Bernard Nežmah
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Pamflet
Premier Robert Golob je že pred evropskimi volitvami najavil slovenskega kandidata za komisarsko mesto v EU v podobi Tomaža Vesela. Celo njegovi koalicijski partnerji so tedaj zastrigli z ušesi, saj se z njimi ni posvetoval. Toda mož je bil odločen in vlada ter za njo parlament sta podprla njegovo izbiro. Iz Bruslja je nato prišel glas predsednice Ursule von der Leyen, da želi, da vlade pošljejo po dve kandidatski imeni - moško in žensko. Toda prvi mož vlade je bil odločen - mi ne bomo spreminjali svoje odločitve. Goreče ga je podprla tudi vodja Levice Asta Vrečko, rekoč, da je izbira Vesela suverena pravica slovenske države. Potem pa pride iz vladnih vrst novica, da je njjihov izbranec odstopil.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Chantal Delsol: Konec krščanske civilizacije
Filozofinja in katoličanka liberalno-konservativnih nazorov začne štetje s časom, ko krščanstvo postane državna religija, ko poseže v najširše pore družbe. Danes je v politični manjšini, celo s poslednjima režimoma, ki sta krščanske vrednote propagirala, s frankizmom in fašizmom, se več ne postavlja. Sočasno vznikajo nove oblike religije, kamor prišteje tudi ekološka gibanja.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Pamflet
Ko je francoski zgodovinar Robert Muchembard l. 2000 objavil Zgodovino hudiča, je izpostavil, da se je v evropskem imaginariju razmahnil med 13. in 15. stoletjem, kar pa ni naključje: cerkvena in fevdalna oblast je z njim dobila absolutno zlo. Toda, ker se je pojavljal le na freskah, ga ni bilo mogoče locirati in se boriti proti njemu. Zakaj se je angažiral silni aparat zoper sovraga, ki ga ni bilo mogoče ugnati? Preprosto, hudičevo delo so iskali v posameznikih, ki so se upirali dogmam postave. Vsakdo je bil lahko zapeljan, naloga biričev, sodnikov, vladarjev in škofov je bila preveriti, v komu je našel svojega glasnika. In namesto hudiča so preganjali dvomljivce, heretike, ki so dvomili v nezmotljivost oblastnikov, številne misli in stavki so postali prepovedani, s pomočjo hudiča so torej vzpostavili družbo, ki je temeljila na strahu in absolutni podrejenosti.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Ameriški antropolog in anarhistični aktivist Graeber (1961–2020), ki je objavljal prodorne kritike birokracije, pisal o zgodovini dolga in se zavzemal za univerzalni temeljni dohodek, je tu obdelal posebni fenomen bulšihtov: množice del, pri katerih se zaposleni pretvarjajo in dajejo videz, da delajo. Udari z absurdom, ko španski javni uslužbenec šest let sploh ni hodil v službo, a je prejemal plačo, pa tega nihče ni opazil. Drugod s cinizmom, ko so odpustili učitelja, potem pa ga zaposlili v državnem uradu, kjer je proučeval družbene posledice odpuščanja učiteljev. Trume uradnikov, zaposlenih v oglaševanju, kulturi, programiranju, a tudi v bankah, zavarovalnicah in zdravstvu, se danes ukvarjajo s tem, da merijo in ocenjujejo, kako uspešno delajo drugi. Poplava nepotrebnih in nekoristnih služb, ki so jih nekoč producirali komunistični režimi, je zajela ves zahodni svet. Nova socialna pravičnost, ki ljudi zaposluje, četudi za to ni ekonomskega razloga? Nikakor, ko je programer v veliki banki ponudil program, ki bi aparat 60 tisoč zaposlenih zmanjšal za 46 tisoč (!), so ga vodilni odpustili. Zakaj se niso odločili za ta ekstra profit? Preprosto, tako bi izgubili množico podrejenih vazalov in s tem družbeno moč. Novi fenomen bulšihtov tako poveže s fevdalizacijo in formiranjem razreda menedžerskih fevdalcev. Od kod pa jemlje objekt analize? Ko je objavil revijalni članek o bulšihtih, so ga posamezniki zasuli s pismi, v katerih so opisovali svoje nesmiselne in duhamorne zaposlitve, uničujoče duševno stanje, ko človek nima nobenega vpliva na okolico. Ne le sleherniki, podobno se godi v filmski industriji, kjer namesto nekdanjega vrhovnega producenta, ki je odločal o scenariju, sedaj odločajo producentska mnoštva, v katerih bo vsak spremenil vsaj po en stavek predloge, da upraviči svojo zaposlitev. Nekoč znanstvena fantastika je postala običajna praksa sedanjosti.
