Bernard Nežmah
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Pamflet
Objavljanje mesečnih anket o priljubljenosti strank in politikov neposredno kreira javno mnenje. Mediji ne objavljajo le številk, ampak iz njih razlagajo svet. Tako so za minorni padec priljubljenosti NSi našli nazorni vzrok v njenem predsedniku Mateju Toninu. Njemu in stranki da škoduje njegovo delo v parlamentarnih komisijah, ki preiskujejo delovanje SOVE in ozadja razkritega prisluškovanja pri arbitražnem sporazumu. Premier Marjan Šarec je navdušen: potem ko sam že mesece napada Tonina, češ da njegova komisija škoduje državi, mu je zdaj dala prav še anketa.
-
20. 12. 2019 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
V času Aleksandra Velikega seveda niso pisali tekstov, ki bi zmage največjega vojskovodje pripisovali srečnim naključjem. A vladavina rimskih cesarjev Cezarja in Avgusta je prinesla problem: kako pokazati, da sta zdaj ona največja imperatorja, ko pa ju je geografija Aleksandrovih osvajanj demantirala? Tako so se začeli pojavljati članki (Seneka, Livij, Lukan), ki so njegove uspehe pripisali sreči. Grk Plutarh (46–120 n. št.) se jim je v polemičnih razpravah postavil po robu s konceptoma vrlina vs sreča, s katerima je izmeril življenjske poti velikih figur zgodovine.
-
20. 12. 2019 | Mladina 51 | Pamflet
Pred ljubljanskim magistratom je ondan protestiralo nekaj deset ljudi zoper gradnjo kanala CO nad mestnim izvirom pitne vode. Množica resda ni bila grozeča niti impozantna, a vseeno je bila rekordna. Toliko meščanov, ki so izrazili skrb za usodo pitne vode, se doslej še ni zbralo na demonstracijah. Obenem je bila v mestnem svetu še izredna seja, ki so jo na temo ustavitve okolju nevarnega projekta sklicale opozicijske stranke, in ki je bila posebna v tem, da jo je vladajoča lista župana Zorana Jankovića bojkotirala. A vse te posebnosti in pomembnosti niso bile dovolj, da bi časnik Delo sploh poročal o tem. Diametralno drugače je ravnal istega dne, ko je na polovici zadnje strani širil s fotkami bogat članek, ki je predstavljal francoske dileme pred obnovo cerkve Notre Dame v Parizu: naj postavijo zraven še razgledno ploščad, plavalni bazen ali čebelnjak? V Parizu se torej o svoji bodočnosti odločajo prek tehtanja med alternativami, ki jih ne skrivajo, ampak predstavljajo javnosti. Medtem ko je Ljubljana mesto brez alternativ, a ne le zaradi absolutistične politike župana, temveč po zaslugi osrednjih dnevnih medijev.
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Ivan Čuk, Alenka Puhar, Aleks Leo Vest: Gospod Leon Štukelj in Tovarišija
Do leta 1997 je bilo podeljenih več kot 200 Bloudkovih nagrad za najboljše športnike in športne funkcionarje vseh generacij. Dobil je ni samo najuspešnejši slovenski šampion na olimpijskih igrah, na katerih je osvojil nedosegljivih 6 kolajn, od tega 3 zlate. Ko bi ne bil zvezda odprtja atlantske olimpijade leto prej in če ne bi dočakal 99 let, bi ostal brez tega državnega priznanja. Kako je mogoče? Ko je leta 1963 Franček Jauk napisal prvi zapis o športniku Štuklju po drugi vojni, mu je uredništvo Večera članek umaknilo. Kakšen greh je storil, da je bil anatemiziran? Po okupaciji 1941 je bil za upor, toda ne na način NOB. Bil je izpričani nekomunist, toda ne antikomunist.
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Pamflet
Bo izbruhnila ljubljanska pomlad?
