Bernard Nežmah
-
Novo leto prinaša napoved stavkovnih poplav. Z njimi so pretili gasilci, zdaj jih pripravljajo policisti, šolniki, veterinarji, cariniki, inšpektorji, zaposleni v upravnih enotah … Vladi Mira Cerarja ml. je konec leta kazalo vsaj po finančni plati odlično, saj se je postavljala z visoko gospodarsko rastjo in proračunskim presežkom. Naenkrat pa ji grozi upor zaposlenih takšnih razsežnosti, kot še nobeni vladi pred njo. In če popusti stavkovnim zahtevam, se ji podre uravnoteženo stanje javnih financ. Toda ljudstvo je odločeno, da ima pravico do višjih plač in je gluho na vladne pozive po razumu.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
Posebne besedne formule delovnih vzklikov, pozdravov, kletvic, zmerljivk, pregovorov, ugank, zagovorov in folklornih molitev. Druži jih magična moč besed, ko zgolj z izrekanjem dosegamo učinke. Ali se jih vsaj nadejamo. Stari Slovenci so se vrst pri zdravnikih rešili z zagovori proti zobobolu, kačjemu piku, zvinu, kugi; etnologi so zbrali pravi korpus o ljudski medicini. Kjer ni bilo besed, je bila vsaj ideja – za vsako bolezen raste zdravilna rastlina. Čarobni obrazci so odganjali tatove, Turke, demone iz obsedenca, nevihte, bolezni živali, znane kletvice pa so preganjale zoprnike: vrag te vzemi etc.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Pamflet
Pred poldrugim desetletjem je bila kolesarska tekma Tour de France rezultatsko dolgočasna: sedemkrat zapored je zmagal Lance Armstrong. Podobno je zadnja leta, ko je Chris Froome odnesel štiri zmage, potem pa še naslov na dirki po Španiji, na kateri so drugi zvezdniki iztisnili poslednje atome, a brez upanja na uspeh. Sedaj se je izkazalo, da je imel Froome v telesu dvakratno dozo zdravila proti astmi. Problem je v tem, ker zdravilo deluje hkrati tudi kot doping, ki je kajpak prepovedan. A enkratni odmerek mu je bil dovoljen, ker velja za bolehnega moža s šibkimi pljuči. Na veliki španski tekmi je povedal, da se mu je zdravje še posebej poslabšalo, se zdravil z dvojnim odmerkom in gladko pometel z vso konkurenco. In smo pri paradoksu, ko nihče izmed čilih in zdravih kolesarjev ni bil kos težko obolelemu Froomu. In poprej Armstrongu, ki se je boreč proti smrtonosnemu raku tako mimogrede okitil z nazivom nepremagljivega šampiona. Pogoj za superzvezdnika je prav težka bolezen, ki je nimajo tekmeci.
-
15. 12. 2017 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Naravoslovec in raziskovalec, ki je preplezal Ande tedaj, ko večina še vedela ni, da obstajajo, ki je s čolnom mesece preiskoval in kartiral porečje Orinoka, ki je proučeval možnosti izkopavanja rud v daljni Sibiriji, ki je na potovanja jemal zaboje instrumentov (mikroskop, teleskop, kompas, nihajna ura …), s katerimi je določal zemljepisno širino in celotna območja umeščal na svetovni zemljevid, ki je povezal rastlinske vrste na različnih koncih sveta v enoten red, ki je bil skorajda sinonim za pojem zemeljskega magnetizma, ki je nasprotoval suženjstvu, ki je ugotavljal, kako kolonializem monokulture, kot je indigo, siromaši zemljo in iz domačinov ustvarja reveže, ki je postavljal temelje ekologije in sobivanja z naravo. Po njem je poimenovanih 300 rastlin in 100 živali, na pogovor z njim so hiteli kralji, cesarice, ministri, tudi ameriški predsednik Jefferson, revolucionar Bolivar, pesnika Goethe in Puškin, ob njem je onemel veliki Darwin.
