Bernard Nežmah
-
20. 11. 2020 | Mladina 47 | Pamflet
Večerna dnevnika v sredo na nacionalki in POP TV sta bila zgodovinska. Med družbenimi omrežji in velikimi novinarskimi hišami ni več razlike. Dve osrednji televiziji sta imeli za udarno temo pismo premiera Janeza Janše voditeljem EU, ki sta ga pospremili z odzivi slovenskih političnih strank. Sramota, vseeno mu je za interese Slovenije, na kocko postavlja varnost, zdravje in delovna mesta, postavlja nas med problematične države, izoliran je kot Enver Hodža v 60. in 70. letih, izgubil je stik z realnostjo …
-
13. 11. 2020 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Cenzura na Slovenskem od protireformacije do predmarčne dobe
Čeprav pojem cenzura evocira uspešno in dosledno prepoved širjenja tiska, je vpogled v samostanske knjižnice 16. in 17. stoletja presenetljiv; v njih je bilo najti številna prepovedana dela, marsikatero tudi pri Valvasorju, ne da bi jih cesarska oblast preganjala. Na ravni avtorjev je posebej indikativen primer Schönlebna, ki je knjigo posvetil dokazovanju takrat splošne doktrine o Marijinem brezmadežnem spočetju, a je sam končal na črni listi. V delu je tako ironično in ognjevito žalil nasprotnike svojega pogleda, da mu niti hvalnica čistosti ni pomagala. Ta doba je prinesla razmah domiselnosti, saj so se avtorji nadzoru izmaknili tako, da del niso predložili cenzurnemu postopku za tisk, ampak so jih širili v rokopisu.
-
13. 11. 2020 | Mladina 46 | Pamflet
Dogodek, ki ga ni bilo. Po deželi je zaokrožila peticija proti fizičnemu nasilju nad novinarji, ki jo je podpisalo več sto tisoč državljanov, in v kateri so obsodili nasilje demonstrantov, ki so v četrtek razbili glavo fotoreporterju in poškodovali še tri novinarje.
-
6. 11. 2020 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Paul Lendvai: Orbán: Novi evropski avtokrat
V knjigi predstavi historiat sodobne madžarske politike, osebno biografijo aktualnega predsednika vlade, predvsem pa formiranje vlad po letu 1990, razloge vzponov in padcev posameznih strank, preobrate v politikah, vlogo in lastništvo medijev. Nazorno oriše polom Fidesza leta 1994 in potem razloge za njegovo presenetljivo zmago 1998, vnovičen poraz 2002 in veličastne zmage od 2010, seveda pod taktirko Viktorja Orbána, velemojstra politike in borca, ki uživa v spopadih. Na ravni dejstev in medijskih slik – izvrstno. A ker je Lendvai zvest naslovu, ga mora v tekstu samo potrditi, to pa stori s terminologijo. Ko opisuje svojega junaka, ga opredeli z nenasitno slo po oblasti in denarju. Njegovega starega tekmeca Gyurcsanya opiše drugače: mož, ki je že v prvih nekaj letih na nepojasnjen način prišel od desetih tisočakov do desetih milijonov evrov bogastva, je zanj levičarski milijarder. In Orbán je edini politik v novejši zgodovini, ki ga žene sla po oblasti!? Je avtokrat, ki si podredi vse, a ko se ob uvedbi internetnega davka na ulicah zbere na tisoče mladih, v treh dneh umakne sporni zakon!? Si lastniško podredi večino medijev, vendar hkrati prosto izhajajo liberalni, ki objavijo naslovnico z njim, ki da krade, drugi Madžari pa delajo!? Ko izjavi, da bi rad v politiki ostal še 30 let, to Lendvai uporabi kot dokaz, da je avtoritarec!? A v zadnjem poglavju vseeno upošteva ta protislovja in zaključi, da pod njim lahko ljudje glasno demonstrirajo, ne da bi jih policija napadla ali aretirala, da kritiki vanj prosto merijo z najostrejšimi puščicami, skratka, madžarski volivci so ti, ki odločajo, do kdaj jim bo vladal.
