Bernard Nežmah
-
3. 8. 2018 | Mladina 31 | Pamflet
Stranka Levice je ostala zvesta svojemu programu in sklenila, da ne vstopi v koalicijo, ki ji jo je ponujal Marjan Šarec. Toda pravi, da jo je vseeno pripravljena projektno podpirati.
-
27. 7. 2018 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Martin Heidegger: Kaj se pravi misliti
Ko bi ne bil filozof, bi v njih videli način, kako je iskal pot, po kateri bi pod vprašaj postavil tudi novi red novih samoumevnosti, ki so zavladale po nacizmu. A za aktualno branje je pomembnejši tekst kot tak.
-
27. 7. 2018 | Mladina 30 | Pamflet
Pri formiranju Šarčevih koalicij se je dogodil drugi korak: na pogajanja je bila povabljena Levica. Še dan pred tem je petorček (LMŠ, SD, SMC, SAB, Desus) pozval NSi in ji dal možnost, da v enem tednu premisli, če želi nadaljevati pogajanja. In vodja Levice Luka Mesec je bil pred kamerami upravičeno nejevoljen, rekoč: »Kar je danes sklenil petorček, je neresno in neodgovorno.« Toda, brž ko je po Toninovem ne-ju mandatarski kandidat Šarec sklenil, da le pozove Levico, je Mesec v hipu spremenil barvo in se dobrovoljno priključil neresnemu in neodgovornemu petorčku!??
-
20. 7. 2018 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Tadej Golob: Nespodobni odvetnik
Vsekakor osebnost, ki bi lahko predstavljala gradivo za odlično delo. Mož, ki je branil starotrške rudarje na Kosovu pred Miloševićevim režimom, razvpite kliente iz sveta finančnega in mafijskega kriminala, tihotapce ilegalnih prebežnikov, trojnega morilca in podobne. V Franciji je bil tak tip advokata Jacques Verges, ki je branil alžirsko teroristko Džamilo Bouhired, mednarodnega kralja terorizma Carlosa, voditelja Rdečih Kmerov Samphana itd. Zagovarjal je tiste, ki so bili v očeh javnosti neubranljivi: »lyonskega klavca« Barbieja, ki je med nemško okupacijo mučil zapornike, je branil s primerjavo, da je povojna francoska oblast v Alžiriji po enakih postopkih mučila ujete nacionaliste, ne da bi francoski tožilci po teh razkritjih kogarkoli preganjali. A Verges je doživel izjemen filmski dokumentarec, Čeferin pa prav skromno knjigo.
-
20. 7. 2018 | Mladina 29 | Pamflet
V soboto se je v Kamniku sestala šesterica strank in usklajevala program, ki bi Marjanu Šarcu omogočil, da formira novo vlado. In kaj so osrednji mediji poročali o njem? Eden za drugim so navajali besede vodje LMŠ, ki je bil z izplenom zadovoljen, saj da je bila vsebina koalicijske pogodbe v večji meri usklajena. Toda sestanek je trajal 11 polemičnih ur, časnikarji pa o dogodku razen ocene Šarca niso prinesli nič. Nenavadno, niso jih zanimala zakulisja, niso prek svojih virov poskušali priti do vsebin konfliktov, ne do poteka dogovorov. Naenkrat se je medijski svet odpovedal svojemu poslanstvu, da sam preišče in premisli tako osrednji dogodek, kot je pot do nove vlade. Zadovoljili so se s tem, da je pred njih za hip stopil Šarec, zabeležili so njegove besede in to je to. Nobenih drugih virov niso poiskali. Popolna odpoved novinarske profesije.
-
13. 7. 2018 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Delo, ki ga je ruski pisatelj pisal med letoma 1955 in 1962, ni nikoli prišlo med bralce v Sovjetski zvezi, popularni pisatelj v tridesetih in štiridesetih pa je z izbiro teme nesvobode v državi komunizma tako razbesnel partijskega ideologa Suslova, da je avtorju zabrusil, da knjige še v naslednjih 200 letih ne bo mogoče natisniti.