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Zdenko Vrdlovec: Matrica fikcije
Delo, ki je razčlenjeno na skoraj 30 poglavij, začne s prizori iz prvih nemih filmov, a takoj prestopi v poslikave v jamah, kot sta Altamira in Lascaux. Da bi razumeli sedanjost, je potreben skok 17 tisočletij v preteklost. Knjiga se bere kot napet film: bralec ne ve, kam ga pelje tekst, kaj bo tema naslednjega poglavja, a z zanimanjem vztraja. Vsebina prvih jamskih poslikav so živali, edina človeška podoba je mrlič. Podobno, a hkrati drugače v antiki, kjer podoba zaznamuje odsotnost, zlasti v Rimu, kjer ima plemstvo pravico do posmrtne maske, pravico do odtisa za potomstvo. Toda koga predstavlja podoba? Torinski mrtvaški prt je neposredna vez s Kristusom in njegovo smrtjo; znanstvena ekspertiza je po sledeh telesnih sokov dokazala, da je podoba res Kristusova. Ampak to je le ahiropoetična podoba odrešenika. Kje najti natančnejši posnetek upodobljenih? Jasno, ogledalo, najsibo antično na kovini ali stekleno s pozlačenim okvirjem, ki je v Franciji 18. stoletja stalo več od Rafaelove slike, kar je napovedovalo smrtni udarec slikarstvu. Avtor svojo pot tlakuje s citati in anekdotami iz literature, etnologije, umetnostne zgodovine, kajpak filozofije, tako da prinaša še kulturno zgodovino tem, kot so odtisi, dvojniki, narcisi, matrice fikcije, figura hudiča; slednjo je konec srednjega veka v liku Princa teme lansirala religiozna in monarhična oblast in z njo vzpostavila socialni model, ki je krepil versko pobožnost in civilno ubogljivost. Od jamskih, posmrtnih, zrcalnih in slikarskih podob nas delo pripelje do fotografije in od nje do filma, ki je umetnost perspektive, posnemanja, iluzije, še zlati trompe l’oeil.
-
16. 8. 2024 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Emi Yagi: Briljantna domislica gospodične Šibata
Naslov dela, katerega pomen je v angleškem, francoskem, španskem, srbskem in večini drugih prevodov dnevnik praznine, je v slovenskem prevodu kalk nemškega in italijanskega naslova. S tem kajpak potegne bralca, ki bo kratkemu romanu sledil do konca, domislico namreč avtorica prav spretno vrti med – je res ali ni. A četudi se počuti opeharjenega, novi literatki nima kaj očitati, saj je sam precenil moč besede briljantno: peripetije, osrednja junakinja in slog knjige pač ne povzdignejo med velika dela.
-
9. 8. 2024 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Marie-Janine Calic: Tito – večni partizan
Za slovenske bralce knjiga ne pade z neba, tema jim je blizu iz osebnih izkušenj, družinskih spominov, predvsem pa prek treh voluminoznih biografij: Vladimirja Dedijerja, Slavka in Iva Goldsteina ter Jožeta Pirjevca. Kaj torej prinaša avtoričin pogled z distance?
-
2. 8. 2024 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Nigel Jones, Urs Brunner in Julia Schrammel: Salon Kitty: seksualna zgodovina tretjega rajha
Tako so samo v slovenskem prevodu v zadnjem letu izšle tri knjige o dobi nacizma: po uničenju Judov, pravicah živali pod nacizmom sedaj še seksualna zgodovina. K temu je dodati še deli izpred nekaj let o drogah in nemški govorici v tretjem rajhu.