-
6. 11. 2020 | Mladina 45 | Pamflet
Ameriške predsedniške volitve so prinesle vsaj dve presenečenji. Prvo je obča tema, saj tesen in še nekaj dni nejasen rezultat prinaša suspenz, kdo bo novi predsednik. Drugo je bagatelne narave, a v sebi še bolj pomenljivo. Predvolilne ankete so namreč napovedale občutno zmago Joeja Bidna nad Donaldom Trumpom, najvišjo predsedniško po Billu Clintonu leta 1996. Toda namesto največje zmage zadnjega četrt stoletja zdaj sledimo enemu najtesnejših izidov. Reč ni več naključje, tudi pred štirimi leti smo pred volitvami prebirali, da javno mnenje odločno podpira Hillary Clinton in ne Donalda Trumpa. Ankete očitno ne držijo: so bodisi oblika manipulacije, strokovna nesposobnost natančno predvideti rezultat, ali pa se preprosto volitev na da več z gotovostjo napovedati. Ankete priljubljenosti politikov spadajo v fake news, ki jih bo razumni državljan sicer vzel v obzir, ne bo jim pa dal resne teže.
-
30. 10. 2020 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Ben Shapiro: Na pravi strani zgodovine
Zaslovel je s kolumnami in teve polemikami, v katerih je branil tradicionalne vrednote in nasprotoval LGBT, feministkam in levičarjem. Njegova teza o razkolu ljudstva v ZDA je nazorna: raziskava po zadnjih volitvah je ugotovila, da je 47 odstotkov volivcev Clintonove izjavilo, da nimajo niti enega bližnjega prijatelja, ki je volil Trumpa, in podobno pri volivcih slednjega. Ko so celo osebni odnosi tako radikalno spolitizirani, je to znak za alarm pred popolno shizmo. Toda Shapiro se ne posveti proučevanju mentalitete, ki ne dopušča več sobivanja z antagonisti, ampak tekst zapelje v zgodovino filozofije, toda piše jo dogmatsko. Pisec, ki posamezne velikane misli predstavi kdaj celo le v polstranskem pasusu, kompleksnost idej zamenja z banalnim vademekumom. Predvsem pa piše retorično, kot da bi govoril kot advokat, ki enosmerno gradi obrambo; tako mu uspe napraviti izpeljavo tipa: ko se Voltairovim idejam svobode pridruži Rousseaujeva strastnost, dobimo giljotino francoske revolucije. Za teve debato sicer pitoreskno, a brez intelektualne vrednosti.
-
30. 10. 2020 | Mladina 44 | Pamflet
Ko je češki milijarder Peter Kellner postal novi lastnik POP TV in Kanala A, se je zaskrbljeno odzvalo nekaj mednarodnih medijskih organizacij. In pritegnilo jim je tudi Društvo slovenskih novinarjev (DNS). Vsi skupaj pričakujejo od Čeha zavezo, da bodo mediji tudi pod njegovim okriljem delovali neodvisno.
-
23. 10. 2020 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Jure Apih; Predigra: še preden smo izgubili spomin
Konec sedemdesetih let je bil to tednik, ki mu je uspevalo troje: razbijal je politične tabuje svojega časa, spremenil je govorico novinarstva in iz časopisa je napravil priljubljeni objekt branja.
