Bernard Nežmah
-
Bernarda in Branko Gradišnik: Iskanje srečnega razmerja
Seveda tako, da se je vanj še bolj potopil. Doslej je pisal o svoji intimi in peripetijah s starši, tokrat je v tekst vključil še družico z otrokoma. Toda ne v smislu zabavanja in moderne manije razgaljanja, temveč skozi premislek, kako bivati v družini. Okostje so jasno odnosi, njihova manifestacija pa konflikti, ki jih je bistroumno reševal tako, da je na razbitine postavljal še trdnejše temelje na poti v čudo skupnega bivanja.
-
V času poskusov osnovanja nove vlade pod vodstvom Janeza Janše so medije napolnile vsebine, ki izpostavljajo, da madžarska vlada prek svojih podjetij nezakonito financira medije, ki so blizu SDS. Začel je odstopajoči premier Marjan Šarec, ob tem pa je vzniknil tudi novi portal necenzurirano.si, ki je svojo pot utrl prav s to temo. Kot eden osrednjih političnih sloganov tako nastopa stavek: da se SDS financira iz Madžarske! In res – dejstvo, da bi vladajočo vladno stranko plačevali iz druge države, dejansko vzbudi skrb, da dobivamo marionetno vlado, da je prihodnost države v rokah tujih političnih skupin.
-
Erling Kagge Hoja: korak za korakom
Z njo ima nekaj manjših izkušenj: prepešačil je severni in južni tečaj, prikorakal na vrh Mont Everesta, ko se je znašel v New Yorku, pa je velemesto prebrodil po kanalizacijskih kanalih. Hoditi je zanj živeti. Slabše ko je vreme, bolj doživeti bodo koraki. Hoja je emanacija svobode, njegov učitelj in veliki filozof Naess si je postavil kočo na vrhu hriba, do katere pa ni vodila nobena pot; nikoli namreč ni sledil isti smeri, vsakič je stopal vsaj korak stran. Ko se je Kagge potikal po LA, so ga ustavili policisti; bil jim je sumljiv, ker je skozi mesto hodil. Nekoč je z bratom zašel v gozdu, a ta ga je hitro pomiril: Vem, kje sva, tu sem se nekoč že izgubil. Knjige podoživlja prek hoje: da bi razumel Joyceovega Uliksesa, se je dneve sprehajal po Dublinu, da bi se vživel v junake Hamsunove Lakote, je križaril po Oslu, in ko je stopal po Otoku Robinsona Crusoeja, se je počutil domače; bilo je kot v Defoejevem romanu. A vseeno: zakaj hvalnica hoji?
-
Na zadnjem vrhu Evropske unije so se odločali, kakšen del proračuna bodo članice po odhodu Velike Britanije plačevale v skupni proračun. Na srečanju so razpravljali predsedniki vlad, Slovenije pa ni zastopal premier, ki je nenadoma zbolel. Ga je nadomestil kdo izmed ministrov? Nak, slovenski predstavnik je bil eden Šarčevih sekretarjev, ki ga niti slovenska javnost ne pozna. Dogodek je moral biti videti grotesken: na eni strani so bili prvi možje velikih evropskih držav, na drugi tretjerazredni gost iz Slovenije.
-
Daniel Kahneman: Razmišljanje, hitro in počasno
Ker je avtor ekonomist, kajpak ne bo sledil heideggerjanski poti filozofske refleksije, ampak bo spoznanja izpeljeval iz reševanj vprašalnikov, ki jih je zastavljal študentom. Tako bo preverjal samoumevnosti, ki jih opiše kot prenagljeno sklepanje. Eno takih je, da so ljudje, ki živijo v Kaliforniji, srečnejši od drugih. Rezultat je seveda nikalen, saj ima iluzija osredotočenja na podnebje preveliko težo proti drugim determinantam dobrega počutja. In od tod izpelje frapantni sklep, da se ljudje pogosto motijo o svojem trenutnem stanju dobrega počutja. Nekaj, kar se nam zdi tako prvinsko in jasno, saj izhaja iz nas, je v resnici zmotno!