-
13. 7. 2018 | Mladina 28 | Pamflet
Govorice politike in slovenski jezik
Ni ga bilo, ki bi sredi leta 2017 napovedal, da bo čez dobro leto vlada Mira Cerarja ml. svoj naslednji mandat nadaljevala v isti ekipi, nekoliko razširjeni ter pod vodstvom kamniškega župana Marjana Šarca. Skratka, politika se ne dogaja kot spopad strankarskih koalicij, ampak bolj spominja na stave v igralnicah, kjer je prihodnost nepredvidljiva. A sestavljanje Šarčeve koalicije je v zadnjem tednu povzročilo metamorfozo celo pri stranki Levice. Ko je potencialni mandatar ni hotel vključiti v pogajanja o sestavljanju koalicije, je razumljivo odgovorila z ostro kritiko. Sploh, ko je dobila predlog, da bi vlado podpirala le pri posameznih projektih kot nevladna stranka. Degradaciji, da bi bila rezervno kolo, se je jasno izmaknila. Toda, ko se je zgolj nakazalo, da se NSi morda ne priključi, je njen voditelj Luka Mesec mirno požrl ponižanje in napovedal, da če ne bo zraven Toninove stranke, so se oni pripravljeni vključiti. Seveda je politika stvar pragmatizma, toda od koherentne stranke bi pričakovali vsaj to, da se o svoji poti odloči takrat, ko bi koalicija z NSi propadla, ne pa s poročno ponudbo na zalogo.
-
6. 7. 2018 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Peter Wohlleben: Skrivne mreže narave
Prvenec je bil fascinanten, ker je bralcu, ki drevesa pozna le ohlapno, razkril čuda v podobi inteligentnih, modrih in socialno čutečih bitij. Tokrat pa namesto o posameznikih govori o ekologiji, kjer izpad enega samega člana postavi naravni red na glavo. In to tako, kot da pripoved podaja skozi neverjetne zastavke. Zakaj je iztrebljenje volkov uničilo tudi bobre, ptiče in drevesa? Zakaj je zmanjšanje proizvodnje španske šunke povezano z jatami žerjavov? Zakaj so deževniki sposobni omejevati populacijo divjih svinj? Zakaj se bukve in hrasti znotraj vrste dogovorijo, da eno leto ne bodo cveteli? Kako iglasti gozdovi sredi peklenske vročine sami ustvarijo dežne oblake? Zakaj lososi vplivajo na rast gozdov? Mojster pojasnjevanja in nazornih razlag bralcu ne omogoča le doživljanja prirode s čuti, temveč tudi razumevanje njene notranje logike, hkrati pa prinaša osupljive evidence. O divjadi človek misli, da živi v gozdu in stika za hrano, ki ji jo daje narava. Nak, v Nemčiji so raziskave iztrebkov pokazale, da 37 odstotkov hrane najde na krmiščih. Še več, na Švedskem so prišli do podatkov, da dobe divje živali od človeka nekajkrat več hrane kot tiste, ki jih redijo v industriji na farmah!? Množične migracije ne zadevajo le človeške populacije, v dobah podnebnih sprememb se zaradi vročine na sever množično selijo tudi drevesa, jasno prek plodov, ki jih veter in živali raznesejo naokoli. Toda ta večni proces je zdaj resno ogrožen – ker sta gozd in narava razparcelirana, lastniki žanjejo in sekajo drevesne begunce.
-
6. 7. 2018 | Mladina 27 | Pamflet
Medtem ko se za novega premiera potegujeta Janez Janša in Marjan Šarec, pa iz ozadja še naprej vlada Miro Cerar, ml. s svojimi ministri. V inačici koalicije med LMŠ ter SMC, SD, Desus, SAB ter NSi dogovori potekajo nenavadno, ko svoje poglede predstavljajo zdaj NSi, zdaj SD, zdaj SMC etc. Če seštejemo glasove te formacije, ima večino stara vlada SD 10, SMC 9, Desus 5, h kateri lahko prištejemo tudi SAB (5), saj je polovica njenih poslancev v prejšnjem mandatu prestopilo v vladne stranke (Jani Möderndorfer, Peter Vilfan), ob koncu mandata pa je koalicija z izglasovanjem zakona v prid upokojencem, ki ga je predlagala Alenka Bratušek tej darežljivo pomagala dvigniti popularnost. Torej 29 poslancev ekipe vlade v odstopu proti 13 Šarčevim. Ergo, logično bi bilo, da k programu poražene Cerarjeve vlade piše svoje pripombe Marjan Šarec …
-
29. 6. 2018 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Patrick Boucheron: Kaj zmore zgodovina