-
23. 10. 2020 | Mladina 43 | Pamflet
V času, ko gomazi mnenj o vsem, dajmo prednost številkam. Najbolj brutalnim, kot je smrt. V zadnjih dveh tednih (med 14. in 21. oktobrom) je po tabelah univerze John Hopkins za covidom v Sloveniji umrlo 41, na Hrvaškem 84, na Finskem 9, v Grčiji 112, na Madžarskem 382, v Italiji 802, v Franciji 1.545, v Belgiji 397, na Nizozemskem 359, na Švedskem 37, na Poljskem 1.059, na Češkem 925, na Norveškem 4 in v Irski 60 ljudi. Če izračunamo število umrlih na milijon prebivalcev, dobimo lestvico mortalitete: Češka 92, Madžarska 38, Belgija 36, Poljska 27, Francija 23, Nizozemska 22, Hrvaška 21, Slovenija 20, Italija 13, Irska 12, Grčija 11, Švedska 5, Finska 2 in Norveška 1 umrlega.
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Igor Omerza: Pravi obraz Janeza Stanovnika
Kako je med vojno iz skupine krščanski socialist mimo vednosti Edvarda Kocbeka prestopil v komunistično partijo, kako je dolgoletno politično kariero vršil kot zvesti aparatčik partijske nomenklature, kako je med letoma 1988 in 1990 nasprotoval slovenski osamosvojitvi in kako je na zadnji seji starega predsedstva o politični policiji SDV, torej o zloglasni UDBI, sprejel sklep, da je delovala neodvisno in ustavno!???? Izbrani arhivski in časopisni citati njegove teze prepričljivo podpirajo.
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Pamflet
Koalicija ustavnega loka (KUL) je poleg covida osrednja tema zadnjega tedna. Tokrat se je zgodilo prvič, da je poskus konstruktivne nezaupnice premierju dobil ime. Leta 1992 so poslanci pokušali zamenjati tedanjega predsednika vlade Lojzeta Peterleta. Pravila so bila enaka kot danes: v skupščini mora kandidat za novega ministrskega predsednika dobiti večino glasov vseh poslancev. Na glasovanju o konstruktivni nezaupnici so se zvrstili Igor Bavčar, Marko Voljč in Janez Drnovšek. Prva dva nista uspela, slednji pa je potem naslednjih deset let načeloval slovenski vladi. Toda vsa trojica je nastopila le s svojim imenom, same procedure so potekale na hitro. Po predhodnem iskanju podpore med parlamentarci je sledilo glasovanje. Tokratna zgodba z Jožetom P. Damijanom je drugačna. Na prvi pogled nič ne kaže, da bi lahko imela kaj uspeha. Marjan Šarec, voditelj največje od štirih strank, ki so ga lansirale, je potencialno premiersko ime pospremil z besedami, da mu nihče ni nasprotoval. Najmočnejša antireklama. Moč pretendenta ni v tem, da bi ga odločno podpirali, ampak v tem, da nimajo nič proti njemu!???? Sočasno je na kongresu SD zmagala Tanja Fajon, ki je napovedala, da bo, če postane premierka, Slovenijo popeljala med 10 najbolj razvitih držav sveta. Nerodno, da se sanjskemu uspehu odreče s podporo kandidatu Damijanu. No, tudi on sam ne deli zmagovite energije. Zadnjo kolumno v Dnevniku je naslovil jamraško - Zakaj mi je bilo tega treba. Za bitko se je torej pripravljen žrtvovati. Še bolj nenavadna je njegova napoved, da če se bo pojavil drugi kandidat, se lahko tudi umakne.
