Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Knjiga

    Erling Kagge: Tišina v času hrupa

    Norveški urednik, filozof in publicist je utemeljil knjigo o tišini na svojem bivanju. Ko je prepešačil Antarktiko, 50 dni ni slišal nobenega glasu živega bitja. Pisati o nečem, česar ni, je gigantski projekt. Francoski filozof Alain Corbin je šel še korak dlje, ko je objavil Zgodovino tišine. No, Kagge bi protestiral zoper napačno predpostavko, da je tišina nič, ko pa je vendar nekaj. Pravi, da je vsaka tišina drugačna. Kaj je torej tišina? Nastopa v Bibliji, kjer se Bog razodene Eliji: enkrat kot vihar, drugič kot potres, spet kot požar, na koncu … kot tišina. V njej lahko uzremo prihod Boga, lahko pa je preprosto pot k razmišljanju. Ko se umaknemo iz zvokov in komunikacij, stopimo v distanco, s katere lahko prosto zremo na svet. Njen čas šele prihaja: v dobi permanentnih šumov in sporočil se dogaja preobilje interakcij, v katerih posameznik izgubi sebe in svobodo. Je le podaljšek informacij, ki ga priklenejo na točno določene perspektive dojemanja zgodb. Toda hrup je tudi sociološki fenomen, saj niža standard bivanja. Nasproti mu stoji luksuz, ki ni vsesplošno dostopen. In z njim tišina, ki pa ima edinstveno lastnost. Kdor bi želel bivati v luksuzih, jih mora vseskozi menjavati. Tišina pa je zastonj, enaka redkost ostane tudi naslednje leto, ni je treba zamenjati z novim luksuzom. A to, da je zastonj, ne pomeni, da je splošno dostopna. Človekova sposobnost priboriti si jo, na svetu izginja. Je razredno določena, nižji sloji morajo prenašati več hrupa na delovnih mestih kot njihovi šefi, ki se umestijo v izolirane pisarne. Tudi v bogatih četrtih je manj hrušča, tam uporabljajo tišje pomivalne stroje in se vozijo v avtomobilih s skoraj neslišnim motorjem. Izkustvo čudenja navsezadnje prinese prav tišina. Himna tišini, sposobnosti, da se vsaj za hip izmakneš, da pogledaš stran in potem vidiš, da stvari tečejo drugače, kot si mislil prej.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Pamflet

    Po sledeh vladavine prava

    Kaj so bile besede, s katerimi je zunanji minister Miro Cerar, ml. povzel srečanje z nemškim kolegom Heikom Maasujem v Berlinu? Ugibanje je odveč: državi združuje spoštovanje – vladavine prava.

  • Bernard Nežmah

    30. 11. 2018  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Knjiga

    Anton Komat: Brodolomci na splavu Meduze

    Ekolog Komat je kot tradicionalni koledar: ko pride konec novembra, izide njegova nova knjiga. Tokrat pod naslovnico fascinantne Gericaultove slike iz leta 1819.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    30. 11. 2018  |  Mladina 48  |  Pamflet

    Druga stran sovražnega govora

    Prvemu med ministri Marjanu Šarcu je naposled uspelo izreči stavek, ki je zadonel po državi. Nekdanji imitator je v prvih mesecih vladavine izrekal bolj ali manj enostavne stavke, ki so utonili v pozabo že naslednji hip. Tokrat pa se je na spletni strani vlade naslovil na podjetja v državni lasti s pozivom, da naj ne oglašujejo v medijih, ki širijo sovraštvo. Po javnem pismu štirih vrhunskih profesorjev prava, ki so mu očitali nedopustni poseg, se je umaknil za pol koraka, rekoč, da ni izrekel ukaza, ampak le izrazil svoje mnenje. No, kar je povedal, ni njegovo mnenje, temveč le imitacija publicista Domna Saviča. Premier torej ni izpeljal nikakršnega miselnega sklepanja, temveč je le ponovil v javnosti znano stališče. Preprosto – pridružil se je glasovom, ki terjajo sankcije zoper Novo 24 TV, tednik Demokracijo in druge medije, ki so v lasti ali blizu največje opozicijske stranke SDS.