-
15. 12. 2017 | Mladina 50 | Pamflet
Brez vprašanj za kralja Matjaža
Pred katalonskimi volitvami je španska volilna komisija prepovedala vse rumene napise in podobe, skratka uporabo rumenih barv na stavbah in vodnjakih. Simbol ideje o državni neodvisnosti je tako prepovedan. Državno nasilje, ki sega celo na področje barvne preference.
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Alexander Rabinowitch: Boljševiki prihajajo na oblast: revolucija leta 1917 v Petrogradu
Sin ruskega emigranta, v katerega dom v ZDA je zahajal tudi sam Kerenski (ruski premier, ki ga je odnesla oktobrska revolucija), je bil profesor zgodovine in je konec sedemdesetih let objavil knjigo, v kateri je seciral načrt in izvedbo epohalnega preobrata. Bravši arhive in boljševistične časnike je poudaril disperznost boljševistične stranke, ki nikakor ni bila monolit. Še manj orodje v Leninovih rokah. Njegovih člankov boljševistični tisk kdaj sploh ni objavil, vrh partije pa je denimo ignoriral njegov pisni odstop. Kdor je verjel, da je bila revolucija spontani vzgib ljudstva, je v zmoti, saj se je v prvi vrsti dogodila v vojaških enotah okoli Petrograda, ki so jih sistematično zasedli in prevzeli boljševiki in potem formalno izpeljali vojaški puč, ki je bil kajpak nadgrajen in integriran v Leninovi teoriji revolucije.
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Pamflet
Umik pred pogledom na realnost
Vladajočo stranko SMC je očitno pograbila histerija. Pred tednom je v parlamentu podprla predlog, da vlada zasebnim šolam za razširjeni javni program ne nameni nič sredstev. Čez nekaj dni je prišla z novim predlogom, ki bi kril 65-odstotni delež. V spomin velja priklicati, da je pred meseci poslala v parlamentarno obravnavo osnutek, ki je predvideval vsoto 85 odstotkov, medtem ko je pred dvema tednoma podprla ustavno spremembo, ki naj bi obšla ta zakon.
-
1. 12. 2017 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Peter Jančič: »Fake news« – Lažnive novice
Petindvajset let je bil eden osrednjih političnih novinarjev, potem pa ga je sredi dneva ekipa Stojana Petriča preprosto odpustila. Ne le njega, več deset, celo več kot sto jih je izgubilo službo. A med njimi je Jančič edini, ki je osebne izkušnje objavil v knjigi in jih osmislil tudi iz perspektive korektnega poročanja. Ko je konec prejšnjega desetletja pod pritiskom odstopil s položaja odgovornega urednika, je imel časnik tolikšno naklado, kot jo imajo danes skupaj Večer, Delo in Dnevnik. To daje še dodatno kredibilnost njegovim kritičnim zapisom. V njih izrisuje konkretne osebe v konkretnih situacijah, pri čemer ohranja faktografski credo – istega urednika predstavi v njegovi propagandni vnemi, a mu v drugem primeru zapiše tudi pohvalo o profesionalnih standardih, novinarko, s katere pisanjem se ne strinja, vseeno brani pred preganjanjem tožilstva. Skozi njegovo pisanje pa se kristalizira tudi novejša zgodovina časnikarstva.
-
1. 12. 2017 | Mladina 48 | Pamflet
Odločitev premierja Mira Cerarja, jr. in poslanske večine, da s spremembo ustave izniči ustavno odločbo o enakopravnem položaju javnih in zasebnih osnovnih šol, je šokirala.