-
9. 10. 2020 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Zgodbe iz konzerve: Ur. Iva Kosmos, Tanja Petrović, Martin Pogačar
Dobesedno, danes so ribje tovarne na celini, naj si bo v Pivki ali pa v Nišu. In v njih bolj ali manj tudi ni svežih rib iz bližnjega morja, ampak zmrznjene iz Atlantika. Knjiga sicer meri v druge smeri, v emancipacijo žensk, ki so v prejšnjem stoletju začele dobivati službe; še prej so delo opravljali moški, tovarn je bilo že pred 150 leti za ducat. Potem v kolektivni spomin različnih generacij »celincev«, katerim so ribje konzerve strojile življenje. Otroci ločenih očetov se spominjajo obiskov pri njih ob prigrizku iz konzerve, drugi potovanj z nahrbtnikom, napolnjenim z »ribcami«, tretji sličnih gorskih pohodov, četrti ikonografije konzerv. Knjiga kajpak postreže s kratko zgodovino predelovanja rib, z razmahom tovarn pod komunizmom in hkrati že z njihovim propadanjem zaradi smradu, ki je šel v nos turizmu. Beleži tudi čas sindikalnih plesov in veselic, udarniškega dela, gradi na pogovorih z nekdanjimi delavkami, ne pozabi na besedna označevanja deklet – sardelinke in papaline – in tradicijo mačističnega namigovanja.
-
9. 10. 2020 | Mladina 41 | Pamflet
Neopazne, a često zmagovite prevare
Evropski parlament je izglasoval resolucijo o zaščiti demokracije in pravne države. Potezo pojasnjujejo s tem, da države, ki bodo kršile evropsko postavo, v prihodnje ne bodo dobile sredstev iz evropske blagajne. Jasno in smiselno. Toda mediji že hkrati prinašajo napoved, da bodo s tem ukrepom omejili oblast aktualnim vladam na Poljskem in na Madžarskem. A ta visokodoneča resolucija je v sebi nebulozna. Kdo in po kakšnih kriterijih bo odločal, kaj so kršitve in kaj bodo sankcije? Ko Slovenija ni implementirala evropske uredbe o omejevanju hrupa, bo za to kršitev denimo kaznovana z zamrznitvijo polmilijardne pomoči, Poljska pa zaradi reforme imenovanja sodnikov z dvema milijardama? Povezati sankcije z vsebinami in to po vseh državah Evrope, je utopični projekt. Zato aktualna resolucija deluje le kot ideološko-politična manifestacija, ki služi kot naboj politikom, ki se afirmirajo z izrekanjem obsodb vzhodnim avtoritarcem. Kar je sicer skregano z realnostjo, ko z istim pojmom avtokrata opisujejo Orbána in Lukašenka.
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Ljubitelj breze se bo na koncu samo čudil naslovu knjige, ki jo je avtor napisal v času karantene. Slaba dva meseca je v hiški na Gorenjskem bival večinoma sam, po več dni spregovoril le stavek pri nakupu nujnega živeža.
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Pamflet
Nekdanji nacionalni guverner Boštjan Jazbec je eden dveh kandidatov za člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke. Vsega šest članov ima ta odbor in tako visokega položaja v odločujočih institucijah slovenski državljani še niso imeli. TV SLO je kajpak v osrednjem ponedeljkovem dnevniku opazno pospremila vstop v predfinalno odločanje. Da bi ne bila enostranska, je na kandidaturo pogledala celovito. Prvi del je namenila predstavitvi funkcije, resda s poudarkom na višini plače in bonitetah, praktično nič pa o naravi dela v banki, v drugem le za tretjino krajšem delu pa je izpostavila, da zoper ex-guvernerja teče predkazenski postopek in da mu morebitna nova funkcija prinaša še močnejšo imuniteto, kot jo je imel pred tem. Zoper policijsko preiskavo na Banki Slovenije v času Jazbečevega mandata zdaj poteka pravni postopek EU zoper Slovenijo, tako da zna biti celotna policijska akcija klavrno pokopana. In to je znano že mesece. Realno torej kaže, da je verjetnost tožilskega preganjanja minimalna. Toda nacionalka ga je izpostavila malodane kot kriminalca, ki se poskuša s kandidaturo za evropski bančni vrh rešiti pred roko pravice.
