Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    31. 1. 2025  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Knjiga

    Jernej Šček: Kavarna odprta

    Ker so ti napisali tudi knjigo, dve ali celo več, bi delu lahko rekli knjižne recenzije v formi intervjuja. Torej široka zbirka intelektualnih in izkustvenih spoznanj. Od psihopatologije mafije, ki kraljuje z likom mafijskega očeta: vedno odsoten, vselej prisoten, zatorej arhetip nepremagljivega očeta, pa do komunikacijske ekologije, ki med drugim proučuje vpliv spola samostalnika na človekovo dojemanje sveta, saj prav predmetu določeni spol vpliva na to, iz katere perspektive gledamo nanj.

  • Bernard Nežmah

    17. 1. 2025  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Knjiga

    Nara Petrovič: Novi človek

    Njegov nauk je radikalen: hodi bos, živi v bivališču brez elektrike, straniščne školjke in vodovoda, a s solarnimi paneli in z zbiranjem deževnice, zelenjavni vrt gnoji z lastnim urinom in blatom, zobne ščetke naredi iz poganjkov mladih dreves, tok bivanja uravnava po naravnem koledarju etc.

  • Bernard Nežmah

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Knjiga

    Enej Silvij Piccolomini Pij II.: Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju 

    Toda obenem je tudi avtor lahkožive komedije Hriziada. Ko je pred 50 leti ljubljanski kino Sloga polnil dvorano s predvajanjem erotičnih filmov o obscenostih za samostanskimi zidovi, si živa duša ni predstavljala, da je to tematiko že pred 500 leti popisal avtor, ki je pozneje postal papež. A ne kot moralist, ki bi se zgražal nad lahkoživimi menihi, temveč kot verzirani poznavalec bordelov, ki mu ni tuja niti strategija, kako igriva meniha na novo prižgeta vnemo svojih kurtizan, ki sta ju zaradi drugih klientov začeli zapostavljati. Francoski psihoterapevti so v zadnjem mileniju vpeljali pojem perverznih narcisov/narcis in začeli iskati poti, kako naj se nesrečni zaljubljenci izmotajo iz toksičnih razmerij, bodoči papež pa je to počel že v spisu Zdravilo za ljubezen, v Hanibalovem pismu pa je popisal umetnost pisanja ljubezenskih epistol.

  • Bernard Nežmah

    3. 1. 2025  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Knjiga

    Mihail Bulgakov: Aleksej Varlamov

    Ker je avtor mislil, da mora povedati vse, kar ve, je pozabil na strukturo zgodbe in je čtivo zasul z detajli, ki ubijajo bralno napetost. A kdor najde ključ za branje 800-stranskega dela, izlušči edinstveno pripoved.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    3. 1. 2025  |  Mladina 1  |  Pamflet

    Komentar / Stari dolgovi

    Iz zadnjega intervjuja predsednica DZ Urške Klakočar Zupančič za časnik Delo je v povzetkih drugih medijev odzvanjal stavek: pričakujem, da se bomo po samorefleksiji v stranki Svobode konsolidirali, in da bomo tisti nosilci, ki smo bili v na začetku v prvih vrstah, znova stopili v ospredje. Političarka, ki je vseskozi v ospredju medijske pozornosti, tu potarna, da ima v stranki status drugorazredne, in da računa, da pride zopet med prvorazredne. Pravi torej, da stranko vodijo napačni ljudje, saj da so njeni izvorni protagonisti odrinjeni. Nenavadno, doslej je bilo videti, da stranko vodi Robert Golob in da je on odločal o mestu posameznikov v strankarski in državnih hierarhijah. Gospa ob koncu polemizira s kadrovsko politiko svojega vodje, medtem ko v prvi tretjini intervjuja nastopa kot najbolj zvesti advokat premiera, ki odločna zavrača vse poante kritičnih vprašanj na njegov račun. Ne prvo ali drugorazredna, marveč shizofrena drža. Je pa prva med poslanci izrekla tudi stavek, ki je ostal neopažen. Razkrila je, da se vlada loteva poprave krivic iz preteklosti, med drugim tudi materialne odškodnine ljudem iz obdobja II. svetovne vojne; njihova škoda še ni izplačana, ker se Slovenija z Nemčijo še ni dogovorila o poplačilu vojne premoženjske škode.