Najbolj konsistentna stranka Dobra država Bojana Dobovška je na nacionalno televizijo vložila dva protesta. Poslednji je dejstvo, da je TV Slovenija v oddajo Politično povabila župana Zorana Jankovića. Protest izpostavlja nerazumljivo ravnanje državne televizije, ki je gostu omogočila 12 minutno promocijo. – A zakaj bi bil dobro zastavljen intervju propaganda? Preprosto, vešči politik je šel skozi PR vaje nastopanja pred novinarji, tako da so mu taka soočenja pisana na kožo. Predvsem pa je ravnanje televizijske hiše neverjetno. Pred časom so novinarji in uredniki tedne pripravljali oddajo Tarča, v kateri so zbrali številne akterje in strokovnjake, ki so osvetljevali zloglasno gradnjo kabala CO. Med vabljenimi je bil tudi ljubljanski župan, ki je udeležbo odklonil. Tam, kjer bi se moral soočiti s poglobljenimi dejstvi voditeljice in drugih gostov, se je izmaknil, zdaj pa se je pojavil bolj ali manj v monologu, kjer je obračunaval s svojimi kritiki. Škandalozni standard medija, ki politiku omogoča, da nastopa v oddajah, ki si jih sam izbira.
-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Pamflet
Ob stoletnici ljubljanske univerze so časniki prinesli tudi vest o frapantni aplikaciji znanosti - Prestolnica ima tudi pametne klopi. V velikem mestu se vedno najde precej pametnih ljudi, marsikdo za svojega psa poreče, kako je pameten, da pa bi se kdo pohvalil, da ima pred vhodom pameten beton, še nismo slišali. Doslej je veljalo, da oblike razmišljanja najdemo le pri živih bitjih, medtem ko za kamen, kos lesa ali plastično palico biologi in antropologi še niso poročali, da imajo razvito pamet. No, v Ljubljani se mestna oblast ponaša, da je po parkih namestila vrsto pametnih klopi.
-
29. 11. 2019 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Johann Wolfgang Brügel Stalin in Hitler: Pakt proti Evropi
Glavnina zapisov izhaja iz časov med letoma 1939 in 1941 ter predstavlja vrsto pogajanj med Moskvo in Berlinom. Ko so Sovjeti denimo zavzeli vso Litvo, so nacisti protestirali, da tudi njim pripada del, nakar so se leta dogovarjali o denarni in materialni kompenzaciji, zraven katere pa so nemški diplomati dosegli, da boljševiki niso nacionalizirali lastnine tamkajšnje nemške manjšine. Pomenljivi so odlomki iz sovjetskih časnikov, ki so v nekem obdobju opustili protinacistično retoriko. Še več, komunistični tisk v okupirani Franciji je nemško zmago opisal kot največji poraz francoskih imperialistov. Stalinove koncesije Hitlerju so segle celo do izročanja nemških emigrantov in Judov v roke SS! Nemških koncesij Stalinu na račun komunističnih partij okupirane Evrope delo ne omenja. A onkraj moralnih vprašanj knjiga odstira pletenje tesnih medosebnih vezi: Stalin pošlje Ribbentropu brzojavno čestitko za rojstni dan, Ribbentrop prosi Molotova, da mu ob obisku prinese še Stalinov portret, Mikojan podari krzno Ribbentropovi ženi, še dan pred nemškim napadom na SZ Molotov prijateljsko kramlja z nemškim ambasadorjem …
-
29. 11. 2019 | Mladina 48 | Pamflet
Zadnji petek se je dogodilo neverjetno soglasje v parlamentu. Na predlog opozicijske SDS so razpravljali o gradnji razvpitega kanala CO in na koncu so brez enega glasu proti sklenili, naj okoljsko ministrstvo zadrži oziroma ustavi gradnjo kanalizacije čez vodno zajetje. Vsem se je zdelo nezaslišano, da bi postavili na kocko ljubljansko pitno vodo. Tudi minister Simon Zajc je zdaj prvič deloval kot varuh prirode in zagotovil, da bo ministrstvo zahtevalo presojo okoljskih posledic in da pod njim nevarnih odplak ne bodo peljali čez vodovarstveno območje. Cel državni in strankarski aparat je sklenil narediti konec samovolji ljubljanskega župana Zorana Jankovića.