-
25. 9. 2020 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Odgovor je šokanten: ko se je moderni človek dokopal do svobode, se je v njej počutil tako osamljenega in obupanega, da se ji je odpovedal in se kot avtomat predal skupnosti in novi vrhovni avtoriteti. Še bolj nadaljevanje, da se to lahko zgodi v katerikoli družbi, tudi v antifašistični. Njegove interpretacije sicer niso preživele, a s svojimi koncepti je vseeno zadel bit potrošniške družbe. Človek misli, čuti in hoče, kar meni, da bi moral misliti, čutiti in hoteti glede na večinsko mnenje. Preprosto: vse poteze so prilagajanje, iz njega skorajda ne pridejo več prvinski vzgibi. Pristnemu razmišljanju zoperstavlja psevdorazmišljanje: pri prvem sam spremenljivke poveže v sklepanje, pri drugem povzema poglede avtoritet, ki jih potem predstavlja kot svoje.
-
25. 9. 2020 | Mladina 39 | Pamflet
Ideja parlamentarne demokracije je enostavna: običajno na štiri leta volivci izberejo najbolj priljubljene politične stranke, ki potem na osnovi večine v skupščini formirajo vlado. Ta nato vlada do naslednjih rednih volitev, vmes pa opozicija s svojimi posegi ocenjuje, podpira in predvsem kritizira njene ukrepe. Sem ter tja se dogodijo predčasne volitve, kdaj pade koalicija in se tekom mandata oblikuje drugačna vladajoča koalicija. V zadnjega pol leta pa na Slovenskem poteka en sam proces - odstaviti Janševo vlado! Imamo torej princip permanentnega rušenja, ki poteka na skupščinskih zasedanjih, v večjem delu osrednjih medijev in na petkovih protestih. Seveda je tudi to oblika demokracije, pa vendar …
-
18. 9. 2020 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Spomini igralca Radka Poliča - Raca, ki je zaznamoval pol stoletja gledališča in filma. A slog kratkih stavkov in linearnih pripovedi ne omogoča, da bi zgodba stekla. Kratke kapsule so učinkovite pri esejistični perspektivi, ki jo nadgradi pripovedovalčeva refleksija, pri spontanem izpovedovanju pa ne ustvarijo ne tempa ne napetosti. Še zlasti, ker knjiga predolgo vztraja pri nizanju številnih otroških drobnih paglavstev. Bralni vtis je, da je bil Rac v projektu utrujen, da ni hotel blesteti s pripovedovanjem intrigantnih zgodb, ki jih je kdaj skrajšal prav po faktografsko. Ali pa, da je bil nad zvezami, ženami in damami tako razočaran, da se mu večinoma ni zdelo vredno podrobno popisati, kako so vznikale in kateri čari so ga namamili. No, na te, ki bi iskali pikanterije, ne pozabi in jim jih vseeno nekaj ponudi.
-
18. 9. 2020 | Mladina 38 | Pamflet
Po volitvah v Belorusiji je Evropska unija ostra, kot ni bila še nikoli. Toda ali je tokrat večni predsednik Aleksander Lukašenko ravnal kako drugače kot v preteklosti? Njegovo zadnjo zmago ocenjujejo kot posledico volilne goljufije. Protikandidatka v eksilu Svetlana Tihanovska se razglaša za zmagovalko, na ulicah Minska pa vrvijo množice demonstrantov, ki jih vladajoči režim neusmiljeno pretepa in zapira. Zakaj tokrat tak odpor proti voditelju, pod katerim sploh ni parlamentarne demokracije, saj na deputatskih volitvah stranke sploh ne smejo nastopati?
-
11. 9. 2020 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Ivan Esenko, Marjetka Hrovatin in Tevž Tavčar: Vodni vrt
Običajno bližnja mlaka velja za nezdravo močvaro ali mlakužo, ki jo je treba čim prej osušiti in zasuti. Dominantni avtor Esenko jo prikaže nasprotno – kot vrtno televizijo, ki vam predvaja program National Geographic. Če jo ustvarite sami, boste najprej poiskali vodne rastline, jasno lokvanj, a tudi vodno zlatico in najmanj plavajočo praprot, obenem pa še obrežne, kot so perunike, trst, hmelj, rogoz ... Za rastline torej poskrbi človek, živali pridejo same: v vodo – žabe, kačji pastirji, urhi, žive niti, vodni ščipalci, kozaki, pupki, na priložnostno kopanje – jež, po požirek – kune, ptice, čebele in čmrlji, na lov – čaplja, smokulja in netopir.