  • Bernard Nežmah

    27. 12. 2024  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Knjiga

    Aleksandar Stanković: Depra

    Slovenska novinarka Maja Megla je v knjigi Smem biti to, kar sem svojo depro povezala z izgubo novinarske službe in s tem izgubo družabnega okolja, Stanković je presenečenje – čeprav aktualni zvezdnik, obsijan z nagradami, priljubljenostjo in žarometi, se je znašel v podobni travmi.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    27. 12. 2024  |  Mladina 52  |  Pamflet

    Komentar / Varuha naših zakonov

    Nadaljuje se saga tožilke Mateje Gončin z ignorantskim policijskim varovanjem; po letu internih protestov je zadnjič je sklenila o vsem spregovoriti v oddaji nacionalke Tarča. Je to država, ki bo resno omejila mafijske posle?

  • Bernard Nežmah

    20. 12. 2024  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Knjiga

    Sarah Bakewell: Moč humanizma

    Humanizem ni pokopan v preteklosti, ampak je večen. Zadeva ljubezen do izobraževanja, radovednost in svobodo misliti zunaj ustaljenih filozofskih smeri. A tudi sposobnost ustvarjanja prijateljstev, torej povezovanja, ki ustvari prostor, kjer lahko ideje zaživijo, saj dobijo odmev in zanetijo dialog. Knjiga, ki ne bo prikaz del velikih imen humanizma, ampak pripoved o posebnostih njihovega intelektualnega bivanja?

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    20. 12. 2024  |  Mladina 51  |  Pamflet

    Komentar / Za 609 let zapora

    Medtem ko Sveti Miklavž prinaša ljudem darila, pa po Ljubljani hodi Črni Miklavž, ki darove nabira zase. A ne kot prosjak, ki bi mimoidoče prosil za vbogajme, ampak kot vladar, ki od prebivalcev izvleče dodatne davščine. Župan Zoran Janković je pred meseci razširil področja, na katera je postavil parkirne ure in ukinil brezplačno parkiranje. Malo prej je podaljšal plačljive ure, vmes je dvignil parkirne tarife. Tokrat je sklenil, da bo pobiral denar od meščanov tudi ob nedeljah.

  • Bernard Nežmah

    13. 12. 2024  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Knjiga

    Gabor Maté, Daniel Maté: Navidezna normalnost

    Izhodišče je turbulentno: 45 odstotkov Evropejcev ima zvišan tlak in 70 odstotkov Američanov jemlje najmanj eno zdravilo na recept. Tolikšen delež bolnih ljudi v družbi preteklosti nikoli ni bival. Stvar je še hujša, če pomislimo, kaj vse medicini uspe pozdraviti. Avtorjev zastavek je logičen – bolezen ni stanje, ampak proces, ki ga spodbuja sodobni način življenja. V besedilu ga argumentira z vrsto kliničnih primerov na smrt obolelih, ki so z dramatično spremembo svojega bivanja čudežno ozdraveli. Še en šarlatan?

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    13. 12. 2024  |  Mladina 50  |  Pamflet

    Komentar / Vprašanja brez odgovorov

    V domovih za onemogle in drugače hendikepirane manjka osebja, zaradi česar je v njih precej manj nameščenih, kot jih prostori dopuščajo. Čeprav je problem akuten že leta, vlada sprejema vse mogoče načrte, le rešitev ne. Tokrat so se angažirali osrednji mediji, ki so postregli s serijo številk. Najbolj šokantna je ta, da po razpisih za delovna mesta v domovih zapolnijo le tretjino manjkajočih strežnic, negovalk in drugega iskanega osebja.