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Jasmina Jerant: Primer: Anhovo: med azbestom, odpadki, razvojem in zdravstveno krizo
Ki seže v zgodovino cementarne v leto 1921 kot v historiat medicinskih spoznanj, ki so v Evropi že v 19. stoletju dokazala nevarnost azbestnih vlaken in prahu. Zakaj so v proizvodnji cementa dodajali azbest kot ojačitveno sredstvo, ko pa bi ga lahko nadomestili z drugimi nadomestki? Za industrialce je prinesel večji profit, čeravno za ceno zdravja ljudi in okolja.
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Pamflet
Po ponovni izvolitvi za predsednico Evropske komisije je Ursula von der Leyen pozvala države članice, da za komisarje predlagajo po dva kandidata: moškega in žensko. Pač v skladu z načelom enakomernega zastopanja spolov v politiki. Slovenski premier Robert Golob je poziv odločno zavrnil, češ da bo njegova vlada predlagala le enega kandidata - Tomaža Vesela. Njegov odločni ne bruseljskemu diktatu.
-
19. 7. 2024 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Rüdiger Safranski: Goethe in Schiller: Zgodba o prijateljstvu
Nemški filozof in pisatelj Safranski ju je združil v prijateljstvu, a ne tam, kjer bi pričakovali: zbližale ju niso ne geste, ne dialogi, ne hobiji, ne druščine, pač pa krucialna razlika med njima. Prvi je veljal za naravnega genija, drugi je to postal s pisanjem. Ko je Goethe snoval svoja dela, ni imel v mislih, kako ga bodo sprejeli vojvoda in širna publika, zanj je kot fatalni bralec štel le Schiller, et vice versa. Nekoč sta skupaj anonimno izdala poetske vragolije Ksenije (1796), polne epigramov in polemičnih stihov, ki so razvneli občinstvo. To je seveda vedelo, da sta avtorja, ne pa, kdo je kaj napisal. Bila sta ženerozna: Goethe je prijatelju odstopil idejo Viljema Tella, v letu, ko je Schiller dominiral v ustvarjalnem zanosu, pa se je Goethe preventivno odtujil, da bi ne kalil prijateljstva. Prizadevala sta si, da bi si bila enaka, dobesedno – ko je Schiller umrl, preživeli kajpak ni šel za pogrebom, je pa dve desetletji kasneje po prekopu kostnice postavil na pisalno mizo prijateljevo lobanjo. Tako drobna stvar, kot je smrt, prijateljstva pač ne pokoplje.
-
19. 7. 2024 | Mladina 29 | Pamflet
Komentar / Himna drevesu in bazenom
Drastično visoke temperature, zaradi katerih ARSO razglaša oranžne alarme, so pravzaprav božji dar. Eden redkih trenutkov, ko moderni meščan začuti smisel narave. Če bo avto parkiral pod soncem, se bo ta pregrel prek 60 stopinj Celzija - kot je v odličnem avtorskem članku prinesel portal N1 -, če pa ga bo zapeljal pod senco orjaškega drevesa, se bo nato lahko odpeljal v več kot 30 stopinj hladnejšem vozilu.
-
12. 7. 2024 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Manca Erzetič: Hermenevtika pričevanja
Prav take travme so objekt knjige, ki se posveča posebnemu tipu pričevanj – izkušnjam totalitarizma, ki so jih ubesedile žrtve nacizma v koncentracijskih taboriščih in komunizma na Golem otoku. Toda enostavna pot se takoj zaplete: ubiti molčijo, v njihovem imenu govorijo preživeli. Toda ti, ki so preživeli Auschwitz, nosijo s seboj občutek krivde, da so ostali živi, morda celo na račun pobitih. A četudi to preidemo, nam ne ostane priča nasploh. Pač pa priča, ki ostane priča (Boris Pahor), priča, ki se odpove priči (Primo Levi), priča, ki postane nepriča (golootočan Marijan Rogić), in od tod še tri variante: nepriča, za katero hočejo, da je priča (Adolf Eichmann), nepriča, ki hoče biti priča (Jovo Kapičić, vrhovnik Golega otoka), in neprava priča (Edvard Kocbek).
