zasledil demanti vpletenih ali uredništva.
-
12. 11. 2021 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Naslov: beograjski roman: Dragan Velikić
Ko so Ogri v 12. stoletju porušili Beograd, so iz njegovih kamnov zgradili Zemun. Avstrijci so med prvo veliko vojno ulili bronasti kip Franca Jožefa in ga hoteli postaviti na Kalemegdanu. Po vojni so ga našli domačini in oblast ga je prelila v zvon kalemegdanske cerkve. Ta princip recikliranja teče v vseh segmentih: tako kot si je partijska nomenklatura po letu 1945 prilaščala vile, tako si jih zdaj novi kriminalci. Toda roman, ki ima sicer sociološke vsebine, je osebna zgodba junaka s posebno potezo – vsako leto živi življenje enega izmed znamenitih pisateljev: enkrat je na sledi Ivu Andriću, drugič Dragomirju Brzaku, spet drugič Konstantinu Kavafisu etc. Se zazdi, da beži pred seboj, a nasprotno – miniti je moralo četrt stoletja, preden je spoznal, kaj bi sploh rad. No, nekoliko mu je pomagalo, da je pri petdesetih odšel iz družine na svoje.
-
12. 11. 2021 | Mladina 45 | Pamflet
Pred 140 leti je umrl Josip Jurčič, znameniti pisatelj, a tudi izvrstni glavni urednik prvega slovenskega dnevnika Slovenskega naroda. Branje starih časopisov ni le sprehod skozi zgodovino mentalitet. Ko so se naši pradedje začeli bolj vneto ukvarjati s politiko, so se kmalu razporedili po dveh taborih – po klerikalnem in liberalnem. Preprosto, eni so bili bolj verni in v boga verujoči, drugi bolj libertinih nazorov. Prvi so se zbirali okoli staroste Janeza Bleiweisa, drugi okoli Josipa Vošnjaka in Valentina Zarnika. Toda kako je Jurčič, ki je bil pripadnik liberalcev, opisal bralcem dejstvo dveh politik? - (Klerikalna) stranka hoče imeti ljudstvo nevedno in sužnje, revno in siromašno, napredna stranka pa želi napredek ljudstva v materialnem in duševnem oziru, torej njegovo večje blagostanje (SN 4.8.1874,2).
-
5. 11. 2021 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Ur. Žiga Valetič in Damir Globočnik: Hinko Smrekar: Črnovojnik in protostripi na Slovenskem
Hinko Smrekar (1883–1942) je prvi svinčnik slovenske karikature, njegove risbe fascinirajo še stoletje po prvih objavah. Danes lahko občudujemo domišljijo in drznost njegovega humorja, čeprav so sodobniki, ki jih je upodabljal, šklepetali z zobmi. Pol stoletja pred njim je zaslovel Jurij Šubic, ko je med avstrijsko zasedbo Bosne kot salonski umetnik slikal oljne portrete svojih poveljnikov, Smrekar pa je bil angažirani nasprotnik vojne in je zato leta raje preživel po zaporih in internacijah, nato pa v samoironiji in pikrosti upodobil svoje spomine na vojno. A ni bil le karikaturist, v Haškovi maniri Vojaka Švejka je sukal tudi stavke, v katerih je o sebi govoril v tretji osebi: »Nato so H. S.-ja internirali. V policijskem zaporu so ga skušali dresirati za služkinjo. Poldrugi dan je posnemal leva v kletki.« Branje Črnovojnika nas ne prestavi le v duh časa Avstro-Ogrske, ampak skozi njegovo perspektivo onemimo pred sodobno slovensko karikaturo. V časopisju je skorajda ne najdemo več, pa še ta je v prvi vrsti zgolj politična. Ironije na račun umetnikov, direktorjev kulturnih centrov, poslovnežev in podobnih preprosto ni. Svoboda ima pač svojo ceno, neizprosni Smrekar, ki ilustrirancem ni prizanašal, je del življenja živel v pomanjkanju.