  • Bernard Nežmah

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Knjiga

    Igor Omerza, Rado Pezdir: Kriminalni temelji Teritorialne obrambe in NLB

    Skozi arhive do neznane strani zgodovine: načelniki Udbe, direktor LB in vodstvo Teritorialne obrambe od konca šestdesetih let pa do začetka osemdesetih kot preiskovanci tožilstva. Stari partijski aparat je deloval kot monoliten blok, tako da množični mediji niso poročali o spopadih med strujami, razen post festum, ko so po nočnih sejah ostala samo še politična trupla. O kriminalu med člani nomenklature pa sploh ne. Avtorja, ki sta preiskovala nekoč tajne arhive, sta prišla na sled paradržavi, kjer je oblast preganjala zlikovce iz njenih vrst. Reč je danes videti groteskna. Bivši šef Udbe je iz črnih fondov kupoval zlatnike v Avstriji in jih dal preprodajati po Zagrebu, zaslužek pa v svoj žep! Direktor velike banke Niko Kavčič je bančni denar nakazoval na svoje črne račune v Švici in drugod. Potem se vmešajo tožilci in osumljeni udbovec kot v gangsterskih filmih prepleza steno pred blokom in peš pobegne čez mejo. Z Dunaja potem piše Titovi desni roki Dolancu, da bi se dogovoril za vrnitev v domovino. Drugi jo popiha v Nemčijo, po pogajanjih pride nazaj in s svojega skritega računa državi vrne 180 tisoč mark. Toda, zdaj novo presenečenje – vrnjeni se prosto gibajo, partijski vrh od Popita do Kučana pa daje smernice pravosodju, kako naj vodi postopke. V igri je seveda Titova jeza, ko izve, da TO na skrivaj kupuje orožje v tujini. Slovenska partijska oblast potem izpelje sodni proces, a ga vleče tako, da po letu 1980 opusti vse preiskave, ne da bi kogarkoli obsodila. Stvar, kot da je bila končana in skrita na vekov veke. Toda ostali so arhivi in duo Omerza-Pezdir je rekonstruiral šokantno pripoved, v kateri prebiramo celo o spopadu med slovensko in hrvaško Udbo, ki sta v Italiji kot mafijska klana vodili preprodajo ilegalnih cigaret in druga drugi nelojalno konkurirali in si zbijali ceno.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Pamflet

    Prosti padec lokalne demokracije

    Zadnje lokalne volitve so v številnih primerih farsa demokracije. Ta predvideva in zahteva spopad med vsaj dvema kandidatoma. Kaj bi rekli o državi, kjer bi se na volitvah za predsednika pojavil en sam kandidat? Da je tako idealen in priljubljen, da ga podpirajo celo njegovi nasprotniki? Nikakor, tip je avtokrat, ki vlada z diktaturo, v kateri nikomur niti na pamet na pade, da bi se mu zoperstavil.

  • Bernard Nežmah

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Knjiga

    Mihael Glavan, Igor Grdina, Alenka Puhar, Milček Komelj et al.: Rudolf Maister: sto let severne meje

    Ob koncu prve vojne je 30. oktobra 1918 občinski svet v Mariboru razglasil mesto z okolico za del Nemške Avstrije. Dva dni kasneje pa je vojaški poveljnik Maribora prevzel oblast nad mestom in ga razglasil za del države SHS. Persona, ki je Slovencem izborila drugo največje mesto in za njim še številna mesta in kraje na Štajerskem, bi morala imeti status največjega nacionalnega junaka. A ga nima. Tudi v času NOB so partizanske enote in čete nosile vsa mogoča imena, le imena velikega generala – nobena. Knjiga, ki predstavlja življenje generala, pesnika in bibliofila s knjižnico šest tisoč knjig. Potem pa filmsko usodo njegove biblioteke, ki je pred nemško okupacijo utekla v Zagreb, kjer je bila razkrita, pa nato ob pomoči italijanskih okupatorjev vrnjena in skrita. Romana o Maistru, ki ga je pisatelj M. Šnuderl napisal l. 1940, rokopis med vojno skril pod premog, računajoč, da ga bo lahko objavil po osvoboditvi, a je moral čakati še 28 let. Kipa, ki ga je kipar Pirnat izdelal l. 1927 za mestno hišo, ki so ga pred nemškim vkorakanjem 14 let kasneje odstranili in skrili, vendar ga je partijska oblast na prvotni kraj vrnila šele 27 let po vojni. Tam je stal desetletje – do obiska predsednika S. Kraigherja, ki je bil ob pogledu nanj tako besen, da so Maistra jadrno prestavili v klet, od tam pa deportirali pred oddaljeno vaško šolo. In seveda vrhunec posmrtnega življenja, ki se začenja z osamosvojitvijo. Čeprav … Ko je bil nedavno najden Plečnikov načrt za Maistrovo grobnico in ga je generalov vnuk poskušal udejanjiti, je pobudo zadušila polemika, da bi bila postavitev grobnice žalitev pietete do pokojnega.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Pamflet