Ena najuglednejših intelektualnih institucij, ki jo je v 16. stoletju ustanovil kralj Franc I., ni le poslednja oaza mišljenja (da bi njeni člani lahko prosto mislili in bivali, so plačani bogovsko, njihova edina letna obveznost pa je izpeljati en kurz predavanj iz svojih dognanj), ampak hrani tudi arhivsko bogastvo. Boucheron, zgodovinar srednjega veka in renesanse, se lahko sklicuje na rokopise predavanj celo iz leta 1534. Ena modernih slovenskih krilatic pravi, da »ne bomo dopustili potvarjanja zgodovine«, eruditski poznavalec preteklosti pa zapiše: »Zgodovina je lahko tudi umetnost diskontinuitet. S tem ko spodkopava red, ki ga vsiljujejo kronologije, lahko postane zares vznemirljiva. Takrat spravlja v nered genealogije, vznemirja ustaljene identitete in odpira prostor v času, kjer zgodovinsko nastajanje ponovno dobi pravico do negotovosti in spodbuja razumevanje sedanjosti.« Preprosto – zgodovina ni seznam vedenj, ki ga lahko postrgaš z Wikipedije, ampak sokratsko razmišljanje, kjer nobeno spoznanje ni samoumevno. Fake news denimo so v historiografijah že od pamtiveka. Avtor omeni kompozicijo slikarja Gillona iz leta 1824 kot eno najbolj nesramnih laži v zgodovini. Slikar je na njej upodobil srečanje kralja Franca I. z učenjaki tiste dobe, med njimi tudi z Leonardom da Vincijem, ki pa je bil takrat že 11 let mrtev. Boucheron v predavanju ne ravna priročniško, da bi podučil, kaj zmore zgodovina, nasprotno, opisuje njene šibkosti, kot so problem periodizacije časa, predvsem pa poudari zgodovinarska izključevanja: katere zorne kote je kdaj zgodovinar izpustil, katerih teritorijev ni vključil v svoje razmišljanje, katere starodavne konflikte je preslišal.
-
29. 6. 2018 | Mladina 26 | Pamflet
Stranka SMC je iz svojih vrst izključila Milana Brgleza. Izločitev bivšega predsednika državnega zbora in podpredsednika stranke je seveda tema, ki polni udarne minute in naslovne strani medijev. Presenetil pa je dnevnik »Delo«, ki v sredini izdaji sploh ni omenil te razkolniške poteze. Medij v lasti Stojana Petriča je uprizoril profesionalni flop; konkurenčni časnik »Dnevnik« je imel dovolj časa, da je istega dne dogodek postavil kot osrednji članek na drugi strani.
-
22. 6. 2018 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Janez Hladnik: Od Triglava do Andov
Ko so leta 1978 izšli v Argentini, so bili v Sloveniji prepovedano blago, omenjajo namreč partizanske in komunistične poboje. Njihov današnji pomen pa je drugje, prinašajo vsaj štiri izkušnje zgodovine. Najprej ponazarjajo duha časa na Slovenskem v prvih desetletjih 20. stoletja. Nato osrednji del, ko je leta 1936 duhovnik Hladnik odpotoval služit Bogu med slovenske izseljence v Argentino. V zgodovino se je zapisal v času povojnega evropskega emigrantskega vala, ko je pri predsedniku Peronu izposloval dovoljenje, da se deset tisoč slovenskih beguncev pred komunističnim nasiljem lahko naseli v državi pod Andi. Kako je to potekalo? – Država, ki je iskala delovno silo, jim razen odprtih vrat ni ponudila nič. Hladnikov krog je sprejemal prišleke, jim iskal začasna bivališča, kupoval zemljišča, na katerih so zgradili slovenska naselja, ustanavljal šole, gradil cerkve in postavljal kulturne domove. Čeprav je bil hvaležen Peronu, je postal njegov moralni oponent zaradi predsednikovega donjuanstva in se v času diktature znašel celo v zaporu. Posebej pomenljiv je njegov obisk domovine konec petdesetih let. Lahko si je predstavljati polno cerkev v Kostanjevici, kjer je imel mašo in pridigo človek, ki je v milje partijskega enoumja prišel iz drugega sveta. Duhovnik, ki so ga preganjali že v kraljevini Karađorđevićev, je izkusil, da celo diktature niso večne, in tako je popisal nemogoče srečanje med škofom Vovkom (ki so ga udbovci zažgali na vlaku) in policijskim ministrom Mačkom (ki je imel na duši povojne poboje). V trenutku zapetosti je škof spregovoril: »Naj skoči maček na vovka, ali naj se vovk zapodi v mačka?« Maček se je zarežal, led je bil prebit in dialog je stekel. Hommage prezrti osebnosti slovenske zgodovine, ki ji na Slovenskem ne stoji noben spomenik v poklon.