-
22. 11. 2019 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Mirko Mahnič: Zapisi II. (1948–1958)
Mirko Mahnič (1919–2018), gledališki režiser, lektor, književnik in največji poznavalec slovenskega gledališča, prinaša duh časa iz perspektive intelektualca-kristjana v dobi trdega komunističnega režima.
-
22. 11. 2019 | Mladina 47 | Pamflet
Projekt gradnje kanalizacije nad osrednjim vodnjakom v Ljubljani je naposled prišel na sejo parlamentarnega odbora za okolje, kjer so se z argumenti naravovarstvenikov in kmetov soočili v parlamentu. In rezultat je bil presenetljiv: ne le SDS, tudi poslanci iz koalicijskih strank so izrazili resno zaskrbljenost. Poslanec SMC Gregor Perič (SMC) je denimo Jankovićev projekt uvrstil kar v potencialni priročnik, kako se ne vodi projekta in kako se ne črpa evropskih sredstev. Na odboru pa je nastopil tudi državni sekretar na ministrstvu za okolje Aleš Prijon, ki je povedal, da mestna občina še ni pridobila vseh gradbenih dovoljenj za celoten potek cevovoda.
-
15. 11. 2019 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Samo Rugelj: Krčenje: diktatura trga, erozija duha in slovensko knjižno založništvo 2008–2020
Rugelj je idealni avtor te tematike, saj je hkrati založnik, esejist, lastnik bogate zasebne biblioteke in poznavalec knjigotrštva; ne le slovenskega, tudi ameriškega, britanskega in hrvaškega. Predvsem pa ni hladni opazovalec stanja stvari, temveč iskatelj književne renesanse. Njegov založniški angažma povzroča sicer lažji hendikep, ki mu ob nekaterih temah jemlje ostrino do kulturnega ministrstva, monopolov, množičnih medijev in knjižnic. Toda prav zato lahko piše izkustveno in zadeva realne probleme, kot so zmanjšanje števila knjigarn, znižanje honorarjev, državnih subvencij etc.
-
15. 11. 2019 | Mladina 46 | Pamflet
Pred 30 leti je padel Berlinski zid, ki je simboliziral konec komunizma v vzhodni Evropi. Obdobja torej, ko so uradni mediji služili kot propagandni aparat, ki je prikazoval realnost po željah komunističnih partij, in ki ni dopuščal parlamentarnega sistema, kjer bi s pogledi komunistov lahko polemizirale in tekmovale druge politične stranke.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Pamflet
Državni sovražnik in faraonove sanje
Mediji že kar nekaj časa prinašajo podatke, da se svetovno gospodarstvo ohlaja. Mednarodni denarni sklad je znižal napoved svetovne gospodarske rasti na najnižjo raven po padcu banke Lehman Brothers. Tudi zgodovina kapitalizma je postala predvidljiva: krizi konec devetdesetih, je desetletje kasneje sledila naslednja in po ustaljenem ciklu je pred nami nova. In Banka Slovenije je s pogledom v prihodnost zaostrila pogoje kreditiranja prebivalstva, sploh, ko je zaznala poskočno rast potrošniških in stanovanjskih kreditov. Skratka, preventivni ukrep, da morebitni šok ne bi bil fatalen.