    Padec Jankovića

    V Parizu so svetovni voditelji praznovali obletnico konca prve svetovne vojne. Idilo je skazil le ameriški predsednik Donald Trump, ki jo hodil naokoli namrgoden, potem pa v naslednjih dnevih s tviti napadel francoskega predsednika Emmanuela Macrona. In mediji so avtomatično prinesli sliko arogantnega in nespodobnega ameriškega predsednika.

  • Bernard Nežmah

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Knjiga

    Patrick McKeown: Dober dih

    Ja, kronično čezmerno dihanje, ki v telo vnese dva- do trikrat več zraka kot umirjeno dihanje, je uničujoče. Tako avtor, ki poldrugo desetletje živi od tega, da ljudi uči pravilno dihati. Zastavek je več kot neugoden, saj ne da ne znamo več jesti, teči, zdaj se je izkazalo, da je moderni človek pozabil, kako naravno hlastati za zrakom. McKeown mu prinaša dokaze bolnikov z astmo, športnikov, predvsem pa mu to nazorno pokaže. Bolj ko izdihuješ, več ogljikovega dioksida izgubiš, zaradi tega se potem krčijo žile in hemoglobin ne more sprostiti dovolj kisika v telesne celice. Ideal torej: manj in lahkotneje dihati, kar sicer pozna tudi joga. To stanje prinese neverjetne učinke: občutno hujšanje brez diete, boljše spanje, večja sposobnost koncentracije in vzdržljivost pri športu. Priročnik z vajami se izkaže za izhodišče elegantne spremembe bivanja v smeri počasnega dihanja skozi nos. Pot sprememb kajpak ni enostavna, avtor jo pač zakoliči, ponudi smernice ter spodbudi še z zgledi iz zgodovine; prav mu prideta legendarni tekač Emil Zatopek, ki je treniral zadrževanje sape, in celo Mohamed Ali, ki naj bi bil ob pomoči meditacije in umirjenega diha nokavtiral veliko močnejšega Georgea Foremana.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Pamflet

    Hujskanje s sovražnim govorom

    Potem ko so mediji tri leta pisali o zdravniku Ivanu Radanu kot množičnem morilcu in je tožilstvo zanj terjalo 20 let zapora, mu je sodnik Martin Jančar izrekel oprostilno sodbo. Brez dokazov in brez obdukcij se je po sodnikovi razsodbi tožilstvo oprlo na moralno spornost obdolženega. In zdaj čudo: sodnik to držo pojasni z romanom Alberta Camusa »Tujec« , v katerem sodišče obsodi obdolženca sklicujoč se na protagonistovo brezčutnost, ko ni jokal na materinem pogrebu. Camusev sodnik je sicer vzel v obzir še dodatni moralni corpus delicti - romaneskni junak je nespoštljivo prižgal cigareto med bedenjem ob materinem truplu.

  • Bernard Nežmah

    2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Knjiga

    Dušan Jovanović: Na stara leta sem vzljubil svojo mamo

    Ta epsko pisan žanr pisec v hipu razbije v množico vinjet, ki delujejo kot stotina mini dram. Nabite z zgodbami in preobrati držijo bralca vse do poslednje strani.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Pamflet

    Škandal kot nerodnost

    Po vesteh, da so na savdskem konzulatu v Istanbulu ubili in razkosali novinarja Džamala Hašokdžija, so oblasti Savdske Arabije najprej trdile, da je kritik režima zapustil konzulat, čez nekaj dni so javile, da je izginil, na koncu so sporočile, da je šlo za nesrečen slučaj in da so 15 vpletenih agentov zaprle.