-
22. 6. 2018 | Mladina 25 | Pamflet
V pričakovanju prve seje novega parlamenta je minuli teden dominirala vest, da je kandidat za predsednika skupščine Miro Cerar, jr. Mož je na to temo celo gostoval v Odmevih nacionalke. Politik, ki je v zgodovini doživel najtežji poraz na poslanskih volitvah, naj bi bil poplačan kot prvi zmagovalec volitev. In to v absurdni obliki: hkrati kot premier, resda v odstopu, in vodja zakonodajnega telesa!????? Česa podobnega še ne pomnimo, še nikoli ni bil predsednik vlade tudi predsednik v parlamentu.
-
15. 6. 2018 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Knjiga, ki zadene v vprašanje biti življenjskega sloga. Na ravni pogleda se zdi, da gre za izbiro: BTC vs. posedanje po stari Ljubljani, hrvaško morje vs. all inclusive Sredozemlje vs. Kambodža, megamarketi vs. tržnice. Človek se v njej odloča, pod katerim imidžem se bolje počuti, ne da bi kaj krucialno spremenil. In tu udari Rugelj – na Triglav ne gre tako, da se pod vznožje pripelje, na vršaca odkoraka od doma iz Ljubljane. To ni izlet, to je napor, garanje, podvig telesa in duha. Zlasti ker opis poti intonira s koloritnim optimizmom.
-
15. 6. 2018 | Mladina 24 | Pamflet
Še na začetku leta sta bila najhujša sovražnika, ki sta se žalila z vsemi pridevniki in drug drugemu grozila z atomskimi bombami - ameriški predsednik Donald Trump in severnokorejski voditelj Kim Jong Un. Severna Koreja je veljala za os zla, za najbolj diktatorski režim, ki s strahovlado duši svoje ljudstvo, ki je grožnja miru v daljni Aziji. Potem je prišel junij in Singapur, kjer sta se sešla, si stisnila roke, se pogovarjala, Donald pa je na koncu o Kimu povedal, da je inteligenten, duhovit in odličen pogajalec. In kaj je bil razlog vratolomnemu preobratu pri ameriškem predsedniku? Je Severna Koreja odprla meje in pomilostila deset političnih zapornikov? Ne, vse, kar je Kim storil, je, da je bil pripravljen sesti za mizo in začeti izmenjevati besede face to face z Donaldom. »Dejstvo, da lahko voditelja sedeta skupaj za mizo in imata enakovredne pogovore, ima pozitivno in pomembno sporočilo«, je povedal zunanji minister najštevilnejše države na svetu Kitajec Yang Yi. Skratka, hvalnica pogovoru, ki konča sovraštvo. Od razglasitve neodvisnosti Severne Koreje, ki šteje več kot 60 let, se noben predsednik ZDA ni srečal z nobenim od njenih predsednikov. Ne hladna vojna, ne oboroževanje Južne Koreje, ne njena sanjska gospodarska rast, ne ameriški vojaški manevri, nič ni spremenilo severnokorejske politike. Šele stisk roke in prijateljski pogovor prvič nakazujeta preobrat.