  • Bernard Nežmah

    6. 12. 2024  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Knjiga

    Drago Jančar: Zakaj pisati

    Ne po naključju se v njih opira tudi na Kundero, saj misel tke počasi, mimo moderne hitrosti spletnih vsevednežev. »Človek, ki je napisal deset knjig, ima v informacijski džungli enako težo kot nekdo, ki deset knjig niti prebral ni.« Tega resda ne eksplicira, ampak reč je usodna: če erudit privoli v medijski pogovor z analfabetom, bo glede na instantni dialog postal banalen, če ga bojkotira, bo banalnež zavzel polje javnosti. A pisec zre še drugam. V teater, v katerem literaturo izganjajo iz gledališča, to pa namesto uprizarjanja dram ponuja vse več fragmentov političnega pamfletizma. In v sodobno založništvo, v katerem uredniki popravljajo politične nekorektnosti v delih Roalda Dahla, Agathe Christie, Marka Twaina, črtajo mizoginijo celo pri Shakespearu. Literaturo zdaj spravljajo na raven agitke, ob kakršni je Jančar odraščal. Cinizem sodobnosti prek diktata feminističnih gibanj, ki terjajo, da jim literati sledijo, ponavlja model sovjetskih »inženirjev duš«. Ta je književnikom zapovedoval, da s pisanjem soustvarjajo novi red naprednega komunizma, kjer so avtorjem črtali naslove, imena junakov, često kar celotne tekste.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    6. 12. 2024  |  Mladina 49  |  Pamflet

    Komentar / Stolnica kot Rakova jelša

    V Ljubljani so z avtomatskim orožjem ustrelili Safka Zovka, policija pa pravi, da je šlo le za obračun med člani kriminalnih združb. Direktor policije in resorni minister pravita, da je Slovenija varna država, da en primer te slike ne skazi.

  • Bernard Nežmah

    29. 11. 2024  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Knjiga

    Arne Hodalič: Moje svetlobe

    V njegovih knjižnih fotoalbumih dominirajo fotografije, tu pa je za odtenek v prednosti besedilo. To teče kot pri Sindbadu Morjaku v Tisoč in eni noči – s pripovedovanjem peripetij s potovanj pritegne bralca, sploh, ker zgodbe ilustrirajo še zgovornejše fotografije. Pri tem tokrat postavlja v prvi plan zaplete in probleme, povezane s tem, kako sploh priti v izbrane kraje ter tam posneti iskane prizore. Njegov sistem je namreč kapriciozen – izbira področja in situacije, do katerih slehernik in tudi lovci na fotografije ne pridejo: najsi bo ekstravagantni mafijec v Južni Ameriki, ki ima nepojmljivo zbirko umetnin in arheoloških artefaktov, iskalci afrodiziaka iz morskih kumar pod ledom Sahalina, sibirsko ljudstvo Nencev, ki živi nad polarnim krogom, staroselski Kogiji v Kolumbiji, kjer gore dosežejo 6000 metrov višine vsega nekaj deset kilometrov od morja, ali pa večmesečno potovanje z jadrnico pod poveljstvom kapitana supermana v francoski odpravi L’esprit de Bougainville. Delovni življenjepis, ki ga tvori več kot dvajset poti, prinaša skrajno intrigantno čtivo. Veliko bolj skop pa je v osebni biografiji, tu resda razkrije delček v dveh črticah: KuhArne in GlasbArne, a le na hitro omeni odraščanje ter na kratko popiše tri svoje dive, svoje navdušenje nad njimi, pozabi pa na samega sebe. Piše namreč linearno, s koraki zanesljivo stopa naprej, izpusti pa dileme, kratke stike, preobrate, neuspehe, razočaranja in vse, kar sodi v tkanje medčloveških odnosov in v spreminjanje samega sebe. Kar je sicer dosledno v skladu z njegovim načelom: delam, torej sem; cepljenim na bonvivansko noto: delaj, kar te veseli, in nikoli več ti ne bo treba delati.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    29. 11. 2024  |  Mladina 48  |  Pamflet

    Komentar / Borba za čast iliberalcev

    Na sojenju Janezu Janši se je pred celjskim sodiščem zbralo tisoč demonstrantov, ki so protestirali proti »krivosodju«, ki da politično preganja vodjo opozicije. Ko so vzklikali - mafija!, se je odzval šef SDS, ki je cinično pribil, da se celo mafija pri svojem delovanju drži pravil.