-
Po odstopu premiera Marjana Šarca in posledično njegove vlade, se je izkazalo, da je bil pred dvema tednoma vodja opozicije Janez Janša sodobni slovenski Nostradamus. Takrat je ocenil, da je vlada politično truplo in da sta na dlani le dve rešitvi: predčasne volitve ali projektna vlada pod vodstvom SDS, ki pa bi pomenila zgolj poskus nekoliko ublažiti slabe posledice tedanje vlade. Takrat je završalo, oglasil se je predsednik vlade Šarec in zagotovil, da je vlada v dobrem stanju. Za odgovor na dilemo, kdo je imel prav, je bilo potrebno le pol meseca.
-
Matevž Kos: Leta nevarnega življenja
Trije različni pogledi partizanstva, eden domobranstva in pogled prišleka. A nobeden ni enostaven, kaj šele enosmiseln. O vsakem posebej so bili napisani že številni teksti, toda avtorju je uspelo najti nov ključ za branje. Petim velikanom nacionalne književnosti sledi skozi njihovo pisanje. Vprašanj iz vojne nobeden ni rešil na mah, ko bi denimo že takoj postavil končno sliko. Bolj ko je čas tekel, bolj so se podobe in še bolj premisleki spreminjali. Seveda ne v smislu, da bi zdaj črno postalo belo, ampak v potrebi po tehtanju in premišljevanju družbenega konteksta in svojega lastnega razumevanja.
-
Ko je župnik iz Grahovega pozval vernike, naj iz protesta proti ugrabljeni državi prenehajo plačevati davke, je sprožil srdit odziv. Osrednji mediji, nadškofija in množice na spletih so bile zgrožene in ogorčene. Razumljivo, plačevanje davščin je steber, na katerem stoji socialna država.
-
Marie-Janine Calic: Zgodovina jugovzhodne Evrope
Nič manj kot 20 stoletij na ozemljih od današnje Slovenije pa do Črnega morja. V njih pa številni drobni podatki – denimo o razvoju medicine v dalmatinskih samostanih, kjer so v 11. stoletju gojili zdravilne rastline in zdravili bolnike –, ki pa so vseeno daleč od braudelovske materialne zgodovine; avtorica daje poudarek vladarjem, vojnam, veram, narodnim vprašanjem in komunizmu ter ob koncu še globalizaciji.
-
V Ljubljani so bili nekoč tako ponosni na kulturne in znanstvene institucije, da so jim odmerjali elitni prostor in jim gradili častivredne stavbe: Narodna univerzitetna knjižnica je prava palača, podobno nekoč Narodni dom, zdaj Narodna galerija, enako Narodni muzej, stavba opere in gledališča, zdaj SNG. Pod županom Zoranom Jankovićem pa se je trend obrnil: iz osrednjega središča meče na cesto Zgodovinski arhiv, iz Križank srednjo šolo za oblikovanje. Prvič doživljamo upor pomembnih institucij, ki nočeta v eksodus nekam na obrobje, kar je evidentni dokaz, da gre za deložacijo. A peticije, protesti, medijske kritike ne sežejo niti do preddverja magistrata. Zdaj sta se angažirali dve opozicijski stranki: Levica in SDS, ki skušata skozi parlamentarno kolesje ustaviti njun izgon.
-
Brez tega uvida je branje tako prazno, kot je gledanje renesančnih slik, ne da bi poznali kontekst časa. Slovenski izdajatelj je pri tem sicer drobceno pretiraval, saj je spremna beseda celo daljša od prevedenega teksta.
-
Nekako velja, da se sodobni človek ukvarja s sedanjostjo in misli na prihodnost, da torej vrtanje po preteklosti vodi v stagnacijo stopicanja po začaranem krogu.
-
Beverly J. Silver: Delavska moč
Vsebina – delo govori o stavkovnih uspehih v zadnjem stoletju in pol – je pisana s stališča starega marksizma, ki nasprotuje praksi, po kateri lastnik kapitala iz poslovanja podjetja potegne levji delež presežne vrednosti, delavcem pa razdeli nekaj kosti v obliki mezde. Toda spoznanja zadevajo v prvi vrsti logiko kapitala: tovarnar razmišlja, kako bi povečal dobiček, in globalizacija mu ponudi priložnost, da tovarne preseli tja, kjer so plače najnižje. Avtor tako oriše selitve kapitala po panogah: avtomobilska se je v petdesetih letih iz ZDA preselila v zahodno Evropo, od tam v Italijo in Španijo, v sedemdesetih v Brazilijo, spet od tam v J. Afriko, nato v J. Korejo, potem v Mehiko, zdaj na Kitajsko. A zakaj kapitalist v dirki do dna ne more v miru žeti sadov svojega dela? Ker se tudi v revnih deželah organizirajo delavska gibanja, ki v sodobnosti izjemno učinkovito vodijo sedeče stavke: delavci pridejo na delo in vestno sedijo križemrok ves delovnik, kar je za lastnike uničujoče, saj to v okviru optimalnega kroženja proizvodov brez skladiščnih rezerv ustavi celoten proces.