-
8. 6. 2018 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Lindsay Rogers: Partizanski kirurg
Tokratno izdajo uvaja obsežen predgovor Alenke Puhar, ki prvi prevod umešča v duh komunističnega časa. Takrat so izdajatelji izpustili vse pasuse, ki se niso skladali z vladajočo ideologijo. Novi prevod tako ponuja še intrigantno branje obilja prepovedanih mest, ki so tokrat natisnjena v ležečem tisku. Novozelandski zdravnik je kot član britanske misije v letih 1944 in 1945 sodeloval s partizani v bitkah, predvsem pa kot kirurg, ki je zdravil in operiral številne ranjence na Visu, v Liki, Bosni in Beli krajini. Opisi tujca z druge poloble prinašajo pogled, kakršnega v partizanski memoaristiki ne najdemo. Zločini Nemcev, četnikov, ustašev, poboji, grozodejstva in posilstva so skupna tema, h kateri pa Lindsay Rogers dodaja še opise bivanja v partizanskih enotah: vojake prvega in drugega razreda, tudi aroganco članov britanskih misij – eden njenih poveljnikov se je obnašal kot kolonialni častnik, ki je zvečer z zvončkom zahteval kozarec porta –, srečanje s Titom in njegovo servilnost do ruskega generala. Posebej pa poudari nadoblast komisarjev, ki je je bil deležen tudi sam in je bila po njegovih izkušnjah daleč najhujša v Sloveniji. Ideološki teror, nenadna izginotja nepravovernih partizanov, bojevanje proti razrednim sovražnikom namesto proti okupatorjem … Prostovoljca, ki je vodil skrito bolnišnico v Ajdovcu, tvegal življenje, da bi pomagal partizanskim ranjencem, so provocirali, zalezovali, mu omejevali svobodo gibanja in ga obtoževali slabega dela!?? Knjiga, ki je hommage partizanskim bolnišnicam v Sloveniji vs. drugod po Jugoslaviji, ki prikazuje iznajdljivost in obenem horror operacij in ki osvetli manj znana dejstva: obseg pomoči, ki je neke belokranjske noči štela kar 180 letal, iz katerih so s padali odvrgli vojaške, medicinske in živilske pakete, ter Kidričevo zlorabo britanske vojne pomoči.
-
8. 6. 2018 | Mladina 23 | Pamflet
Nikoli v zgodovini Slovenije ni zmagovalna stranka na volitvah tako suvereno prekosila svoje najmočnejše tekmice, kot je tokrat Janševa SDS Šarčevo LMŠ: 25 proti 13 poslancev. In prav tako nikoli ni največja vladna stranka izgubila toliko poslancev kot Cerarjeva SMC, ki je s številke 36 glasov padla na 10. Samo opozicijska SDS je osvojila toliko poslanskih glasov kot celotna vladajoča koalicija skupaj: SMC in SD po10, Desus 5! Medtem ko je rezultat vlade proti nevladnim strankam, poleg SDS še LMŠ, Levica (9), NSi (7), ZaAB (5), SNS (4), kar 25 proti 63, totalna katastrofa!!!
-
1. 6. 2018 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Peter Jambrek: Ustanovitev Slovenije
Ustanavljajo namreč društva, fakultete in podjetja, država pa je onkraj primerjanj z običajnimi institucijami. Tako njeno pojavitev navadno predstavljajo pojmi – nastanek države, zgradili smo državo, jo izborili et simile. Poleg začetnega začudenja pa dani naslov takoj napelje na misel, da ustanovitev ni bila samoumevna, da velja premisliti širši zgodovinski okvir. Knjiga potem dejansko na kratko vključi še čas Habsburžanov, Karađorđevićev in Tita, potem pa nadvse podrobno obdobje komunističnega režima. Stvari, ki so drugod minorne, so tu izhodiščne. Režim, ki nas je določal, iz katerega je izšla slovenska država, je 40 let grobo, množično in sistematično kršil človekove pravice. A avtor ne napiše samo konstatacije, temveč v nekaj poglavjih oriše oblike kršitev, med drugim tudi ustanovitev taborišča Ferdreng leta 1949, v katerega so zaprli 800 žensk, ki so jih poprej dobesedno polovili po državi. Režim, ki je svoje državljane silil v suženjsko delo in z zapornicami nečloveško ravnal. Skozi perspektivo kršenja človekovih pravic nam knjiga predstavlja prelomne politične dogodke, obračun s Kavčičevo vlado, akcijo 25 poslancev, ustavno reformiranje, centralizacijo in kajpak osemdeseta leta ter čas po osamosvojitvi. Sankcioniranja poskusa poslancev z začetka sedemdesetih let, da bi povsem v skladu z ustavo lahko sami predlagali kandidate za najvišje funkcije, ne popiše kot fait accompli, ampak se mu čudi. Predpostavlja namreč, da je bila Jugoslavija pravna država, torej tudi ne more preganjati posameznikov, ki ravnajo po postavi. Čudenje nato preide v sklep, da je bila imanenca režima in njegovih voditeljev permanentno kršenje pravic teh, ki so mu idejno nasprotovali. Jambrek ostane svojemu razmišljanju zvest tudi, ko pride do letnice 1991. Enako pretresa obdobje slovenske države s simptomatičnimi zgledi zakonov, ki še naprej kršijo človekove pravice, le da so te po vsebini drugačne.