  • Bernard Nežmah

    22. 11. 2024  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Knjiga

    Zdenko Radelić: Sjećanja

    Eden najlucidnejših proučevalcev obdobja od tridesetih let 20. stoletja si je vzel svobodo pisati o sebi in o idejah, ki jim je pripadal in se od njih počasi oddaljeval. Zgodovinar antike Paul Veyne (1930–2022) je v knjigi Et dans l’éternité je ne m’ennuierai pas postavil skrajno letvico memoarov, v katerih je izpovedal vse o sebi, družini in kolegih tekmecih, Radelić pa razkrije detajle svojih trenutkov na način, kot da bi brali zgodovinsko delo, ki je hkrati avtorsko zaradi uporabe ironije do sopotnikov, samega sebe in časov, v katerih je živel.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    22. 11. 2024  |  Mladina 47  |  Pamflet

    Komentar / Zoper čudeže

    Že tedne gledamo prizore besnih protestnikov, ki v Beogradu in Novem Sadu demonstrirajo proti vladi, ki je financirala obnovo železniške postaje, ki se je nedavno porušila in v smrt pokopala ducat ljudi. Zahtevajo preiskavo in ukrepe proti odgovornim za tragedijo. Razumljivo, njihova jeza izvira iz dejstva, da so prenovili celotno stavbo razen nadstreška, a prav ta se je smrtonosno zrušil. Ergo, škandalozno zastavljen in izveden projekt, ki je terjal 12 življenj.

  • Bernard Nežmah

    15. 11. 2024  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Knjiga

    Plutarh: Spisi o živalski psihologiji

    Da so njegova dela med najbolj ohranjenimi iz antike, ni naključje. Povzemali in prepisovali so ga številni, saj je imel občutek za izbiranje intrigantnih tem, kot denimo – Kako se lahko človek okoristi s sovražniki? in O pravilnem načinu poslušanja.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    15. 11. 2024  |  Mladina 46  |  Pamflet

    Komentar / Soglasje brez soglasja

    Načrt župana Zorana Jankovića za večnadstropno garažno hišo že desetletje in pol ustavljajo civilna združenja, posamezni arhitekti in arheologi, umetnostni zgodovinarji, celo državni uradniki na ministrstvih, vmes so se zvrstile tudi že ostre demonstracije. Potem pa je prejšnji teden nastopil konec: občina je pridobila vsa soglasja - gradbeno dovoljenje pride do novega leta in velika gradnja se prične!

  • Bernard Nežmah

    8. 11. 2024  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Knjiga

    Jeff Deutsch: Hvalnica dobrim knjigarnam

    Odkar je spletni trgovec zasedel večino trga, stavbe knjigarn izumirajo, na Slovenskem so bolj ali manj samo še prodajna niša knjižnih založb. Ni ga investitorja, ki bi denar naložil v prodajo knjig na policah.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    8. 11. 2024  |  Mladina 45  |  Pamflet

    Komentar / Svetniki namesto svobode

    Agencije merjenja javnega mnenja in medijske slike so v ZDA napovedovale, da zna zmagati Kamala Harris oziroma bo v najslabšem doživela tesen poraz. Potem pa se je zgodila odločna zmaga Donalda Trumpa, tako po številu glasov kot elektorjev. Čudež? Nepojasnjeni preobrat v glavah volivcev, ki so se namesto za demokratko odločili za fašista, ki so namesto dobrega izbrali zlo?

  • Bernard Nežmah

    30. 10. 2024  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Knjiga

    Tomas Espedal: Peš.

    V zadnjih letih se je nabrala vrsta prevodov s to tematiko: od režiserja Herzoga Hoja v ledu, pisatelja in popotnika Kaggeja Hoja do filozofov Thoreauja Hoja in Grossa Filozofija hoje.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    30. 10. 2024  |  Mladina 44  |  Pamflet

    Komentar / »Wishful thinking«

    Tik pred koncem predsedniške kampanje v ZDA sta časnika Washington Post in Los Angeles Times objavila nov uredniški credo, po katerem ne bosta kot instituciji podprli nobenega izmed kandidatov. Gesta, ki stoji na načelu nepristranosti, saj se izmika medijski agitaciji, v kateri deluje časopis kot propagandna strankarska mašinerija.