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Markus Imhoof, Claus-Peter Lieckfeld: Več kot med
Švicarski režiser Imhoof, avtor izjemnega dokumentarca o življenju in preživetju čebel iz leta 2012, je skupaj z novinarjem Lieckfeldom istega leta objavil tudi knjižno različico. Film z močjo podob in kontrastov je seveda neprimerno močnejši, toda tekst je natančnejši in bolj poglobljen. Številne knjige o čebelah prinašajo podobe njihovega bivanja, tokratna pa daje poudarek smrti – čebele umirajo zaradi pesticidov in industrializacije. Ta sociološki uvid ravna globalno, saj poudarja razlike med različnimi vrstami čebel: med evropsko medonosno čebelo, bukfaško, azijsko, sibirsko in afrikanizirano. Zajedavec varoja desetka po Evropi, v Aziji je veliko manj uspešen; tamkajšnje čebele imajo namreč hitrejši razvoj zalege in sposobnost »abortusa«. V svetu biznisa je ideja križanja in uvoza drugačnih vrst redna praksa. Pred pol stoletja so v Evropi preskušali sibirsko, ki naj bi imela večjo sposobnost produkcije medu, a kaj, ko je s seboj prinesla uničujočo pršico. Še huje je bilo v Braziliji, kjer je znanstvenik Kerr križal različne vrste čebel in postal znan kot čebelarski frankenstein, saj je res vzredil čebele, ki so nabrale veliko več medu, a ga niso hotele prepuščati čebelarjem, in ti so v ducatih umirali zaradi smrtonosnih pikov. Poseben izziv so našli v Avstraliji, kjer so ugotovili, da imajo divje čebele, ki ne živijo v panjih, bistveno močnejši imunski sistem in nimajo težav z varojo; idealno, a brez produkcije medu v panju. Zatorej poskušajo z načrtom, kako nekaj njihove odpornosti prenesti na avstralske panjske čebele. Knjiga, ki poleg problema insekticidov odpira še vprašanje izkoriščanja čebel. Žal pa napisana brez imenskega in pojmovnega indeksa.
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Pamflet
Predsednik vlade Marjan Šarec postaja karikatura premiera. Ko so mediji javili, da v Petrolu odstavljajo direktorja Tomaža Berločnika, je sam povedal, da nasprotuje tej odstavitvi, ker poslovni rezultati kažejo, da prvi mož naftnega giganta dela dobro. Po rezu v vrhu Petrola pa se je čudil, katere sile zunaj LMŠ vodijo politiko v enem največjih državnih podjetij. Premier očitno nima vpliva na najbolj izpostavljene kadrovske poteze, veliko uspešnejši pa je pri iskanju službe za svojo nekdanjo igralsko sodelavko enigmatično lepo N. v obveščevalni agenciji SOVI. Gospo so po pisanju Požareporta, ki ga ni nihče demantiral, zaposlili in takoj poslali na tečaj angleščine. Komedija - iščejo nekoga, ki bi pozorno spremljal tuje medije, potem pa izberejo takšno kandidatko, ki sploh nima potrebnih jezikovnih kompetenc. Ko bi izbirali kuharja, bi nad kuharskimi mojstri zmagal nekdo, ki se dotlej s profesionalnim kuhanjem še ni ukvarjal in bi ga jadrno poslali v šolo za kuharja!?????
-
25. 10. 2019 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Charlan Nemeth: V zagovor svojeglavih
V čem je torej problem idilične skupnosti, kjer so vsi istega mnenja? Nobenih razprtij in nikakršnih konfliktov v spokojni vladavini konsenza.
-
25. 10. 2019 | Mladina 43 | Pamflet
V Lenartu v Slovenskih Goricah je konec tedna izbruhnil večji požar, ki ga je uspela pogasiti šele množica gasilcev. Po prvih ogledih so ugotovili, da je šlo za samovžig, in medijska poročanja so kajpak že dan po požaru izginila z dimom. O naključjih pač ni kaj razpletati, tako kot ne bomo preiskovali, od kod strela, ki je zadela in požgala vaški kozolec. Toda Lenart je poseben kraj: v njem je letos že petič izbruhnil orjaški požar in vsakič je bil požigalec isti – samovžig. Se je odzval minister za okolje Simon Zajc, da bi dal preiskati, od kod ta svetovna posebnost? Nak, v tem ni zapazil nič posebnega. A bi lahko, župan in krajani stalno protestirajo, kot domačini so pač opazili, da vedno zagori v sortirnicah in zbiralnicah odpadkov. Sporočilo je enostavno jasno: v manj kot desetih mesecih so se kupi smeti vžigali na dva meseca. Torej – smetišča, ki nastopajo pod evfemizmi: sortirnice, zbiralnice in predelovalnice, so permanentna požarna grožnja!!!