-
24. 11. 2017 | Mladina 47 | Pamflet
V Zimbabveju je vojska prevzela oblast in večnega predsednika Roberta Mugabeja spravila v hišni pripor za tako dolgo, da je ta podpisal odstopno izjavo, ki jo je začel z besedami, da prostovoljno odstopa. Mugabe je vladal 37 let. Dve manj je vladal Josip Broz Tito, le da njega ni odstavila vojska, ampak klic iz onstranstva. A zakaj so v Afriki uprizorili puč proti voditelju, ki je pri 93 letih tako ali tako živi mrlič? Usodno je bilo, ko je zamenjal podpredsednika države in za predsedniško pretendentko postavil svojo ženo. Smo imeli kaj podobnega v Jugoslaviji? Seveda, partijska nomenklatura je udarila proti Titovi ženi Jovanki, v ospredju so bili slovenski politiki: Mitja Ribičič jo je označil za duševno bolnico, Edvard Kardelj za bolnico, uradni eksekutor pa je bil Stane Dolanc, vsi seveda šele potem, ko so v to prepričali Tita. O njenem obnašanju so govorili na dveh sejah vrhovne ZKJ. Ne psihiatri, ampak partijska kamarila je odločila, da je Jovanka nora! Nekaj let zatem, ko so Dolanca v Britaniji predstavili kot Titovega naslednika, je tudi njega kamarila prek noči odstavila.
-
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače, 2. del
O čem je pripovedovala: o zatajeni zgodovini spolnih praks, higiene in drugih vsakdanjih drobcih, ki so jih izpovedale babice in prababice iz odročnih krajev gorenjskega podeželja. Druga knjiga je podobna in hkrati zelo drugačna. Temelji na posnetih pogovorih, le da ne govori več samo o oddaljenih časih in kmečkem življu. Poleg pripovedi babic, najstarejša je bila letnik 1923, hčera, so tu tudi izpovedi povsem modernih vnukinj, najmlajša je letnik 1997.
-
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Pamflet
Slovenski pogled na Katalonijo je hkrati solidaren in vzvišen - pri nas je bilo drugače: imeli smo pravico do osamosvojitve v ustavi, na plebiscitu je prišlo glasovat za 90 odstotkov volivcev. Učinek je torej zgolj občutek superiornosti, brez resne solidarnosti, celo brez tiste naklonjenosti, ki se kaže v želji, kaj več spoznati o zgodovini katalonskega boja za samostojnost. Leta 1968 je pevec Lluis Llach napisal legendarno pesem L’Estaca, v kateri poziva k uporu proti represivni oblasti. Pod frankizmom je bila takoj prepovedana in Llach je utekel iz države; svojo emigracijo je opisal kot turizem s političnim motivom. Medtem pa je pesem postala ljudska katalonska himna in ko se je po Francovi smrti vrnil v domovino, je imel l. 1976 veliki koncert v Barceloni, na katerem jo je množica prepevala in sanjala o lastni državi. Segla je do Poljske, kjer jo je v sedemdesetih prepesnil Jacek Kaczmarski pod naslovom Zidovi, v njej pa so se našli Poljaki v želji po osvoboditvi izpod komunizma. Ko se je porodil množični sindikalni upor pod vodstvom Solidarnosti, so pesem vzeli za svojo uradno himno. 30 let kasneje se je v Tuniziji začela arabska pomlad in splošna vstaja proti režimu. In kaj je bila uradna himna protestnikov? – Jasno - Dima, Dima, ki jo je prepeval Yassar Jeradi, ki je v arabščino prestavil pesem L’Estaca. V Kataloniji je medtem Llach opustil prepevanje, izvoljen je bil za poslanca, ki je kot patriot pred meseci glasoval za samostojnost. In tik pred referendumom, je vzel še enkrat v roko kitaro in pred neskončno množico zapel ljudsko himno.
-
10. 11. 2017 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Tu ne gre za slog življenja, kot je veselje do narave, pridelovanje zelenjave in potikanje po ekotržnicah. V igri je pogum za noro, nesprejemljivo in zasmehovano, ko se človek poda proč od avtomatizma potrošništva in ujetosti v medijsko-družabni svet, ki poleg mode diktira celo vsebine sreče in načine preživljanja prostega časa. Duhovni aristokrat je izviren in radoveden, predvsem pa samosvoje svoboden. Fukuoka je to prostost izpeljal iz miniaturnega vrta, na katerem si posameznik pridela toliko hrane, da se mu ni treba udinjati v duhamornih službah, Komat pa je delo vrtnarjenja preoblikoval v metafiziko, natančneje – v svetovni nazor.