  • Bernard Nežmah

    25. 10. 2024  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Knjiga

    Andreas Malm: Fosilni kapital

    Temo je švedski profesor človeške ekologije predstavil v minuciozni argumentaciji, v kateri se ni postavil a priori na eno stran, ampak je brskal po zgodovinskih dokumentih iz Anglije in Škotske 19. stoletja, iz katerih je postalo razvidno, zakaj je stroj na paro premagal vodno kolo. Izhodiščna dejstva so bila odločno na strani vodne energije: brezplačen vodni energent ob znatno daljšem roku trajanja vodne mašinerije. Toda potem ko si je ogledoval detajle, se je tehtnica nagnila na drugo stran. Tok rek je nestabilen, sploh takrat, ko pridejo sušna obdobja. Rešitev gre v smer gradnje prekopov, za to pa je nujna ubrana kolektivna akcija. Premog je zanesljivo dostopen na trgu vsakemu podjetniku, tu pa je potrebna skupna investicija posameznih tovarnarjev z diametralno nasprotnimi interesi, ki se ji pridružuje še hendikep pridobivanja delovne sile. Parne tovarne so gradili v obstoječih mestih, vodne gigante pa so postavljali ob rekah na podeželju, kar je produciralo fantomska naselja sredi divjine. Ob tem je pristaviti še fenomen »slabega« izkoristka delavcev: v parni tovarni delajo redno po urniku, v vodni ob sušah stroji često stojijo.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    25. 10. 2024  |  Mladina 43  |  Pamflet

    Komentar / Misterij treh ur

    Moč SDS kot največje opozicijske stranke sega le do izrekanja kritik in odpiranja posameznih tem v parlamentu. Nima vzvodov niti za ustanovitev parlamentarne preiskave o sumljivih poslih podjetij aktualnega premiera. Že mesece jih s proceduralnimi zapleti in s svojo odločitvijo, da to ni v skladu s postavo z lahkoto ustavlja ena sama oseba - skupščinska predsednica Urška Klakočar Zupančič. A pred dnevi ji je uspelo neverjetno: takoj potem, ko je oznanila zahtevo o preklicu referenduma, so jo podprle vse stranke. Čas, ki je bil potreben, da so se z njo poenotili največji politični antagonisti, je frapanten - 3 ure! Od kod ta čudež? Zakaj vlada in opozicijska Nova Slovenija niso vztrajale? SDS namreč ni najavila nikakršnega predreferendumskega boja, še več, napovedala je svojo abstinenco, umik iz kampanje, rekoč, da v njej sploh ne bo sodelovala. Očitno so to pot vsi na mah presodili, da bi jim čas kampanje uničujoče škodoval. Paranoja ali dejstvo?

  • Bernard Nežmah

    18. 10. 2024  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Knjiga

    Mihail Afanasjevič Bulgakov: Bela garda

    Bela garda je roman o sovjetski državljanski vojni, ki je v nekaj odlomkih izšel v literarnih revijah, pisatelj pa ga je napisal z mislijo, kako bi zapisal prepovedano. Bil je namreč simpatizer carske Rusije, katere predstavniki so pod komunizmom veljali za izmečke družbe, in nasprotnik nasilja, ki so ga vršili Stalinovi boljševiki. Idejna norma je zapovedovala črno-belo pravljico, izmaknil se ji je tako, da pozitivcev v delo sploh ni neposredno vključil, nastopajo le v govoricah in mitih, negativce pa je opisoval v njihovi simpatični pitoresknosti. Bela garda je obkoljena v mestu brez imena, v katerem vlada nadrealizem. Nihče ne ve, kaj se dogaja, kdo je streljal na koga. Tam so nemški junkerji, samooklicana Hetmanova ukrajinska oblast, ruske carske čete, v bližnji Odesi so se izkrcali odredi Senegalcev, zunaj pa boljševik Petljuga, poveljnik armade, ki je nihče ne vidi, a večina verjame, da šteje vsaj milijon vojakov. Nobenega reda, nobenega uvida. »Nemški vojaki, ki so imeli slabo navado, da so se ponoči sami potikali po okolici, so začeli izginjati. Ponoči so izginili, podnevi pa se je izkazalo, da so jih ubili.« Avtor popisuje dogodke, obnašanje in smrti lahkotno, dobesedno mimogrede in z razdalje kronista, ki poudarja individualizem, vzvišen nad ideološkim in vojaškim angažmajem. Denimo poveljnika topniškega voda, ki je pesnik in bonvivan, postopa s cilindrom na glavi, recitira svoje domislice v salonih, potem pa utrujen zaspi, ne da bi enoto odposlal na bojni položaj.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    18. 10. 2024  |  Mladina 42  |  Pamflet