-
11. 9. 2020 | Mladina 37 | Pamflet
Z odstopom predsednice Aleksandre Pivec se je končal drugi del sage o razkolu v Desusu. Zdaj je ta vsaj na vrhu jasno viden: na eni strani novi čelnik Tomaž Gantar in skupina poslancev, na drugi odstopljena ministrica. Toda nacionalna televizija je že na začetku pomladi v svojih oddajah prinašala vesti z naslovom – razkol v Desusu, le da je takratna vsebina poantirala nezadovoljstvo lokalnih odborov stranke s politiko sodelovanja stranke v Janševi vladi. Zgodil se je torej že drugi razkol, tokrat zaradi razlogov, ki nimajo nikakršne zveze s pomladnim. Zanimivo – kot da je bil razkol, kakršenkoli že, načrtovan?
-
4. 9. 2020 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Shaun Walker: Putinova nova Rusija
Avtor je nekdanji dopisnik Guardiana iz Rusije, ki v tekstu povezuje svoje izkušnje in zgodovino imperija. Ni ravno mojster stila, niti ne premore občutka za opazovanje zgodovinskih trenutkov a la Kapuściński (Imperium), toda kot dosleden reporter se ogne manihejski perspektivi, s čimer mu uspe prikazati stanje stvari še posebej v primerih Čečenije in vzhodne Ukrajine. Putina in njegove politike namreč ne vzame kot absolutnega zla, ampak se radovedno pogovarja s proruskimi čečenskimi figurami, ukrajinskimi nacionalisti, vojaškimi voditelji v donbaški regiji, običajnimi moskovskimi sleherniki in legendarnim tatarskim voditeljem; ta mu je opisal srečanje z ruskim predsednikom, ki mu je pred priključitvijo Krima ponudil bogato denarno pomoč Tatarom, če podprejo ruski načrt.
-
4. 9. 2020 | Mladina 36 | Pamflet
Že dober mesec je predsednica Desusa Aleksandra Pivec samo še afera. Prispevki o računih za jedačo, pijačo in spanje za njo in njeno družino so tedne polnili medije, tako da je ostala zdaj celo brez svojih poslancev. Mali privilegiji na vsakem koraku so jo iz ene najbolj priljubljenih političark pretvorili v politično čudo, ki ob očitnem potopu noče narediti samoumevne poteze in – odstopiti.
-
28. 8. 2020 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Esther Perel: Eros v ujetništvu
Ena izmed definicij: manj kot 11 seksov na leto; številka je sicer pikantna, vendar z njo ni kaj početi. Avtorica je psihoterapevtka, vednost, kaj se dogaja med zakonci, pa nabira v praksi. A že tu je prvo presenečenje – bolj kot nasvete prinaša spoznanja, ki jih poznamo iz Montaignove filozofije. Namesto Esther Perel bi lahko brali tudi njegove eseje, kar je resda bolj eruditsko, vendar je za to potrebna silna energija popotovanja skozi tri knjige. Toda branje Erosa ima še eno prednost – umeščeno je v sodobnost, ki je v partnerstvih strukturno drugačna od prejšnjih dob. Današnja zveza ni več v prvi vrsti ekonomska skupnost, temveč intimna. Tu pa zanesljivost, varnost in rutina povzročijo izgubo presenečenja, skrivnostnosti in vitalnosti. V dobi, kjer dominira pogovarjanje, je dodatni hendikep odsotnost deljenja skupnih početij, ki kajpak segajo onkraj domačijske brkljarije. Če k temu dodamo še težnjo po vsesplošni produktivnosti, izgine tudi prostor za drobne norosti.