-
Ko je državni sekretar Jernej Štromajer voščil: Vesel božič, umazane živali!, je sprožil silovite proteste na družbenih omrežjih in v medijih. Protestirali so kristjani, politiki, sleherniki, tako da ga je bil celo njegov strankarski šef Dejan Židan primoran javno ukoriti. Zdaj poteka zbiranje podpisov za zahtevo po njegovem odstopu. Mnogi so bili prizadeti, sploh, ker državni funkcionar nonšalantno žali njihova verska čustva. V minulem letu se je veliko razpravljalo in opozarjalo na sovražni govor, a glej zlomka – ti, ki so bili najbolj vneti zagovorniki kaznovanja za sovražne besede, so v zloglasnem božičnem voščilu videli le nedolžno šalo.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Kultura | Knjiga
Tekst, ki dokazuje, da je državljansko vojno sprožila komunistična partija. Zaradi takega stavka v pismu Cirila Žebota je bila Mladina zaplenjena poleti 1987, tri desetletja kasneje pa je prvi natis knjige razprodan že po prvem tednu. Možina je v razširjenem doktoratu prinesel geografsko sliko partizanskih napadov in pobojev od Šentjošta, Rovt, Vidovske in Bloške planote, Loškega Potoka, Begunj, Loške doline, Velikih Lašč in Dobrepoljske ter Struške doline. Pred tem pa pregled več deset atentatov VOS na ljubljanske civiliste. Avtor je poleg odkritega arhiva Stražarjev, študija virov in že izdane literature o času vojne gradil na ustni zgodovini ter iz pričevanj protikomunističnih akterjev orisal drugo, zatajeno stran preteklosti. Pri tem pa nakazal tudi strategijo italijanske vojske, ki je bila kdaj le streljaj od vasi, ki so jo napadali partizani, a se je pojavila šele po spopadu, potem pa izvedla represalije nad preživelim prebivalstvom.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Pamflet
Objavljanje mesečnih anket o priljubljenosti strank in politikov neposredno kreira javno mnenje. Mediji ne objavljajo le številk, ampak iz njih razlagajo svet. Tako so za minorni padec priljubljenosti NSi našli nazorni vzrok v njenem predsedniku Mateju Toninu. Njemu in stranki da škoduje njegovo delo v parlamentarnih komisijah, ki preiskujejo delovanje SOVE in ozadja razkritega prisluškovanja pri arbitražnem sporazumu. Premier Marjan Šarec je navdušen: potem ko sam že mesece napada Tonina, češ da njegova komisija škoduje državi, mu je zdaj dala prav še anketa.
-
20. 12. 2019 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
V času Aleksandra Velikega seveda niso pisali tekstov, ki bi zmage največjega vojskovodje pripisovali srečnim naključjem. A vladavina rimskih cesarjev Cezarja in Avgusta je prinesla problem: kako pokazati, da sta zdaj ona največja imperatorja, ko pa ju je geografija Aleksandrovih osvajanj demantirala? Tako so se začeli pojavljati članki (Seneka, Livij, Lukan), ki so njegove uspehe pripisali sreči. Grk Plutarh (46–120 n. št.) se jim je v polemičnih razpravah postavil po robu s konceptoma vrlina vs sreča, s katerima je izmeril življenjske poti velikih figur zgodovine.