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Kaj se je takrat dogajalo na sodiščih, katera vprašanja so bila v zraku, je lahko vedel samo aktivni udeleženec procesov, ki je terjal pravico za preganjane. V času, ko je bilo Judom prepovedano odvetniško delo, je bil Fraenkel ena redkih izjem. Bil je namreč prostovoljec v I. svetovni vojni in militantni režim 3. rajha mu je to štel tako zelo v prid, da je celo kot Jud lahko še naprej opravljal advokaturo.
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Pamflet
Goli otok je bil jugoslovanski gulag, na katerega so od konca štiridesetih poslali več kot deset tisoč ljudi. Je simbol brezpravja Titove Jugoslavije, saj je UDBA prosto lovila nevšečne ji državljane in jih brez sodbe pošiljala v koncentracijsko taborišče. A o najtežjem zaporu časniki niso pisali, celo nekdanji taboriščniki so morali podpisati zavezo, da o Golem otoku ne bodo govorili. Sredi osemdesetih je potem Mladina razbila ta tabu z intervjuji z nekdanjimi taboriščniki, toda še v tretji knjigi enciklopedije Slovenije (Eg-Hab), ki je izšla leta 1989, imena tega zloveščega otoka ni najti, in tudi ne v njeni šestnajsti knjigi (Dodatek A-Ž) iz leta 2002. O njem pa spregovori prevod splošnega leksikona nemškega Knaurra iz leta 1997.
-
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Sabina Stariha Pipan :Vzgojimo psa učinkovito, a prijazno
Mnoštvo okvirčkov, podnaslovov in podrobno kazalo so kot angel varuh, ki vodi lastnika psa skozi preizkušnje življenja. Grizenje pohištva, pes maltretira otroka, renčanje, vlečenje ovratnice, iztrebljanje v stanovanju, strah ali neubogljivost – za vse težave knjiga prinaša pot do rešitve. Ki je tudi nazorno izvedljiva, saj vzgojo gradi na sistemu preusmerjene pozornosti in nagrade. Ko denimo zverinica skače po nas, se obrnemo stran, in če z ignoranco prenašamo njene naskoke, se bo slej ko prej utrudila in sedla zraven nas – takrat pa nagrada slastnega priboljška. S ponavljanjem bo počasi doumela, da se ji bolj kot skok na gospodarja splača sedeči pogled. Seveda ni edina, samo knjižnice ponujajo polne police čtiva pod naslovi Pusti čevelj, 300 vprašanj o vzgoji psov, Games to play with your dog etc. Ponudba, ki bi v času Cankarja končala v humoreski. Zakaj torej danes toliko težav z vzgojo psa? Avtorica nekje zapiše, da pes v dolgočasju razvije problematično vedenje, zato ga velja voditi na sprehode, da pokuri energijo, in se z njim igrati in ga učiti. V času naših dedov teh težav niso poznali, saj štirinožcev ni pestila muka dolgega časa. Čuvaj na ketni je dan in noč opazoval, lajal in renčal ter po potrebi še koga zagrabil, lovski pes je bil polno zaposlen z lovom, potepuški pa je preganjal mačke, se izmikal konjedercem in iskal hrano za preživetje. Sodobni pes mora biti prijazen, ne sme renčati, se pretepati z vrstniki, še manj prosto tekati naokoli, ne sme loviti srn, bog ne daj, da bi v bloku divje lajal ali popadel zlikovca, skratka, vse značilnosti njegove vrste so danes prepovedane. Njegova edina funkcija je, da je spremljevalec, če ne kar partner ljudi. Zato so pasje šole in učbeniki neizbežni za preživetje modernega človeško-pasjega krdela.