-
21. 8. 2020 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Bogomila Kravos: Slovensko gledališče v Trstu
Ki jih avtorica predstavlja v enakomernem obsegu, tako da staro ali še bolj staro ne doživi nič manjše pozornosti kot sodobno in aktualno. Prepušča bralcu, da si ustvarja vtis o razlikah, vrhovih in posebnostih.
-
14. 8. 2020 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Ker v svojih delih vedno prinese koščke družbene aktualnosti (Monsanto, upor kmetov proti cenenemu uvozu hrane, pedofilija, pornografija, pomirjevala), si najmanj podvoji občinstvo in omogoči kritikom bravurozne poante (»roman o politični in spolni impotenci«) ali pa čustvene prispodobe (»prebrala sem ga v enem popoldnevu in nato celo noč nisem zaspala«). Serotonin je moderni roman o pobegu iz družinskega odnosa. Tolstojeva Ana Karenina je praznost zaradi brezbrižnega moža napolnjevala s šarmom in dvorjenjem ljubimca Vronskega. Prvega akterja je zamenjal drugi, in ko je slednjemu usahnila strast, smo namesto ženskega Don Juana dobili vlak. Houellebecqov junak srednjih let je na istem: odlična služba in seksa ter imidža polna mlada partnerica ga ne mikata več. Potem naredi to, kar 12 tisoč Francozov vsako leto: ne gre po cigarete, ampak brez besed in sledi izgine v novo življenje. A zunaj odnosa ga ne čaka nobena alternativa, v sebi se mora rešiti toksičnega razmerja.
-
7. 8. 2020 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Kako mu je uspelo z enim zamahom vse uničiti? Knjigi sta namreč dve variaciji enakih dogodkov iz druge svetovne vojne. V prvi popisuje bombardiranje in topovske salve, ki so jih v bitki za Leningrad trpeli nemški vojaki v svojih jarkih in ruski v svojih. V drugi pa ameriško bombardiranje nemškega mesta, kot so ga doživljali nemški vojaki in civilisti v zakloniščih, ter torturo sestreljenega ameriškega letalca na istem kraju.
-
31. 7. 2020 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
John Berger: Male teorije vidnega
Umetniški kritik, ki je napisal več kot 60 del; samo v slovenščino jih je prevedenih šest. Jasno, za to je moral dovolj dolgo živeti (1926– 2017). Toda njegov prelomni projekt je bila TV-serija Ways of Seeing za BBC iz leta 1972 z uvodno mislijo: Kako gledamo slike? – Danes jih gledamo, kot jih niso nikoli pred tem.
-
31. 7. 2020 | Mladina 31 | Pamflet
Ena posebnosti slovenskih osrednjih medijev so kampanjske vesti, ki zaokrožijo po Delu, Večeru in Dnevniku, po nacionalki in POP TV, tam vztrajajo nekaj dni, nato pa jih zamenjajo nove topike. Tako smo tokrat sledili poročilom o odstavitvi odgovornega urednika največjega madžarskega portala Indexa, ki je sprožila solidarni in kolektivni odstop 70 novinarjev. Črno na belem – Orbánova uzurpacija medija. Toda, ali smo doživeli podoben prikaz o stanju v Srbiji? Tam je stranka predsednika Aleksandra Vučića pobrala na volitvah prek 60 odstotkov glasov, medtem ko Orbánov Fidesz na zadnjih volitvah ni dosegel niti polovice.
-
24. 7. 2020 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Arto Paasilinna; Gromska strela!
Mož, ki je začel kot novinar, je tudi pri pisateljevanju ohranil nekaj novinarskega – periodičnost; njegovih 35 romanov je izhajalo praktično leto za letom in finski bralci so z vsakim novim letom vedeli, da prihaja nov Paasilinna.