-
10. 11. 2017 | Mladina 45 | Pamflet
V španskih zaporih sedi osem ministrov katalonske vlade, evropska in slovenska politika pa zadovoljno kimata, naj vse teče lepo po zakonih. Ko se je malo pred tem predsednik Carles Puigdemont s štirimi ministri umaknil v Bruselj, so nekateri slovenski mediji in oba predsedniška kandidata to ocenjevali kot neprimerno in zgrešeno potezo. Kandidat Marjan Šarec je ob tem vzvišeno pripomnil, da morajo Katalonci najprej izkazati enotnost in se odločiti, ali sploh želijo samostojnost. -!?????? Absolutna večina izmed 40 odstotkov je bila za, in to je zanj vprašljivo? Ko bi ne kandidiral za slovenskega predsednika, bi bilo še razumljivo. Toda, postavimo se v leto 1990 v čas plebiscitnega glasovanja na Slovenskem. Kaj bi se zgodilo, ko bi tedanje jugoslovansko ustavno sodišče prepovedalo referendum, premier Ante Marković pa bi poslal posebne policijske odrede nad volišča in napovedal ukinitev slovenske republike, potem pa bi za 30 let poslali v zapor Peterleta, Kučana, Janšo, Rupla in druge osamosvojitelje? Če bi dosegli katalonske številke, bi bil tisočletni čudež! Enako nesmiselno kritiko je podal Borut Pahor, ki je katalonski vladi očital, da po razglasitvi neodvisnosti ni podvzela korakov k njeni praktični uresničitvi.
-
3. 11. 2017 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Gabriel Garcia Marquez: S poti po Vzhodni Evropi
Pogled prek železne zavese je imel še na začetku šestdesetih let status čuda, ki ga je Marquez v polni obliki predstavil nekaj let kasneje v romanu Sto let samote v okolju Latinske Amerike. Tokrat torej popiše Vzhodno Nemčijo, Poljsko, Češkoslovaško, Sovjetsko zvezo in Madžarsko. Ne v kasnejši maniri T. G. Asha, ki je bil podkovan v poznavanju politike in idej disidentskega vzhoda, ampak kot potopisec.
-
3. 11. 2017 | Mladina 44 | Pamflet
Ko je španski tožilec Jose Manuel Maza napovedal obtožnico zoper člane katalonske vlade, po kateri jim zaradi upora preti s 15 do 30 leti zapora, so svetovni mediji sporočili, da so Carles Puigdemont in tovariši poiskali zavetišče v Belgiji. Španija očitno kopira srbskega vožda Slobodana Miloševića iz leta 1989. Takrat se kosovski voditelj Azem Vlasi ni strinjal z odpravo avtonomije, srbski pravosodni aparat pa ga je preprosto aretiral in obsodil na zaporno kazen. Podobno je storil deset let kasneje s Kosovskim predsednikom Ibrahimom Rugovo, ki je bil postavljen v hišni pripor.
-
27. 10. 2017 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Alberto Manguel je napisal Zgodovino branja iz perspektive knjig in bralcev, Frank Furedi pa je Moč branja razbiral iz umeščenosti bralnih učinkov v družbi.