-
12. 7. 2024 | Mladina 28 | Pamflet
Komentar / Politizacija javnih medijev
Komaj so trije krajani Krškega v prispevku RTV SLO potožili nad smradom, ki se širi iz tovarne papirja VIPAP, že so prejeli tožbo, ki od njih terja odškodnino tisočaka in javno opravičilo, ker da so krnili ugled in dobro ime papirniškega podjetja. Gesta zastraševanja korporacije, ki jemlje človeku pravico, da svobodno spregovori o onesnaževanju okolja v svojem kraju.
-
5. 7. 2024 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Françoise Barbe-Gall: Kako gledati sliko
Avtorica jih izbere 42: od Rafaela, Giotta, Rembrandta, Picassa, Kandinskega pa tja do Rothka. Iz vsake naredi zgodbo, ki je podložena s sentenco: uganiti to, kar ni izrečeno, doživeti vtis že videnega, opustiti očividnost, vzeti si čas za zmoto, stopiti na narobno stran stvari … Ko Murillo v 17. stoletju naslika svetega Tomaža Villanovskega, ki deli miloščino, predstavi škofa, ki daje prosjakom srebrnike. In kaj je gledati na sliki? Velikaša, ki se odreče časti in oblasti ter deli vse, kar ima. Iluzijo sproščenosti in občutek, da se je košček nebes spustil do revežev. Toda moč prizora dojamemo šele ob vednosti, da je Sevillo, v kateri je živel škof, opustošila kuga, ki je pobrala polovico prebivalstva, preživele pa pahnila v revščino. Na to so se odzvali cerkveni redovi in pri slikarjih naročali slike, na katerih so slabotni in oropani vsega igrali bistveno vlogo. Liki, ki poprej niso objekt slikarske pozornosti, so naenkrat osrednje figure.
-
5. 7. 2024 | Mladina 27 | Pamflet
Ko je v Franciji po prvem krogu parlamentarnih volitev Nacionalni zbor zbral največ glasov, se je oglasil premier Gabriel Attal in pozval volivce, naj v drugem krogu predčasnih volitev skrajni desnici ne namenijo niti glasu.
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Andrej Rahten: V prah strti prestol
Knjiga zgodovinarja Rahtena je pisana po Heisenbergovem načelu: zgodovina, ki se resda ni dogodila, a bi se lahko. Po smrti cesarja Karla je namreč Otto leta 1922 postal pretendent na avstro-ogrski prestol, prestol države, ki je bivala samo še kot ideja. Devetdeset let je potem živel kot sanjač?
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Pamflet
V intervjuju za bruseljski portal Politico je finančni minister Klemen Boštjančič izjavil, da ne vidi nobene težave v sodelovanju z morebitno skrajno desno francosko vlado, če bo na parlamentarnih volitvah v Franciji zmago slavil skrajno desni Nacionalni zbor. Takoj sta se odzvala ministra iz vrst SD Matjaž Han in Tanja Fajon, ki sta povedala, da ju zelo skrbi uspeh skrajne francoske desnice.
-
21. 6. 2024 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Boria Sax: Živali v Tretjem rajhu
Poanta je tako blasfemična, da svojega dela ni smel napisati v dobesednosti – nacizem je namreč sprejel najbolj živalim naklonjeno zakonodajo. Z zaporom je kaznoval mučenje in trpinčenje živali, zaščitil divje plenilce z volkom na čelu, omejil težko delo vlečnih živali v rudnikih, prepovedal petelinje boje, bikoborbe in prirezovanje uhljev psov, kaznoval nehumani transport živali na kamionih in vlakih (pomanjkanje vode in hrane), prepovedal obredno klanje in v klavnice vpeljal obvezno predhodno anestezijo, omejil znanstvene poskuse na živalih, prepovedal uporabo živali za snemanje filmov in javno razkazovanje v primerih, ko ti dogodki znatno povečajo bolečino in povzročijo znatno škodo za zdravje … Sax torej ne primerja zakonov iz tridesetih let Nemčije z zakonodajami Francije, Anglije, ZDA in drugih dežel, ampak se usmeri na motivacijo in razloge, zakaj so nacisti uvedli zakone, ki so bili živalim najbolj naklonjeni. Ker so imeli nemški arijci status nadljudi, so posledično tudi svoje živali šteli za del nemške etnične skupnosti. Vrednotni sistem je deloval takole: biolog je bil obsojen, ker med poskusom ni dal črvom dovolj anestezije, medtem ko je Mengele v taboriščih izvajal poskuse na Judih brez anestezije. Smrtonosni cinizem: rahločutnost do favne ob sočasnem množičnem trpinčenju in pobijanju drugih človeških ras! Da bi divjim živalim namenili več svobodnega prostora, je okupacijski režim na Poljskem širil območja gozdov tako, da je požigal vasi in iztrebljal lokalno prebivalstvo.