-
20. 12. 2019 | Mladina 51 | Pamflet
Pred ljubljanskim magistratom je ondan protestiralo nekaj deset ljudi zoper gradnjo kanala CO nad mestnim izvirom pitne vode. Množica resda ni bila grozeča niti impozantna, a vseeno je bila rekordna. Toliko meščanov, ki so izrazili skrb za usodo pitne vode, se doslej še ni zbralo na demonstracijah. Obenem je bila v mestnem svetu še izredna seja, ki so jo na temo ustavitve okolju nevarnega projekta sklicale opozicijske stranke, in ki je bila posebna v tem, da jo je vladajoča lista župana Zorana Jankovića bojkotirala. A vse te posebnosti in pomembnosti niso bile dovolj, da bi časnik Delo sploh poročal o tem. Diametralno drugače je ravnal istega dne, ko je na polovici zadnje strani širil s fotkami bogat članek, ki je predstavljal francoske dileme pred obnovo cerkve Notre Dame v Parizu: naj postavijo zraven še razgledno ploščad, plavalni bazen ali čebelnjak? V Parizu se torej o svoji bodočnosti odločajo prek tehtanja med alternativami, ki jih ne skrivajo, ampak predstavljajo javnosti. Medtem ko je Ljubljana mesto brez alternativ, a ne le zaradi absolutistične politike župana, temveč po zaslugi osrednjih dnevnih medijev.
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Ivan Čuk, Alenka Puhar, Aleks Leo Vest: Gospod Leon Štukelj in Tovarišija
Do leta 1997 je bilo podeljenih več kot 200 Bloudkovih nagrad za najboljše športnike in športne funkcionarje vseh generacij. Dobil je ni samo najuspešnejši slovenski šampion na olimpijskih igrah, na katerih je osvojil nedosegljivih 6 kolajn, od tega 3 zlate. Ko bi ne bil zvezda odprtja atlantske olimpijade leto prej in če ne bi dočakal 99 let, bi ostal brez tega državnega priznanja. Kako je mogoče? Ko je leta 1963 Franček Jauk napisal prvi zapis o športniku Štuklju po drugi vojni, mu je uredništvo Večera članek umaknilo. Kakšen greh je storil, da je bil anatemiziran? Po okupaciji 1941 je bil za upor, toda ne na način NOB. Bil je izpričani nekomunist, toda ne antikomunist.
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Pamflet
Bo izbruhnila ljubljanska pomlad?
Najbolj konsistentna stranka Dobra država Bojana Dobovška je na nacionalno televizijo vložila dva protesta. Poslednji je dejstvo, da je TV Slovenija v oddajo Politično povabila župana Zorana Jankovića. Protest izpostavlja nerazumljivo ravnanje državne televizije, ki je gostu omogočila 12 minutno promocijo. – A zakaj bi bil dobro zastavljen intervju propaganda? Preprosto, vešči politik je šel skozi PR vaje nastopanja pred novinarji, tako da so mu taka soočenja pisana na kožo. Predvsem pa je ravnanje televizijske hiše neverjetno. Pred časom so novinarji in uredniki tedne pripravljali oddajo Tarča, v kateri so zbrali številne akterje in strokovnjake, ki so osvetljevali zloglasno gradnjo kabala CO. Med vabljenimi je bil tudi ljubljanski župan, ki je udeležbo odklonil. Tam, kjer bi se moral soočiti s poglobljenimi dejstvi voditeljice in drugih gostov, se je izmaknil, zdaj pa se je pojavil bolj ali manj v monologu, kjer je obračunaval s svojimi kritiki. Škandalozni standard medija, ki politiku omogoča, da nastopa v oddajah, ki si jih sam izbira.
-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Pamflet
Ob stoletnici ljubljanske univerze so časniki prinesli tudi vest o frapantni aplikaciji znanosti - Prestolnica ima tudi pametne klopi. V velikem mestu se vedno najde precej pametnih ljudi, marsikdo za svojega psa poreče, kako je pameten, da pa bi se kdo pohvalil, da ima pred vhodom pameten beton, še nismo slišali. Doslej je veljalo, da oblike razmišljanja najdemo le pri živih bitjih, medtem ko za kamen, kos lesa ali plastično palico biologi in antropologi še niso poročali, da imajo razvito pamet. No, v Ljubljani se mestna oblast ponaša, da je po parkih namestila vrsto pametnih klopi.