-
27. 10. 2017 | Mladina 43 | Pamflet
Španska vlada je po napovedi suspendiranja katalonske avtonomije sprožila še odstavitev predsednika Katalonije Carlesa Puigdemonta in razpis novih volitev v avtonomni pokrajini. Slovenska vlada pa še vedno molči. Kaj je razlog molku? Seveda oportunizem, zakaj bi se oglašali, ko pa večina v EU podpira španskega premiera Mariana Rajoya. Strah pred bodočo dezintegracijo (Baski, Škoti, Valonci etc.) učinkuje tako, da Kataloncem lepijo pridevnika egoizem in nacionalizem. Celo vplivni pariški le Nouvel Observateur iz tedna v teden objavlja tovrstne komentarje. Raphaël Glucksman je denimo kot perspektivo potegnil analogijo s Kosovom, kjer je Slobodan Milošević s politiko apartheida sprožil vojno in posledično osamosvojitev pokrajine. Implikacija osrednjih zahodnjaških pogledov je, da je neodvisnost pokrajine lahko dopustna le v primeru radikalnega nasilja matične vlade. A točka, s katere je pričakovati nastop slovenskih državnikov je prav druga stran: vzpostavitev principov, po katerih lahko avtonomne pokrajine vzpostavijo svojo državnost in to na tak način, da ostanejo članice EU, ne da bi pri tem doživele administrativni in vojaški napad matice. Kako ohraniti Evropo miru, se izogniti oboroženim konfliktom in dopustiti nove državne tvorbe, je krucialno vprašanje sedanjosti in prihodnosti. Trenutno je to resda minorni pogled, pa vendar: zakaj bi ga slovenski premier ali zunanji minister ali predsednik ne pograbili? Edina priložnost, kjer ima slovenska izkušnja kaj povedati, saj lahko s svojo izkušnjo nakaže eno izmed poti reševanja EU.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Vladimir Iljič Lenin: Država in revolucija in drugi spisi iz leta 1917
Po Stalinovi smrti in obračunu s stalinizmom se je po vzhodu Evrope, tudi po Jugoslaviji, razširil pogled, da je Lenin začrtal svetlo pot komunizma, ki pa jo je diskreditiral njegov samozvani naslednik. Kakšen je bil torej izvorni Leninov plan?
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Pamflet
Ko oblast nonšalantno krši lastne zakone
Špansko sodišče je poslalo za zapahe dva zločinca - Jordija Cuixarta in Jordija Sancheza. In kakšne grozovitosti sta počela? Kot voditelja dveh civilnih združenj sta organizirala katalonski referendum. In evropski odzivi? Neopazni, kot da gre za pravosodni obračun s kriminalci. In slovenski pravosodni minister? Goran Klemenčič je ostro obsodil državno nasilje? Nikakor, na aretaciji se ni odzval, kot da se ga ne tičejo. In to kot kandidat vlade za mesto evropskega sekretarja za človekove pravice, katerega funkcija je prav promocija in obramba človekovih pravic, med katere sodi tudi pravica do volitev.
-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
In vsakič je to miselni izziv. Mož, ki je pred šestdesetimi leti napisal Sintaktične strukture in v hipu postal prvo ime svetovne lingvistike, je zadnjega pol stoletja opuščal jezikoslovje in postal osrednji politični mislec. Dosleden samemu sebi, zakaj po njem je intelektualec dolžan, da svojih znanj o manipulacijah oblasti ne deli le v predavalnicah, ampak jih širi tudi množicam.