-
21. 6. 2024 | Mladina 25 | Pamflet
V Švici je potekala mirovna konferenca o Ukrajini, na kateri je svojo udeležbo potrdil tudi slovenski premier Robert Golob. V delovnem programu predsednika vlade je bila vpisana kot prioriteta, toda tik pred zdajci je v njem začelo biti srce najstnika, ki si je celo otroštvo želelo v živo spremljati finale košarkarske lige NBA. In prvi mož državne administracije se je spremenil v otroka, ki je za svojimi željami poletel v Dallas. Tam mu je uspel zgodovinski foto: na poti iz slačilnice v dvorano je za hip prestregel Luko Dončiča, planil po njem in nastala je nepozabna fotografija, na kateri premier pozira nad svojim ulovom, košarkarska zvezda pa nejevoljno gleda stran od njega.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Raul Hilberg: Uničenje evropskih Judov
Hilberg ne prinaša le kronologije protijudovskih ukrepov in pobojev, ki so presegli pet milijonov mrtvih, ampak išče poti razumevanja, kako je bilo to mogoče. Že 500 let so v Evropi preganjali Jude, jih tlačili v gete, izvajali nad njimi pogrome in oblikovala se je tradicija, da od protijudovskih režimov niso bežali, ampak so z njimi živeli. Enako tudi pod Hitlerjem. Ko je antisemitizem prešel v plinska taborišča smrti, je med žrtvami vladal mehanizem potlačitve – to ni to. Celo za krematorij so sami Judje uporabili evfemizem »pekarna«, človeka, ki ni mogel več delati in ga je čakala plinska celica, so imenovali »musliman«. Trudili so se, da bi zadnjo izkušnjo naredili znosno, da bi smrt naredili lahko. Od tod neverjetni slogan – »živeti eno uro je še vedno živeti«. Nacistična stran, ki je sejala smrt, jo je prikrivala s svoje strani: za transportirane v pogubo so rekli, da gredo na delo na vzhod, ubijanju sto tisočev so rekli »končna rešitev«, cinični Eichmann je opravljal le birokratsko delo brez čustev sovraštva, rabinu je celo plačeval za ure učenja hebrejščine. Drugače v ZDA, kjer so časniki od leta 1943 poročali o genocidu, a vlada ni uslišala zahteve judovske občine v New Yorku, naj zbombardira železniške proge in Auschwitz. Vojne operacije so imele prednost, od holokavsta so pogledali stran. Delo ni pisano moralistično, tako avtor spremlja tudi nacistično birokracijo, ki se je ubadala z definicijo, kako razmejiti Juda od arijca znotraj družine: kdaj je mischling Nemec in kdaj prevlada Jud. Kdor prebere to knjigo, ne bo več lahkotno uporabljal besede genocid.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Pamflet
Ob parlamentarnih peripetijah priznavanja Palestine, ko je kazalo, da bo SDS z referendumom reč prestavila za mesec, se je predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič na obstrukcijo odzvala z besedami, da bomo zdaj morali še en mesec gledati posnetke o množičnih žrtvah v Gazi. Teden nazaj je parlament uzakonil priznanje, a iz dneva v dan televizije še naprej prinašajo identične prizore vojnih grozot. Slovensko priznanje je izpuhtelo, v igri je zdaj ameriški predlog za ustavitev spopadov. Postavka, da Slovenija lahko dejavno preobrne potek dogodkov, se je izkazala za iluzijo. In silna vnema, ki je priznavanje postavljala kot prvo bit in tedne mobilizirala množice, je v hipu poniknila. Podobno sta delovali referendumski vprašanji o prosti uporabi konoplje in evtanaziji, ki sta diktirali dnevne pogovore državljanov, da so se opredeljevali za in proti. Referendum ju je potrdil, kdaj in v kakšni dikciji bosta zakona prišla pred poslance, pa živa duša ne ve. Pač, brati je bilo mogoče že lucidni cinični pomislek, kako državni aparat vodi akcije, kako bi zmanjšali alkoholizem in uporabo drog med šoferji, ki povzročata vrsto nesreč in smrtnih izidov, zdaj pa bo ista administracija z zakonom spodbudila razmah marihuane v prometu.