-
5. 11. 2021 | Mladina 44 | Pamflet
Laszlo Rajk je bil 30. maja 1949 še madžarski zunanji minister in eden voditeljev komunizma v državi. A istega dne se je končalo njegovo ministrovanje: kot državnega sovražnika št. 1 so ga zaprli, proti njemu izpeljali sodni proces, na katerem je priznal vse očitane mu zločine in od sodišča zahteval najstrožjo kazen. Sodniki so ga kajpak uslišali in obsodili na smrt. Štiri leta kasneje je umrl voditelj komunizma Stalin in na Madžarskem so ga začeli opisovati kot žrtev montiranega stalinističnega procesa, v katerem so od obtoženih pod torturo zahtevali priznanja. Rajka so rehabilitirali in oktobra 1953 slavnostno pokopali v Budimpešti. Na pogrebu se je pojavil Imre Nagy, nekdanji komunistični minister in žrtev stalinističnih čistk. V manj kot mesecu je po odskoku z Rajkovega groba postal predsednik madžarske vlade, ki je v deželo vrnil politične svoboščine in omejil monopolno moč komunistične partije. A le v nekaj tednih je po tajnem brionskem dogovoru med Titom in Hruščovom sovjetski voditelj ukazal vojaški napad in zasedbo Madžarske, predsednika vlade Nagyja pa so usmrtili. Leta 1989 so ob padcu Berlinskega zidu njegove posmrtne ostanke pokopali na grandioznem pogrebu sredi Budimpešte, na katerem se je zbralo več kot dvesto tisoč ljudi, med govorniki se je s pogumnim govorom izkazal mladi Viktor Orbán in v imenu Nagyja je potem dokončno padla komunistična diktatura.
-
29. 10. 2021 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Gajto Gazdanov: Privid Aleksandra Wolfa
Ruski pisatelj Gazdanov (1902–1971) je po zmagi sovjetov prebežal v Pariz, tam delal kot tovarniški delavec in šofer taksijev, vmes pa objavljal kratke zgodbe, ki sta jih občudovala celo Bunin in Gorki. V Rusiji so ga bralci spoznali šele po padcu komunizma in spada med spregledane velikane literature.
-
29. 10. 2021 | Mladina 43 | Pamflet
Še teden nazaj je kazalo, da smo dobili prvovrstni politični škandal, ko so televizije objavljale posnetke inkriminiranega pogovora med ministrom Andrejem Vizjakom in lastnikom DZS ter Dnevnika Bojanom Petanom. Ko je minister zagrozil s tožbo prikazovalcem posnetka in ko se je po nekaj dnevih oglasil Petan, češ, da se pogovora ne spomni in da dvomi v avtentičnost posnetka, so osrednji mediji utihnili in še sami pozabili na veliko afero. Zgodba za preiskovalno novinarstvo: če jim materialov ni dostavil prvi mož DZS, kdo je bil ta, ki so mu na besedo verjeli, da so to res avtentični posnetki izpred 14 let? Pomembno vprašanje o nevidnem delovanju medijev in lansiranju informacij. In še bolj intrigantna tema za strokovnjake, ki imajo radi temo lažnih novic. So to lažne novice ali običajna novinarska praksa? Predvsem pa vprašanje za osrednje medije: še vedno stojite za vsebino svojih oddaj?
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Tore Janson: Povest o latinščini
Takrat so se gimnazijci leta brusili v konjugacijah in deklinacijah latinskega jezika, ki je imel status prelomnega predmeta, pri tem so skozi branje tekstov srkali še kulturo antike, tujke, izpeljane iz klasičnih jezikov, pa so jim bile bližje kot domači izrazi. Nekoč se je denimo pisalo o konfiskaciji časopisa in ne o zaplembi.
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Pamflet
V črnogorskem mestu Tivat je v 101. letu umrl upokojeni admiral Branko Mamula. Najbolj poznani članek iz zgodovine Mladine je bil uvodnik z naslovom Mamula go home! Izšel je 12. februarja 1988. V enem tednu so govorili o njem po vsej državi: od Ljubljane pa do Ohrida. Tudi tisti, ki ga niso brali in niso znali slovensko, a so na zborih in tribunah po podjetjih in partijskih organizacijah zahtevali, da je treba ukrepati in onemogočiti Mladino, ki razbija največje državne vrednote. Teden po izidu članka se je sestalo predsedstvo države in zahtevalo sodni proces proti časniku. Kaj je bil razlog te jeze Titanov? Uvodnik je po obisku obrambnega ministra Mamule v Etiopiji izpostavil moralno držo, da je v eno najrevnejših držav, kjer ljudje umirajo od lakote, odšel prodajat sodobno orožje. Pri tem pa ga opisal kot trgovca s smrtjo, bedno in mizerno kreaturo, ki ne zasluži spoštovanja svojih vojakov, ter pozval javnega tožilca, da zoper njega vloži obtožnico. To je bil čas, ko se državnih voditeljev ni kritiziralo, tokrat pa je bil poveljnik vojske označen kot nemoralno bitje, ki ga je treba postaviti pred sodišče. Vojaški vrh in predsedstvo v Beogradu sta ponorela. In medijski odziv v Sloveniji? Je drugo časopisje in televizija povzela Mladinino kritiko? Nak, to ni bila »naša« zgodba.