-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Pamflet
Molk o usodnosti, govor o megli
Odkar je Slovenija članica EU, se je prvič dogodilo, da je postala model. Se pravi možni zgled za katalonsko neodvisnost. Paralele vlečejo zahodni mediji, o njih govore politiki, le slovenska vlada ne ve, kaj bi s tem počela. Premier Miro Cerar, jr. te teme ne misli, je ne pojasnjuje, ne ponuja posredništva. Celo iz slovenskih komentatorskih in političnih logov prihaja načelna simpatija do Kataloncev, a z rezerviranim pristavkom: pri nas je bilo drugače, v ustavi smo imeli zapisano pravico do osamosvojitve, obenem pa smo se osamosvajali od nedemokratične države, kot je bila tedaj Jugoslavija. Nevarna implikacija, ki dopušča pravico do samoodločbe oziroma odcepitve le v zatiralskih režimih. In jasno sporoča, da to v deželah demokracije ni dopustno. Smo torej pri paradoksu: osamosvojitev je politični akt, ki ga je treba podpreti le v nedemokratičnih okoljih.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Eric Hazan: Zapiski o okupaciji
Desetletje staro čtivo o vsakdanjem življenju Palestincev pod izraelsko okupacijo se zdi zastarelo. Življenje se je pač vmes v marsičem spremenilo. Seveda, toda Hazan je ustvaril redko antropološko sliko dejanskosti. V njej sistematično daje besedo stotini sogovornikov, ki izpovedujejo svoje zgodbe, obenem pa je izdelal kartografsko sliko dežele, ki podira ustaljene predstave. Izrael je postavil zid med matično deželo in anektiranimi palestinskimi teritoriji. To je znano in svetovno kritizirano. Toda tudi znotraj in okoli posameznih mest je zgradil serijo zidov, s čimer je postavil na glavo življenje domačinov.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Pamflet
Redki so svetovni dogodki, ki jih slovenska večina samoumevno razume. Katalonski referendum je bil déjà vu. Grožnje španske vlade in pošiljanje oboroženih sil v Barcelono so le ponovitev oboroženega poskusa jugoslovanskega vrha, ki je hotel onemogočiti slovensko osamosvojitev. V obeh primerih je oblast v imenu zaščite ustavne ureditve posegla po nasilju nad ljudstvom.
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Daniel Miller: Potrošnja in njene posledice
Reklame običajno razumemo kot proces globalizacije, ki nekje iz biznis centra posname promocijske filme in jih potem prevedene vsiljuje po različnih koncih sveta. Avtor proučuje Trinidad, v katerem pa zapazi, da se tam oglaševalci skušajo približati domačinom tako, da ustvarjajo reklamne filme na podlagi lokalnih tradicij, da torej paradoksalno podpirajo domače kulturne vzorce.
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Pamflet
Na referendumu pobuda zoper drugi tir ni uspela. Toda referendum je kljub temu uspel: ljudstvo je v večini sklenilo, da ga njegovo soodločanje ne zanima, med glasovalci pa so zmagali pristaši vladne politike. Toda sama kampanja je potekala v izrazito nedemokratični tekmi: pobudniki referenduma so nastopali le s svojimi kritičnimi pogledi na marginah medijev, medtem ko je vlada vložila v protipropagando velika sredstva, legije svojih uradnikov in dobila še medijski backup. Dva dni pred glasovanjem je tako »Delo« na naslovnici objavilo nevtralni članek o potrebnem premisleku, drugo in tretjo stran pa so prekrile celostranske teme pod naslovoma: »Odlog gradnje bi povzročil kaos v slovenski logistiki« in »Brez drugega tira bo pot na morje vse daljša«, k njima pa je bil pristavljen še člančič »Argumenti združbe Vilija Kovačiča«. Perfidna propaganda: dva klica psevdorazuma k projektu, zoper njiju pa nastopa samo slabšalni pojem združba, ki ga običajno najdemo v povezavah: kriminalna in mafijska združba. Objavo izida glasovanja časnik kajpak ni potem naslovil »Zmaga združbe Jureta Lebna.«
-
22. 9. 2017 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Cirila Toplak: European Continentalism
Začetek kajpak v antiki, vsaj s pojmom Evrope in politično tvorbo rimskega imperija, nato dominacija krščanstva, a šele l. 1766 vznikne termin evropska civilizacija. Nato mimobežnici Napoleona, a tudi Hitlerja, ki je bitko pri Stalingradu skupaj z evropskimi legionarji vodil kot spopad za Evropo, ter na koncu formiranje Evropske unije. Knjiga poleg širokega spektra referenc prinaša tri manj poznana dejstva. Daljnosežnost političnih misli filozofov, zgodovinarjev in literatov, kot so Montesquieu, Michelet, Mazzini in Herder, serijo neuspešnih evroasociacij v prvih desetletjih 20. stoletja in vlogo ZDA. Montesquieu je postavil kulturne razlike med Evropo in Azijo namesto na fizičnih pojavnostih in klimatskih posebnostih na temeljih dinamizma in obsesije z delovnimi aktivnostmi. Med drugim je tudi pojasnil, zakaj je bil tedanji francoski kralj osvajalsko uspešnejši od španskega navzlic bogastvu španskega zlata; bojevitost svojih poveljnikov je namreč spodbujal z neskončnim arzenalom ničevosti – podeljeval jim je plemiške nazive in privilegije.