-
1. 6. 2018 | Mladina 22 | Pamflet
Volilni plakati so za pozornega državljana seveda smešni in protislovni, če jih vsaj malo premisli. Tako ex-minister Jernej Pikalo SD nastopa s slogani, napisanimi s flomastrom na kožo laketi. Kar nekaj let je bil član vlade, a takrat je nastopal v obleki; teve kamere niso nikoli zabeležile, da bi kdaj popisal roke z idejnimi sporočili. Zato bolj kot všečna gesla velja pri volilnih odločitvah spomin na preteklost. Najbolj zanesljiv sistem je vprašanje: ali podpirate dosedanjo vladno koalicijo? Ste nasploh zadovoljni z delom in politiko vlade? To je izhodišče; če ste, potem na volitvah podprete enega izmed članov vladajočega trojčka, če niste, namenite glas opozicijskim ali neparlamentarnim strankam. Enostavno in racionalno. Toda aktualne volitve v medijih potekajo po drugi logiki - kot izbira med strankami, ki širijo sovraštvo, in demokratičnimi, ki da so tolerantne in razvojno usmerjene. Skratka, SDS z zvezniki kot koalicija sovraštva. -???
-
25. 5. 2018 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Ni ga med voditelji, ki bi bil tako kratek čas predsednik vlade (skupaj devet let), a se tako močno vpisal v svetovno zgodovino. Več kot leto je bil edini vojaški antagonist, ki je kljuboval Hitlerju, potem pa skupaj z Rooseveltom in Stalinom tvoril veliko trojico svetovne politike.
-
25. 5. 2018 | Mladina 21 | Pamflet
Svoboda po meri srednjeveških cehov
Stranki Združene desnice in Sloge sta zaradi odločitve volilne komisije kastrirani, saj so ju izključili iz ene oz. dveh volilnih enot. Reč se zdi enostavna – pač nista spoštovala spolnih kvot. V tej izključitvi nista našli nobene protizakonitosti in protiustavnosti niti Vrhovno in ne Ustavno sodišče. Vse je torej jasno in čisto. A kje že leži Slovenija? V Afriki ali kar na Luni? Najvišjim sodiščem je namreč pisal ustavni pravnik Jurij Toplak in jim sporočil nenavadno vest, da je del Evropske unije. In da v njenih državah ne poznajo tako drakonske kazni zaradi neupoštevanja kvot, ko stranko izločijo iz celotne volilne enote. V Belgiji, kjer predvidevajo sankcijo izločitve stranke, tega ne storijo avtomatično, ampak po ugotovitvi napake stranko pozovejo, da zadevo popravi. Toplakovo pismo bi moralo sprožiti alarm, saj slovenski pravosodni vrh pritrjuje samopašnosti volilne komisije z vpeljavo nesorazmernega kaznovanja. A nič, padlo je v mlin pozabe. Toda demokracija velja tudi za male, na videz bizarne stranke, za katere se zdi, da nimajo možnosti proti v parlament. No, zadeva zna priromati pred Evropsko sodišče, potem pa …
-
18. 5. 2018 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Tine Debeljak, Mihael Glavan: Šopek Cankarjevih pisem iz Slovenskih goric na Rožnik
Zbir neznanih Cankarjevih pisem Nini Bergmanovi in njeni družini je izdal pisatelj Tine Debeljak že leta 1943. Zakaj torej knjigo danes ponatiskovati?
-
18. 5. 2018 | Mladina 20 | Pamflet
Medijske, politične in prave smeti
V UKC je odjeknila vest, da so na oddelku za otroško kardiologijo hkrati oddali odpoved trije kardiologi. Od ekipe štirih tako ostaja samo še ena kardiologinja. In kako je odreagiral generalni direktor Aleš Šabeder, donedavna prvi mož Semenarne? Nobene panike, dogovarjamo se s češkimi zdravniki, ostaja možnost napotitve bolnikov v Izrael, rešitve, da iščejo tudi z nastajajočim novim inštitutom. Enako mediji in vlada. Še več, na UKC so vzpostavili celo elektronski naslov, na katerega se lahko obračajo starši obolelih otrok. Pravzaprav idealno stanje.