-
29. 11. 2019 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Johann Wolfgang Brügel Stalin in Hitler: Pakt proti Evropi
Glavnina zapisov izhaja iz časov med letoma 1939 in 1941 ter predstavlja vrsto pogajanj med Moskvo in Berlinom. Ko so Sovjeti denimo zavzeli vso Litvo, so nacisti protestirali, da tudi njim pripada del, nakar so se leta dogovarjali o denarni in materialni kompenzaciji, zraven katere pa so nemški diplomati dosegli, da boljševiki niso nacionalizirali lastnine tamkajšnje nemške manjšine. Pomenljivi so odlomki iz sovjetskih časnikov, ki so v nekem obdobju opustili protinacistično retoriko. Še več, komunistični tisk v okupirani Franciji je nemško zmago opisal kot največji poraz francoskih imperialistov. Stalinove koncesije Hitlerju so segle celo do izročanja nemških emigrantov in Judov v roke SS! Nemških koncesij Stalinu na račun komunističnih partij okupirane Evrope delo ne omenja. A onkraj moralnih vprašanj knjiga odstira pletenje tesnih medosebnih vezi: Stalin pošlje Ribbentropu brzojavno čestitko za rojstni dan, Ribbentrop prosi Molotova, da mu ob obisku prinese še Stalinov portret, Mikojan podari krzno Ribbentropovi ženi, še dan pred nemškim napadom na SZ Molotov prijateljsko kramlja z nemškim ambasadorjem …
-
29. 11. 2019 | Mladina 48 | Pamflet
Zadnji petek se je dogodilo neverjetno soglasje v parlamentu. Na predlog opozicijske SDS so razpravljali o gradnji razvpitega kanala CO in na koncu so brez enega glasu proti sklenili, naj okoljsko ministrstvo zadrži oziroma ustavi gradnjo kanalizacije čez vodno zajetje. Vsem se je zdelo nezaslišano, da bi postavili na kocko ljubljansko pitno vodo. Tudi minister Simon Zajc je zdaj prvič deloval kot varuh prirode in zagotovil, da bo ministrstvo zahtevalo presojo okoljskih posledic in da pod njim nevarnih odplak ne bodo peljali čez vodovarstveno območje. Cel državni in strankarski aparat je sklenil narediti konec samovolji ljubljanskega župana Zorana Jankovića.
-
22. 11. 2019 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Mirko Mahnič: Zapisi II. (1948–1958)
Mirko Mahnič (1919–2018), gledališki režiser, lektor, književnik in največji poznavalec slovenskega gledališča, prinaša duh časa iz perspektive intelektualca-kristjana v dobi trdega komunističnega režima.
-
22. 11. 2019 | Mladina 47 | Pamflet
Projekt gradnje kanalizacije nad osrednjim vodnjakom v Ljubljani je naposled prišel na sejo parlamentarnega odbora za okolje, kjer so se z argumenti naravovarstvenikov in kmetov soočili v parlamentu. In rezultat je bil presenetljiv: ne le SDS, tudi poslanci iz koalicijskih strank so izrazili resno zaskrbljenost. Poslanec SMC Gregor Perič (SMC) je denimo Jankovićev projekt uvrstil kar v potencialni priročnik, kako se ne vodi projekta in kako se ne črpa evropskih sredstev. Na odboru pa je nastopil tudi državni sekretar na ministrstvu za okolje Aleš Prijon, ki je povedal, da mestna občina še ni pridobila vseh gradbenih dovoljenj za celoten potek cevovoda.
-
15. 11. 2019 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Samo Rugelj: Krčenje: diktatura trga, erozija duha in slovensko knjižno založništvo 2008–2020
Rugelj je idealni avtor te tematike, saj je hkrati založnik, esejist, lastnik bogate zasebne biblioteke in poznavalec knjigotrštva; ne le slovenskega, tudi ameriškega, britanskega in hrvaškega. Predvsem pa ni hladni opazovalec stanja stvari, temveč iskatelj književne renesanse. Njegov založniški angažma povzroča sicer lažji hendikep, ki mu ob nekaterih temah jemlje ostrino do kulturnega ministrstva, monopolov, množičnih medijev in knjižnic. Toda prav zato lahko piše izkustveno in zadeva realne probleme, kot so zmanjšanje števila knjigarn, znižanje honorarjev, državnih subvencij etc.