-
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Pamflet
Grožnje Levice, da ne bo več podpirala vlade, so postale farsa. Njeni poslanci premieru in koaliciji očitajo, da ne upošteva njihovih pogledov in ne spoštuje podpisanih dogovorov. Imajo prav, toda prav imajo že vseskozi, le da vsakič na koncu popustijo. Venomer se ponavlja ista shema: predsednik vlade v sporu zaostri besednjak in zagrozi z drugačno vlado, Levica napove umik med opozicijske stranke, na koncu pa pride do pomiritve - Marjan Šarec nastopi s spravljivimi besedami, sprejmejo nebulozni in nezavezujoči kompromis in uporniška pristopna stranka spet dahne svoj – da.
-
4. 10. 2019 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Ameriški predavatelj omeni primerjalno zasvojenost z alkoholom in drogami, pri kateri je pot do ozdravljenja abstinenca. Toda princip »niti kozarčka več« pri zaslonih ne deluje. Človek bi se z njim izločil iz delovnega in družabnega sveta.
-
4. 10. 2019 | Mladina 40 | Pamflet
Nedavni govor premiera Marjana Šarca v Združenih narodih ni pritegnil svetovnih medijev niti drugih državnikov, je pa sprožil precej pozornosti med gimnazijci. Predsednik slovenske vlade ni nastopil v slovenščini, temveč je pred avditorijem prebiral angleške stavke s predloge. Nekdanji diplomirani igralec je imel resne težave z branjem, zakaj njegova angleščina je zvenela tako odsekano, da bi v gimnaziji zanjo dobil dvojko, če bi bil posebni ljubljenček učiteljice, bi prišel kvečjemu do trojke. Sporočilo dijakom je jasno: čisto vseeno je, kako obvladaš svetovni jezik, pot do predsednika vlade ti je odprta, četudi brundaš le polomljeno angleščino.
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Jure Apih: Rdečega mlina blues
Ko kreativni direktor v oglaševalski agenciji, urednik in časopisni direktor napiše literarno knjigo, pričakujem pretenciozni sprehod v nov žanr. Toda tukajšnji tekst zapelje z močjo, ki jo le redko zmorejo poklicni literati. Avtor je za snov vzel svojo frapantno biografsko zgodbo, ko na začetku vojne očetov prijatelj culico z dojenčkom partizanskih staršev pretihotapi iz Ljubljane v Zagreb in jo dostavi presenečeni ženski, ki niti ne ve, da se ji je rodil vnuk.
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Pamflet
Večina osrednjih medijev (RTV SLO, POP TV, Delo) je svoje osrednje prispevke istočasno posvetila spletnemu mediju Bojana Požarja in mu očitala neetičnost, ker je od državnih in paradržavnih podjetij prejel 150 tisočakov za oglasni prostor in pozvala Računsko sodišče, da preveri njegovo poslovanje, saj je v preteklem letu kandidiral s svojo stranko na državnih volitvah.
-
20. 9. 2019 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Roger Scruton: Zablode, prevare, hujskaštva: misleci nove levice
Pred tridesetimi leti je zgodovinar in publicist Paul Johnson izdal knjigo Intellectuals, v kateri nastopajo Rousseau, Marx, Tolstoj, Ibsen, Sartre, Russell etc., ki jih je presojal po tem, kako so svoja načela udejanjali v lastnem življenju; rezultati so bili izvzemši enega porazni.
-
20. 9. 2019 | Mladina 38 | Pamflet
Na škandalozni odpis večine od 29-milijonskega dolga družine Janković je večina koalicijskih strank plus Levica odgovorila s predlogi, da bi bilo potrebno popraviti zakonodajo. Skupaj s premierem Marjanom Šarcem, ki je puščice izstrelil proti SDS, češ da ti ob sprejemanju zakona niso glasovali proti. Toda te geste so povsem nedržavne, saj ponujajo recept: imamo težave, torej spremenimo zakon. Rabot za nazaj ne bomo spremenili, bomo pa v prihodnje bolj pozorni.