-
22. 9. 2017 | Mladina 38 | Pamflet
Poleg košarkarskih mojstrov je imela Slovenija na prvenstvu v Istanbula še enega junaka. Edinemu izmed šest tisoč navijačev se je uspelo prebiti na strogo varovano igrišče z visoko dvignjeno zastavo. Preplezal je strme tribune, premagal varnostnike in se postavil pred kamere. Za hip je kazalo, da je on zmagovalec finalne epopeje. On – veliki Miro Cerar, ml., samoustoličeni MVP med vsemi navijači.
-
15. 9. 2017 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Irvin D. Yalom: Darilo terapije
Psihiatri običajno pišejo knjige, v katerih na primerih pacientov predstavljajo smisel in učinke terapije. Yalom je stvar obrnil: z varne distance opazovalca je prestopil v prvo osebo – kaj počne terapevt na seansi s pacientom? In potem premišljuje o svoji praksi in početju svojih kolegov. Ne gre za ekshibicionista, mož je zaslužni profesor psihiatrije na univerzi v Stanfordu, s pol stoletja prakse in številnimi knjigami, avtor modela eksistencialne psihoterapije. Njegova knjiga hodi po robu, saj namesto distance poantira bližino s pacientom, ki ga vzame kot sopotnika. Odpira vprašanje, zakaj mora tudi sam kaj povedati o svojem življenju, v čem je smisel, da kdaj obišče pacienta, o trenutkih, ko je pacient postal terapevt terapevtu, predvsem pa o nevarnostih in neuspešnosti terapij, od transfernih pasti in seksa naprej. Ali ko denimo pacient uživa v terapiji, ki jo vzame za nadomestek življenja, ne pa za šolo življenja, kar v biznis usmerjeni terapevti s pridom izkoriščajo. In spregovori o meji: če delaš več kot 40 ur na teden, boš kot terapevt padel v osamljenost in zanemaril svoje odnose. Preprosto – pregoreli terapevt pomeni zgrešeno terapijo. Gleda v duhu ekosofije, ki jo je prestavil v psihosofijo.
-
15. 9. 2017 | Mladina 37 | Pamflet
Prvo referendumsko soočenje na nacionalki je teklo kot ura. Voditeljica Vida Petrovčič je nevtralnost izvedla do perfekcije. Eno minuto zagovorniki referenduma, drugo nasprotniki. Vezni leitmotiv je bil – vas čas se je iztekel. Nenavadna je bila samo vključitev tretje strani: dveh udeležencev, ki nista ne za ne proti. Toda glej čudo – oba sta navajala le argumente vladne koalicije. Toda po oddaji je udaril šok. Gledalci so uzrli prispevek, ki je pozival za gradnjo drugega tira. Naslednji trenutek, ko so pričakovali izenačitev, prispevka, ki bi klical proti, ni bilo od nikoder. Preprosto, vlada je nacionalki plačala reklamo v svoj prid in jo uvrstila kot podaljšek polemične debate. Jasno, še poprej je premier Miro Cerar, ml. sprejel odločitev, da si iz proračuna nakaže skoraj sto tisočakov za kampanjo proti referendumu. Takole enostavno si je kupil pot do zmagoslavnega rezultata. Perfidna uzurpacija budžeta. Pri čemer sploh več ne zardi od sramu nad sistemskimi prevarami demokratičnega odločanja.