  • Bernard Nežmah

    26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Knjiga

    Arto Paasilinna: Ladjar z lepimi stopali

    Ker je pred dnevi umrli finski pisatelj Paasilinna (1942– 2018) že pred desetletjem napisal 35 romanov, bo v prevedenih delih še naprej prihajal med bralce.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Pamflet

    Molk pri izbirah

    Parlamentarni izbor novega ustavnega sodnika je odpisal profesorja ustavnega prava in publicista Andraža Terška. Neverjetno, ta, ki bi bil idealen, je za poslansko večino neprimeren.

  • Bernard Nežmah

    19. 10. 2018  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Knjiga

    Jakob von Uexküll: Potikanja po okolnih svetovih živali in ljudi

    Jakob von Uexküll (1864–1944) je bil estonsko-nemški mislec, ki je proučeval bivanje živali. Sredi 19. stoletja je naravoslovec in pisatelj Fran Erjavec izdal takrat prelomno knjigo Domače in tuje živali v podobah, v kateri je živalska bitja predstavil ne več kot plen ali objekt človekovih koristi, temveč kot taka v njihovi živalski posebnosti. Uexküll pa je stopil še nekaj korakov naprej, ko je živali predstavil skozi njihovo zaznavanje tako, da človek ni več krona stvarstva. Vzemimo klopa, ki ždi na grmovni veji in čaka, da se pod njim pojavi toplokrvno bitje, na katero se bo prisesal in napil njegove krvi.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    19. 10. 2018  |  Mladina 42  |  Pamflet

    Vsiljevanje političnih smeti

    Poslanca manjšin sta podpisala sporazum o sodelovanju z vlado, s čimer si je premier zagotovil 45 glasov podpore v parlamentu. Vest, ki bi morala šokirati. V medijih bi pričakovali ironične naslove - v Šarčevo vlado vstopila še Viktor Orban in Matteo Salvini! To, da manjšinska poslanca kdaj podpreta predloge vladnih zakonov, je že dolgo običaj. A zakaj bi morala podpisati poseben sporazum? Kaj torej prinaša ta dogovor? Vlada se zavezuje, da bo še naprej skrbela za ustrezno financiranje narodnih manjšin, da bo spoštovala rabo italijanščine in madžarščine v lokalnem okolju in državnih ustanovah, da bo še naprej skrbela za sistem vzgoje in izobraževanja …

  • Bernard Nežmah

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Knjiga

    Igor Drnovšek: Najlepše stvari so zastonj

    Toda njegov paradoksalni naslov ni le stilska bravura, izraža zorni kot. Tako kot jabolk najbogatejših okusov ne morete vzeti s trgovskih polic, ampak jih najdete na starih drevesih v krajih bogu za hrbtom.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Pamflet

    Tišina hrupa

    Ko je tednik Demokracija objavil razpis za novo slovensko pravljico, je ostro protestiralo društvo pisateljev in še več deset drugih organizacij. A zakaj literati protestirajo proti ustvarjanju književnosti? - Pravijo, da se otroško literaturo zlorablja za rasistično propagando. In kako se kaže moment rasizma? - Razpis med drugim predpisuje, da naj pravljica obravnava nevarnosti, ki jih prinašajo multikulturalizem in ilegalne migracije. Med poosebljenimi junaki pa naj pozitivce predstavljajo domače živali, negativce pa tujerodna invazivna vrsta.