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Marjan Dolgan in Matija Ogrin: Bibliografija Franceta Balantiča
Pod svojim imenom je za življenja objavil 22 pesmi v desetih številkah različnih literarnih revij, postumno pa so mu leta 1944 izdali pesniško zbirko V ognju groze plapolam. Kako je ta količinsko drobni opus narasel na več kot 700 bibliografskih strani? Knjigo sestavljajo štiri osrednje enote: A – bibliografska, dokumentarna in spominska dela ter njemu posvečene prireditve, B – izdaje njegovih literarnih del, C – strokovna dela o njem in njegovi liriki in D – umetnostne upodobitve Balantiča in njegovih pesmi.
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Pamflet
Komentar / Nacionalka v Golobovih krempljih
Medtem ko ankete že mesece beležijo strm padec popularnosti vladajoče stranke Svobode, je nacionalka iz dneva v dan bolj prijazen medij do predsednika vlade. Vzemimo najprej najbolj lahkotno pomoč. Po dveh letih vladanja je vlada na veliko naštevala svoje uspehe, kar je RTV SLO natančno prenesla. Ko pa je dela besedo opoziciji, so dnevniški prispevek predvajali pod napisom - opozicija je po pričakovanju kritična. Nedolžni pripis - po pričakovanju, ki pa jemlje težo pogledom SDS in NSi. Povsem enako bi namreč lahko začeli tekst o vladi - vladajoča koalicija se je po pričakovanju hvalila s svojimi uspehi. Kako je reč sporna, kaže osrednja oddaja POP TV, ki je poročala o istem dogodku, v katerem pa kritik opozicije ni devalvirala, češ da je opozicija po pričakovanju kritična.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Igor Omerza: Milan Kučan in UDBA
Udbovske biltene je ustvarjalo 700 udbovcev in 3500 špicljev, ki so s prisluškovanjem in zalezovanjem pridobivali informacije, kaj počnejo in kaj mislijo tisti, ki jih je partija imela za sumljive in nevarne. Stari režim je plačeval celo tovarno zaposlenih za vohunjenje! A avtor opozori na diskrepanco: iz leta 1979 in 1980 so ohranjeni vsi bilteni, od leta 1987 pa jih je od letne tisočerice le peščica. Čas, ko je postajal Kučan št. 1 v komunistični nomenklaturi; torej so v skrbi za njegov imidž sistematično uničili kulturno bogastvo nacionalnih arhivov!
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Pamflet
Pred tednom so Združeni narodi izglasovali resolucijo o genocidu v Srebrenici. Srbske čete pod vodstvom generala Ratka Mladića so tedaj pobile več kot osem tisoč muslimanov. Danes v srbskih deželah ostro protestirajo, v srbskem delu Bosne pretijo z odcepitvijo. Resolucija, ki se kaže kot gesta humanosti, pa ima dve veliki preusmeritvi. Ni dvoma, da se je tam dogodil največji množični pokol po drugi vojni v Evropi. Na haaškem sodišču so bili potem zaradi zločinov obsojeni glavni akterji, od Mladića naprej. Toda ko svetovna organizacija glasuje, ali je grozodejstvo pokol ali genocid, se spreminja v žirijo Evrovizije, ki z glasovi odloči, kdo bo glasbeni šampion Evrope. Genocid ima težo kot pravna kategorija, glasovanje političnih delegatov je deplasirano. Sploh v Združenih narodih. Ti so na začetku vojne v Bosni razglasili Srebrenico z okolico kot varovano območje Združenih narodov. Tja so poslali vojaške enote, ki so dve leti onemogočale srbsko zavzetje mesta. In zakaj se je dogodil pokol oz. genocid? V nekem trenutku so vojaški poveljniki modrih čelad pod pritiski Mladićevih enot odredili umik in mesto predali kruti usodi.