-
15. 11. 2019 | Mladina 46 | Pamflet
Pred 30 leti je padel Berlinski zid, ki je simboliziral konec komunizma v vzhodni Evropi. Obdobja torej, ko so uradni mediji služili kot propagandni aparat, ki je prikazoval realnost po željah komunističnih partij, in ki ni dopuščal parlamentarnega sistema, kjer bi s pogledi komunistov lahko polemizirale in tekmovale druge politične stranke.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Pamflet
Državni sovražnik in faraonove sanje
Mediji že kar nekaj časa prinašajo podatke, da se svetovno gospodarstvo ohlaja. Mednarodni denarni sklad je znižal napoved svetovne gospodarske rasti na najnižjo raven po padcu banke Lehman Brothers. Tudi zgodovina kapitalizma je postala predvidljiva: krizi konec devetdesetih, je desetletje kasneje sledila naslednja in po ustaljenem ciklu je pred nami nova. In Banka Slovenije je s pogledom v prihodnost zaostrila pogoje kreditiranja prebivalstva, sploh, ko je zaznala poskočno rast potrošniških in stanovanjskih kreditov. Skratka, preventivni ukrep, da morebitni šok ne bi bil fatalen.
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Markus Imhoof, Claus-Peter Lieckfeld: Več kot med
Švicarski režiser Imhoof, avtor izjemnega dokumentarca o življenju in preživetju čebel iz leta 2012, je skupaj z novinarjem Lieckfeldom istega leta objavil tudi knjižno različico. Film z močjo podob in kontrastov je seveda neprimerno močnejši, toda tekst je natančnejši in bolj poglobljen. Številne knjige o čebelah prinašajo podobe njihovega bivanja, tokratna pa daje poudarek smrti – čebele umirajo zaradi pesticidov in industrializacije. Ta sociološki uvid ravna globalno, saj poudarja razlike med različnimi vrstami čebel: med evropsko medonosno čebelo, bukfaško, azijsko, sibirsko in afrikanizirano. Zajedavec varoja desetka po Evropi, v Aziji je veliko manj uspešen; tamkajšnje čebele imajo namreč hitrejši razvoj zalege in sposobnost »abortusa«. V svetu biznisa je ideja križanja in uvoza drugačnih vrst redna praksa. Pred pol stoletja so v Evropi preskušali sibirsko, ki naj bi imela večjo sposobnost produkcije medu, a kaj, ko je s seboj prinesla uničujočo pršico. Še huje je bilo v Braziliji, kjer je znanstvenik Kerr križal različne vrste čebel in postal znan kot čebelarski frankenstein, saj je res vzredil čebele, ki so nabrale veliko več medu, a ga niso hotele prepuščati čebelarjem, in ti so v ducatih umirali zaradi smrtonosnih pikov. Poseben izziv so našli v Avstraliji, kjer so ugotovili, da imajo divje čebele, ki ne živijo v panjih, bistveno močnejši imunski sistem in nimajo težav z varojo; idealno, a brez produkcije medu v panju. Zatorej poskušajo z načrtom, kako nekaj njihove odpornosti prenesti na avstralske panjske čebele. Knjiga, ki poleg problema insekticidov odpira še vprašanje izkoriščanja čebel. Žal pa napisana brez imenskega in pojmovnega indeksa.
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Pamflet
Predsednik vlade Marjan Šarec postaja karikatura premiera. Ko so mediji javili, da v Petrolu odstavljajo direktorja Tomaža Berločnika, je sam povedal, da nasprotuje tej odstavitvi, ker poslovni rezultati kažejo, da prvi mož naftnega giganta dela dobro. Po rezu v vrhu Petrola pa se je čudil, katere sile zunaj LMŠ vodijo politiko v enem največjih državnih podjetij. Premier očitno nima vpliva na najbolj izpostavljene kadrovske poteze, veliko uspešnejši pa je pri iskanju službe za svojo nekdanjo igralsko sodelavko enigmatično lepo N. v obveščevalni agenciji SOVI. Gospo so po pisanju Požareporta, ki ga ni nihče demantiral, zaposlili in takoj poslali na tečaj angleščine. Komedija - iščejo nekoga, ki bi pozorno spremljal tuje medije, potem pa izberejo takšno kandidatko, ki sploh nima potrebnih jezikovnih kompetenc. Ko bi izbirali kuharja, bi nad kuharskimi mojstri zmagal nekdo, ki se dotlej s profesionalnim kuhanjem še ni ukvarjal in bi ga jadrno poslali v šolo za kuharja!?????