-
11. 5. 2018 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Catherine Samary: Komunizem v gibanju: Zgodovinski pomen jugoslovanskega samoupravljanja
Da sta socializem in samoupravljanje le forma, skozi katero je novi razred komunistične partije ustvarjal svoje privilegije, je razkril Đilas v legendarnem Novem razredu. Da je jugoslovansko samoupravljanje kot gospodarski režim obstajalo tako, da je vseskozi samoproduciralo krize in reforme, ki so pripeljale v kolaps, smo prebirali pri sociologu Županovu, na koncu pa ga je potrdila še realnost. Knjiga Samaryjeve je več kot izziv, ki pelje v premislek: kaj če je bilo samoupravljanje v resnici uspešen model? Dejansko, kdaj se mora človek vprašati tudi o samoumevnosti pogledov in verovanj. Kako je torej pristopila? Sledila je ideji, ki so jo lansirali Tito, Kardelj in partija in po kateri je to oblika neposrednega vpliva in odločanja delavcev o proizvodnji in družbi v celoti.
-
11. 5. 2018 | Mladina 19 | Pamflet
Ob obletnici smrti nekdanjega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita, je MMC nacionalne televizije objavila njegovo biografijo: oče Franjo, mama Marija, bil je sedmi otrok, naštela: kje vse je nekoč delal, da je bil na fronti v prvi vojni, se poročil z Rusinjo Pelagijo Belousovo, da je Hertho Haas Nemko slovenskega rodu srečal leta 1937, se po vojni poročil z Jovanko Budisavljević - kot da bi brali življenjepis iz partijskih časov, a z novim modernim pristopom, ko njegovo vladavino po vojni zreducira na dve funkciji - bil predsednik vlade od 1945 do 1953 ter potem predsednik države do smrti 1980. Družinski biografski podatki so naenkrat pomembnejši od njegovega vodenja države!?? Hrvaška Wikipedija je tu neizprosna, označi ga za diktatorja in za trinajstega med največjimi zločinci 20. stoletja, takoj za Sadamom Huseinom.
-
4. 5. 2018 | Mladina 18 | Kultura | Knjiga
Jordan B. Peterson: 12 pravil za življenje
Kanadski profesor je v zadnjih letih zaslovel s predavanji in intervjuji, skozi katere je svoje konservativne poglede odločno in privlačno argumentiral prek polemike s postmarksisti, feministkami, zagovorniki teorije spolov, levičarskimi aktivisti et simile. Denimo imeti krščanske nazore in razumevanje za patriarhalnost ali biti privrženec discipliniranja otrok ni manjvredno nazadnjaštvo, temveč povsem racionalna in tudi demokratična drža. Preprosto – tako kot si lahko gej ali antiglobalist, si lahko tudi konservativec. Njegova knjižna uspešnica je seveda drugačna kot nastopi v živo, ki jih odlikujeta veselje do disputa in hkrati dopuščanje pogledov, ki jih sam sicer argumentirano pobija. Knjiga je parafraza dekaloga in postavlja 12 miselnih sklopov. V njej pledira za razmišljanje, za katero pravi, da je redko, saj implicira notranji dialog med dvema ali več pogledi na svet. Misel torej ni aparat, s katerim uveljavljamo svoj prav, ampak stanje razdvojenosti, notranje razprtosti, ko misleči vzame v pretres tudi poglede, s katerimi se na začetku ne strinja, kar pa pomeni naporno notranje vrenje. Prednost takšnega načina je odmik od dogmatičnosti, ki omogoča, da mislimo tudi stereotipe in vladajoče ideje, ki nam jih kot samoumevne servirajo mediji. Vednost je zanj orožje, zakaj spomin je orodje, ki je vodnik preteklosti za prihodnost; kadar ne poznamo preteklosti, se ne bomo znali orientirati v sedanjosti. Ali pa načelo: imeti smisel v življenju je bolje kot imeti to, kar želite, ker morda ne veste, niti kaj želite niti kaj resnično potrebujete.