    Komentar / Ovadba proti meni je napad na državo

    Policija je ovadila predsednika vlade po 264. členu kazenskega zakonika: kdor drugemu obljubi, ponudi ali da nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanj ali za koga drugega, da bi izkoristil svoj položaj ali svoj resnični ali domnevni vpliv in posredoval, da bi se opravilo uradno dejanje, ki se ne bi smelo opraviti, ali da se ne bi opravilo uradno dejanje, ki bi se moralo ali smelo opraviti, se kaznuje z zaporom od enega do šestih let in denarno kaznijo.

  • Bernard Nežmah

    11. 10. 2024  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Knjiga

    Alain de Botton: Utehe filozofije

    Med slovenskimi bralci so znane njegove uspešnice Umetnost potovanja, Kako ti Proust lahko spremeni življenje, Skrb za status, najbolj pa Utehe filozofije, katere prevod že dve desetletji doživlja nove izdaje. V tem delu avtor demonstrira uporabo filozofije pri soočanju s travmami, kot so trpljenje, ker si premalo priljubljen, tegobe misli, da imaš premalo denarja, občutki, da te imajo za norca, bolečine po koncu ljubezni etc.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    11. 10. 2024  |  Mladina 41  |  Pamflet

    Komentar / Utišani in zastrti

    Referendum je oblika vseljudskega odločanja, ki pa je smiselno in demokratično samo tedaj, ko je v deželi omogočeno široko soočanje argumentov za in proti. Pred leti je enega razpisal tedanji premier Miro Cerar, na njem s somišljeniki celo zmagal, a je Ustavno sodišče rezultat razveljavilo, saj je v času pred referendumom vlada iz proračuna financirala samo svojo agitacijo, medtem ko nasprotnikom ni dodelila niti beliča, kaj šele enakega zneska.

  • Bernard Nežmah

    4. 10. 2024  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Knjiga

    Igor Grdina: Med oklepom in ornatom 

    Zgodovinar Grdina se je tu posvetil stoletnim spopadom med cesarji in papeži, zaradi katerih se nobeno veliko cesarstvo ni moglo uveljaviti. Značilnost stare celine je bila tako večsrediščnost, a ne zaradi modrosti neabsolutističnih oblasti, temveč iz nemoči, da bi kdorkoli – bodisi papež, bodisi cesar, bodisi kateri od kraljev – prevladal. Vzemimo pot v Canosso, ki se je ohranila kot gesta cesarja Henrika IV., ki se je pred papežem Gregorjem VII. pokesal; nekaj let prej ga je namreč odstavil. Velika papeževa zmaga? Nikakor, razmeroma šibek vladar, ki so se mu upirali knezi in kralji, je s kesom in umikom izobčenja pridobil nazaj versko legitimacijo. Poraženec je bil močni papež, ki je bil zaveznik cesarjevih nasprotnikov, a kot verski vladar je moral sprejeti cesarjevo kesanje, zavrnitev bi pač pomenila, da sprejema posvetno logiko premoči in uničevanja nasprotnika v trenutku, ko ta nastopa samo kot vernik. Čez nekaj let ga je Henrik IV. v drugo odstavil, Gregor VII. ga je najprej ponovno ekskomuniciral, a potem dokončno premagan končal kot begunec.