-
24. 5. 2024 | Mladina 21 | Pamflet
Na obisku ene izmed zdravstvenih ustanov je premier Robert Golob dejal, da samo zadovoljno osebje lahko bolnikom omogoči ustrezno storitev. Torej - zadovoljni zdravniki, medicinske sestre in strežnice. Prvi nejevoljni že mesece stavkajo, preostali prav tako terjajo povišanje plač. So televizijski novinarji pristopili k predsedniku vlade z vprašanjem: zakaj jim pa ne dvignete plač? Nak, prvi mož v državi si je podredil medije tudi tako, da mu na tiskovnih konferencah več ne zastavljajo vprašanj. Zanj so le trobilo, skozi katere lahko izreka karkoli, ne da bi mu bilo treba pojasniti, kako bo svoje napovedi uresničil.
-
17. 5. 2024 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
V Vladivostoku se je leta 1974 s skupino ruskih turistov vkrcal na ladjo, ki je šla na tritedensko križarjenje po Tihem oceanu s posebnim tretmajem, ne da bi kdaj vplula v kakšno luko. Slava je odšel z načrtom, proučil je itinerarij in ugotovil, da se najbolj približa kopnemu pri filipinskem otočju, na deset morskih milj. Da bi njegovega izginotja ne opazili, je izbral noč. Toda kako naj ve sredi oceana, kam naj plava, ko pa ne vidi ne kopnega ne luči na njem? Ponoči se je znal orientirati po zvezdah, a kaj, ko so jih zakrili oblaki. Plava ure v napačno smer, po nekajkrat zamenjani smeri pa mu ni več jasno, kje sploh je in kam naj odplava; očitno je bilo le, da se kapitan ni ravno držal kurza. Dan prinese svetlobo, toda ko ga premetavajo kot gora veliki valovi, njegov horizont ne seže dlje od kraterja valov. Ni počitka, če pade v sen, se bo zadušil v vodi. Bog se zdi, da mu je naklonjen, naposled ugleda otoček, se usmeri proti njemu, a se spet znajde na odprtem morju – odnese ga morski tok. Odpovedo mu noge, sam sredi oceana se nagiba k samomoru, toda praznih rok tudi za to nima kaj prida možnosti … Dramatično napisana knjiga; če jo bralec zaradi česarkoli že odloži, bo komaj čakal trenutek, da se vrne k branju.
-
17. 5. 2024 | Mladina 20 | Pamflet
Po študentski zasedbi FDV je kraj upora obiskal rektor ljubljanske univerze (LU) Gregor Majdič in ugodil protestniškim zahtevam. POP TV je tam napravila posnetek, na katerem rektor stoji pred steno, na kateri piše Fuck NATO. In del medijev se je zgrozil, da prvi mož (LU) simbolično podpira izstop oz. ukinitev te vojaške asociacije. Irelevantna reč; ali bi rektorja, ki bi objavil argumente za izstop, zaradi tega odstavili? Konec koncev je francoski predsednik Charles de Gaulle držal svojo državo izven NATA. Pod vladavino svobode govora lahko izražaš svoje misli, četudi večini niso po godu. Sploh je to nujno za akademski svet.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Tim Flannery: Prirodoslovna zgodovina Evrope
Seveda je bil planet, kakršnega poznamo danes, mnogokrat preoblikovan. Najusodneje pred 66 milijoni let, ko je nanj padel asteroid in povzročil zatemnitev sonca z jedrsko zimo, ki je spravila s sveta dinozavre in številna druga bitja. Bližje nam je čas pred 20 tisoč leti, v katerem je bila morska gladina do 150 metrov nižja od današnje, kar je povzročilo, da Irska in Britanija nista bili več otoka. Od danes živečih živali je rekorderka krastača, ki je tu že 60 milijonov let, lovcem pa bi se morala zatresti roka ob strelu na volka, ki je avtohtoni prebivalec izpred treh milijonov let. Vmes je izumrl, a pred 500 tisoč leti prišel nazaj iz Azije. Bitja izumirajo in se kdaj čudežno vračajo, včasih tudi kot križanci. Jamski medvedi so resda izginili, ne pa del njihovih genov, ki je prešel v rjave medvede.