-
4. 5. 2018 | Mladina 18 | Pamflet
Nevidni begunci in obsijani politiki
Zadnjič sem kolesaril od Polzele proti gori Oljki. Naletim na veliki plakat, na katerem je naslikanih več kot dvajset domačij pod naslovom - Avtocestni begunci? Ne, hvala! To so naši domovi! Malo naprej zagledam očaka pri kmečkih delih in ga povprašam, kje bo šla hitra cesta. – »Čez mojo hišo!« – »In kam vas bodo preselili?« – »Ne vem, še nikogar ni bilo k meni.«
-
26. 4. 2018 | Mladina 17 | Kultura | Knjiga
Silvio Pons: Svetovna revolucija: zgodovina mednarodnega komunizma 1917–1991
Kaj je objekt knjige? – Pojavne oblike komunizma? Ne, italijanskega zgodovinarja vsebine komunističnih vladavin ne zanimajo, za stalinske procese proti Buharinu, Zinovjevu in tovarišem ne porabi več kot nekaj vrstic, gulagi in njihove milijonske žrtve pa niso tema niti za okvirček. V lahkotnem sprehodu si avtor privošči celo nonšalantni stavek, da sta se represija in preganjanje disidentskih intelektualcev v SZ začela že sredi šestdesetih let!? – Nikakor, že s prvim trenutkom oktobrske revolucije, dragi Pons; ko bi vas brali, bi se v grobu obrnili Mandelštam (1938), Meyerhold (1940), Cvetajeva (1941) in ... Skratka, pisec meri le na odnose med voditelji posameznih partij v luči prelomnih dogodkov. A taka knjiga bi mirno lahko izšla tudi za časa Tita, saj je povsem benevolentna do komunističnega gibanja; za enega redkih podležev je v njej označen Trocki, o katerem piše, da je leta 1925 »s še zahrbtnejšim« argumentom nastopil proti voditeljem. Kot bagatele se pojavljajo gladomor v Ukrajini, kulturna revolucija na Kitajskem, moderna represija nad Poljaki leta 1981 je opisana le mimogrede, še konca SZ ne pojasni z Jelcinovim odgovorom na vojaški puč dela komunističnega vrha. Zgodba je preprosta: ko partijske države ne uporabijo tankov in nasilja nad opozicijo, ampak jo sprejmejo, je komunizma konec. Komunistične revolucije pač ni brez državnega nasilja nad »razrednimi sovražniki«. Za to spoznanje porabiti 400 strani pripovedi? Škoda, da avtorja zanima le ideja revolucije. Lahko bi napravil primerjalno študijo različnih komunističnih držav skozi čas s stališča svobode gibanja, govora, podjetništva, ali pa radikalneje – s stališča boja proti eksploataciji zaposlenih, se pravi skozi njihov materialni standard, količino prostega časa, poceni sindikalnih počitnic …
-
26. 4. 2018 | Mladina 17 | Pamflet
Po razpadu vladne koalicije med SMC, Desusom in SD je vzniknila nova koalicijska povezava med SMC in Levico, ki družno vlagata serijo zakonskih predlogov. A zdaj so se združili opozicijska SDS, NSi, nepovezani poslanci in včerajšnji koalicijski partnerici Desus in SD, ki z obstrukcijo blokirajo zakonske svežnje SMC in Levice. Tokrat so ustavili 14 zakonskih predlogov. Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer jih je jadrno obtožila nenačelne koalicije in neupoštevanja skrbi za ranljive skupine. V skoraj štirih letih tega parlamenta nista SMC in Levica nikoli skupaj vložili na mah 14 zakonov, kar govori, da so tokratni predlogi v prvi vrsti predvolilna propaganda, po logiki, da si bodo skupine, ki bi jim bile nove zakonske rešitve v prid, posebej zapolnile, da so njihovi dobrotniki politiki SMC in Levice. Kar je eklatantna zloraba proračuna za predvolilno kampanjo. Besedovanju poslanke Lipicer o pomoči ranljivim pa vseeno velja prisluhniti. Najbolj ranljive skupine nedvomno rabijo pomoč državnega aparata. Toda ranljivi so bili že pred štirimi leti, pa pred tremi, dvema letoma in tudi lani. Kako, da jih največja stranka takrat ni opazila? In recimo takrat, ko je premier popravil plače sebi in svojemu uradniškemu krogu. Decentne stranke takih zakonov ne sprejemajo po razpustitvi parlamenta. Ruski predsednik Boris Jelcin je tik pred predsedniškimi volitvami l. 1996 sprejel odlok, po katerem je šel strošek za pokop s pleč svojcev na državni proračun. Morbidno, a uspelo mu je zmagati.
-
20. 4. 2018 | Mladina 16 | Kultura | Knjiga
Florence Williams: Narava zdravi in popravi
No, tako radikalna avtorica sicer ni, tudi ne posnema ameriškega filozofa Thoreauja, ki se je za nekaj let odselil iz mesta v divjino, in kajpak še toliko manj Pol Pota, ki je z Rdečimi Kmeri celotno kampučijsko prebivalstvo pregnal na podeželje. Williamsova je predvsem potovala in opazovala vladne politike na Japonskem, v Južni Koreji, na Finskem ter Škotskem, v Singapurju, Kanadi in ZDA.