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Yuval Noah Harari: 21 nasvetov za 21. stoletje
Po Kratki zgodovini človeštva in Kratki zgodovini prihodnosti še tretji prevod popularnega izraelskega profesorja. Predavatelj na Oxfordu je vešč eseja, v katerem predstavlja univerzitetne teme množicam. A bolj kot z jezikovnim slogom nagovarja s poznavanjem zgodovine, ki pa je ne podaja tematsko v klasični zgodovinski maniri, ampak z njeno pomočjo misli minule, sedanje in prihodnje čase. Denimo motiv atentatov v Parizu 2015 osupljivo prepričljivo poveže s porazom križarjev Ludvika IX. in razmeroma malo samomori nacistične vrhuške po porazu leta 1945. Nekoč so širjenje informacij omejevali, danes jih imamo dobesedno preveč. Ker prinašajo neskončne množice variacij na isti dogodek, ljudje izgubljajo sposobnost, da bi v takšnem obilju razločevali pomembnosti od nepomembnosti. Harari torej prinaša šolo mišljenja. Z njo jasno tezo, da je konec dobe, ko si med šolanjem nabiral znanja, potem pa si jih samo še apliciral.
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Pamflet
Značilnost sodobnosti je takšno obilje dostopnih informacij, kot še nikoli v zgodovini. Človek ima občutek, da zares ve, kaj se v državi dogaja. In tako je te dni izvedel, da ja Janez Lenarčič predlagan za mesto evropskega komisarja za krizno upravljanje. Uspeh Slovenije, je takoj poročala POP TV, predsednik vlade Marjan Šarec pa je izrazil veliko zadovoljstvo, da je Slovenija dobila dober resor. A ker so iz posameznih strank prišli kajpak tudi glasovi zadržanosti in skepse, je v zraku vseeno dilema: ali je to šteti za uspeh državne politike? Komu torej verjeti? Verovanje je odveč, zadošča pobrskati po spominu ali vsaj po spletu. Ko je bil julija gospod Lenarčič imenovan za slovenskega komisarskega kandidata, je po konzultacijah z vlado napovedal, da bi ga zanimala področja okolja, digitalizacije, raziskav, regionalne politike, širitve in zunanje trgovine. To so bile torej želje in predlogi, ki jih je slovenska administracija naslovila na evropsko komisarko Ursulo von der Leyen. Izbira želenih resorjev je bila široka, vlada jih je ponudila toliko, da je bilo skoraj nemogoče, da bi med izbranimi ne bilo njenega. Toda, prva političarka Evrope ji je namenila področje, za katerega se Slovenija sploh ni potegovala. Resda so vsa komisarska mesta pomembna, a teža slovenske vlade je enaka ničli.
-
6. 9. 2019 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Ferdinand de Saussure: Splošno jezikoslovje
Knjiga, ki je izšla leta 1915, je čez desetletja postala temelj strukturalizma: v etnologiji je njene koncepte apliciral Levy-Strauss, v lingvistiki Hjelmslev, v psihoanalizi Lacan, v filozofiji Foucault, v semiologiji Barthes. Toda njen avtor je umrl že leta 1913 in tega dela ni nikoli napisal. Od kod je torej vzniknila ena najprodornejših teorij? – Izdala sta jo njegova kolega Bally in Sechehaye na podlagi zapisov njegovih slušateljev, h katerim sta dodala še zapiske iz avtorjevega arhiva ter potem vse skupaj rekonstruirala v nov tekst, za katerega sta v predgovoru prve izdaja zapisala, da bi de Saussure te objave nemara sploh ne dovolil. Njegova smrt je tako rešila veliko delo pred pozabo.