  • Bernard Nežmah

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Knjiga

    Nina Berberova: Knjiga o sreči

    Spada med otroke revolucije, kot so bili Majakovski, Pasternak, Cvetajeva, Blok etc. Bili so zaznamovani z leninizmom, eni so ga širili, pa v osebnem zlomu naredili samomor, drugi so emigrirali, a se potem vrnili, tretji bi emigrirali, vendar jim ni uspelo, ona je samo emigrirala. Vsi pa so vseskozi pisali o tej fatalni dobi. Berberova o usodi ruskih emigrantov po evropskih prestolnicah; le v Parizu je leta 1922 živelo 70 tisoč prebeglih Rusov.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Pamflet

    Mračna stran osrednjih medijev

    Še ne pravnomočna obsodba novinarja Vladimirja Voduška zaradi domnevnega izsiljevanja podjetnika je zaradi sodnikove odločitve, da mu po odsluženi kazni prisodi še leto prepovedi dela novinarskega dela, doživela vrsto kritik, da gre za šokantno in več kot sporno obliko »berufsverbot«. A nanjo velja pogledati še s strani žurnalizma. Kaj naj bi namreč storil obsojeni novinar? V zameno za oglaševalski denar naj bi se dogovoril, da dokumentov o rabotah podjetnika ne bo objavil. Toda, ali je to eksces ali česti princip marsikatere medijske hiše?

  • Bernard Nežmah

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Knjiga

    Josef Škvorecky: Strahopetci

    V hipu je bil prepovedan, avtorja pa so komunistične oblasti obtoževale za izdajalca domovine in antihumanista. Seveda bi se tedaj isto dogodilo tudi slovenskemu piscu, ko bi kaj takega poskušal izdati v Ljubljani. Še huje, na Slovenskem je bil partijski režim tako vsemogočen, da literatom ni padlo niti na misel, da bi s tovrstnim čtivom prišli k založniku. Kaj je torej napisal Škvorecky? Njegov junak je član jazz benda, ki nastopa tudi pod okupacijo, je kajpak patriot, ki ne mara SS, toda v majskih dneh je izid vojne tako jasen, da se predaja osebnim načrtom – glasbi in dekletom. Hitler je mrtev, Nemci so v zadnjih vzdihljajih, Rusi in Američani so tako rekoč tu, zakaj bi sploh izvedli nesmiselno vstajo, ki je potem vzela 40 čeških življenj? Njegovega pogleda ne določa ideologija narodnega boja, temveč je cinični realist.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Pamflet

    Žreb kot krona napredka

    Sovjetski voditelj Stalin je nekoč po radiu poslušal Mozartov »Koncert št. 23«, ki ga je igrala znamenita pianistka Marija Judina. Tako ga je navdušil, da je poklical svoje podrejene, da mu naslednji dan prinesejo ploščo s posnetkom. A ker je radio le neposredno prenašal koncert, plošče niso imeli. In kaj so storili njegovi KGB-jevci? Sredi noči so prišli po Judino in člane orkestra, da so še enkrat odigrali Mozarta, nastop posneli na ploščo, ki so jo potem prinesli Stalinu.

  • Bernard Nežmah

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Knjiga

    Ivan Cankar: Podobe iz sanj

    Iz nje je bilo jasno, da Ivan Cankar umira; nič več satire in socialne kritičnosti, temveč le smrt, Bog in vera v posmrtno vstajenje. A kaj drugega naj čuteči pisatelj piše v letih svetovne vojne, ki ulice polni z invalidi, polja pa z množicami pobitih vojakov, med katerimi so končali tudi njegovi številni znanci?

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Pamflet

    Nepotrebna glasnost in uničujoči molk

    Novi zunanji minister je osvojil pozornost domačih medijskih žarometov. Po razkritju nemškega časnika Spiegla, da je pravna služba EU pritrdila Sloveniji v arbitražnem konfliktu s Hrvaško, je Miro Cerar, ml. izrekel lektiro prvemu evropskemu komisarju Jeanu-Claudu Junckerju: »Če evropska komisija zanemari pravno mnenje, ne spoštuje vladavine prava.« Nekdanji premier je spet v stari formi, ko politike podučuje, kaj morajo početi; tokrat prav dobesedno, češ da bodo morali Juncker in njegova komisija pojasniti, zakaj na svoji seji ni obravnavala dokumenta svoje pravne službe.

  • Bernard Nežmah

    14. 9. 2018  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga

    Zygmunt Bauman: Retrotopija

    V preteklih dobah so poznali pogled v prihodnost v obliki utopičnih idej, modernosti pa ostaja samo še preteklost kot retrotopija. Še več, globalna epidemija vere v večni napredek se umika globalni epidemiji nostalgije. Prihodnost namreč ni več obetavna, je mora, ki jo tvorijo strah pred izgubo službe, bojazen, da vam zaradi neplačanih dolgov zasežejo dom, da vaše znanje nima več tržne vrednosti. A lucidni sociološki proučevalec Zygmunt Bauman (1925–2017) je bil žrtev hiperprodukcije, pod katero je v zadnjega četrt stoletja produciral v povprečju več kot knjigo na leto. Posledica je enostavna – namesto poglobitve v eno temo je prinašal široke vpoglede. Tako namesto diahronih primerjav predstavlja sedanjost kot unikatno, čeprav so si denimo tudi v renesansi postavili za utopijo vrnitev v preteklost – v antiko.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    14. 9. 2018  |  Mladina 37  |  Pamflet

    Oboroženi napad na ustavno ureditev

    Nekaj dni pred glasovanjem o vladi Marjana Šarca je časnik Delo objavil anketo, po kateri je priljubljenost njegove stranke od časa volitev padla za polovico. Podatek, ki sicer ni sprožil ne odzivov ne premišljevanj, je šokanten. Pred časom smo prebirali, kako se je število novih članov stranke LMŠ skokovito povečalo, po drugi strani pa se je množica njenih podpornikov razpolovila. Za te, ki pristopajo, je motiv evidenten: ker ima vladna stranka največjo moč kadrovanja, je postala pač vabljiva za karieriste. A zakaj osip navdušencev med državljani? V čem se razlikujeta predvolilni od povolilnega Šarca? Prvi je volivcem napovedoval, da z njim prihaja čas novih obrazov, nove generacije politikov. Drugi pa se je postavil kot rešitelj odstopljene vlade, katere člane je znova vrnil v ministrsko in druge oblastniške ekipe. Kot politik, ki je vladi Mira Cerarja ml. omogočil metamorfozno preživetje. Polovica prvotnih Šarčevih navdušencev se očitno počuti izigrano. In nekdanji imitator se je zaradi želje po premierstvu odpovedal ljudski moči svoje stranke.

  • Bernard Nežmah

    7. 9. 2018  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

    Patrick Modiano: Pasja pomlad

    A zanjo je kajpak poplačan s slogom, v katerem so stavki kot magnet, ki z enako močjo vleče prav do zadnje strani. Kaj je torej pisateljeva čarobnost? Ko je francoski pisatelj Patrick Modiano izvedel, da je dobil Nobelovo nagrado, so ga obkolili novinarji, on pa je namesto z evforijo postregel s skrbjo: »Rad bi vedel, zakaj so me izbrali.« Pasja pomlad je knjiga o umetnosti spominjanja. Romani podrobno upodabljajo svoje glavne junake, francoski romanopisec pa naredi nasprotno: z eno samo fotografijo prikliče spomine, ki pa narišejo le obris sence izginulega fotografa. Ali z besedami romanesknega pripovedovalca: »Ni maral, da bi ljudje in stvari izginili, ne da bi pustili sled za seboj.« Današnji čas je doba hiperprodukcije in kopičenja obilja, avtor pa za izhodišče postavi smeti, se pravi spomin na tovariša, ki se je odselil in izginil pred 30 leti. Nekdanji fotograf je bodočega pisatelja izzval: je moč z besedami ustvarjati tišino?

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    7. 9. 2018  |  Mladina 36  |  Pamflet

    V senci mrtvih dreves

    Vest o Štajerski vardi, skupini zakrinkanih bojevnikov, oboroženih s sekirami in strelnim orožjem, ki se urijo v gozdu pod vodstvom predsedniškega kandidata Andreja Šiška, je preplavila medije. Jasno, vsi smo proti takšni nasilni formaciji, ki bi vzela red v svoje roke. To je točka, ki civilizacijo loči od zakona divjega zahoda.

  • Bernard Nežmah

    31. 8. 2018  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Knjiga

    Carlos G. Villa: Nova država za novi svetovni red

    Politično je kajpak provokativno postaviti, da je šlo za manever vodilnega razreda, da bi kompaktna celota na silo spremenila politično usmeritev. In da so poraženci najnižji družbeni sloji. Ker je avtor, španski raziskovalec Carlos G. Villa, delo pretenciozno zastavil na več desetletni časovni osi, je nepoznavanje zgodovine reševal z metodo intervjujev, s katero je pridobival vedenja in znanja iz rok nekaj deset akterjev zgodovine. To je običajno pri novinarskih reportažah, od znanstvenega teksta pa je pričakovati, da bo vednost ustvarjal in je ne povzemal. Še zlasti, ko mu duh časa v sedemdesetih letih pojasni tedanja partijska funkcionarka – pa tako beremo, da so imele institucionalne elite lastno moč odločanja mimo partije ali da se je državni aparat osamosvojil od partijskega vrha že leta 1952!? Materialnih napak je v delu precej: od sicer minornih napačnih datumov (aretacija Borštnerja, JBTZ) prek izpustitve omembe srbskih voditeljev Nikezić-Perović v Titovem obračunu z liberalci 1971/72 pa do afer s prodajo orožja Libiji in Iraku, hkrati pa izpusti najbolj razvpiti primer Etiopije. To postavi pisca v očeh bralca na raven priložnostnega poznavalca. Najboljši del knjige so dokumenti o ocenah CIE in ameriške vlade o Jugoslaviji, zlasti še odločitev, da leta 1989 premieru Markoviću ne ugodijo z reprogramiranjem dolga. Posledica je bila neprepričljivost zvezne vlade in pohod republiških osamosvojiteljev. In seveda odlomki, ki razkrivajo, kako je zaradi nezmožnosti odplačevanja dolgov Mednarodni denarni sklad že na začetku osemdesetih let jugoslovanskim oblastem postavil diktat opustitve socializma in prehoda na tržno gospodarstvo. Pravzaprav škoda, da se avtor ni osredotočil le na temo – kako so mednarodna posojila spreminjala ustroj Jugoslavije.

  • Bernard Nežmah

    24. 8. 2018  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Knjiga

    Franci Demšar, Renata Zatler: Javna hiša Slovenija: politično kadrovanje

    Vsaka vlada zamenja serijo direktorjev državnih uradov in podjetij ter članov nadzornih svetov, pač po načelu, da lahko korupcijske posle ustaviš le z novim, bolj poštenim vodstvom. Torej kadrovske menjave kot glavni model urejanja družbe. Nazorno in enostavno? Nasprotno, avtorja pokažeta, da prav vlade generirajo sistem, ki odpravlja avtonomnost uradništva in institucij. Primeri, ki jih prinašata, so slikoviti in zgovorni, najsi bo način, s katerim si je premier Drnovšek kupoval podporo medijev in sočasno demonizacijo svojih tekmecev, ali pa delovanje »nezamenljivih« uradnikov oz. »gospodov 10 odstotkov«, ki zasedajo manj opazna mesta, pri čemer pa iz ozadja vodijo vsebine razpisov, ki vnaprej profilirajo njihove kliente. Knjiga je hkrati analiza in poskus izdelave bolj odprtega sistema, ki bi onemogočal najbolj frapantne kadrovske in finančne zlorabe. V zadnjih letih smo denimo doživeli vrsto izborov, ob katerih se je javnost le čudila: kako je mogoče, da je izbran kdo, ki razen političnih botrov ne premore praktičnih znanj in izkušenj? Kaj je torej lek v takih zadevah? Kot običajno – transparentnost. Toda ne kot črka na papirju, temveč z javnimi objavami. Notorične so bile postavitve direktorjev UKC, kjer smo lahko sledili zmagovitim imenom, ne pa konkretnim programom kandidatom, iz katerih bi bila sploh vidna vsebina izbire. Delo kajpak ni panaceja, žal popolnoma izpusti področje občinskih oblasti, kjer sistemska korupcija teče še nevidneje, toda vseeno dovolj natančno opiše probleme in ponudi orodja, ki bi jih ekipa nove vlade lahko vzela za obvezno čtivo. Toda čemu, ko pa je aktualno stanje idealno? Že pogled na obris nastajajoče vladne koalicije kaže, da credo nove vlade niso ideje in programi, temveč delitev volilnega plena, kot so ministrstva, uradi, državna podjetja etc.