Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

    Svetlana Slapšak: Antična miturgija

    Resda v neobičajni formi, pred leksikonski del je postavljen uvod, v katerem avtorica uperi puščice zoper krščansko prisvajanje antike in vpelje koncept miturgija. Toda v geselskem delu ga potem bolj ali manj opusti, saj tam ne prinaša sistematične zgodovine recepcije oziroma preoblikovanja antičnih mitov.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Pamflet

    Veliki in mali mi

    Tekme košarkarskega prvenstva Evrope prenaša komentator Peter Vilfan v slogu: dobro igramo v obrambi, dali smo trojko, ujeli smo odbito žogo, paziti moramo, da ne naredimo nepotrebne osebne napake. Manjka samo še to, da bi ob košu Luke Dončića izstrelil: Spet smo zadeli trojko! Sto tisoč ljudi, ki sedi doma v foteljih in grizlja kikirikije, naenkrat igra v obrambi, skače pod košem, zadeva trojke. Ne da bi mignili s prstom, ustvarjajo herojske podvige. Vilfan, ki je nekoč blestel kot igralec s sto in eno domislico, ki je trdo treniral, zdaj širi goljufivi občutek, da smo tvorci uspehov košarkarske ekipe vsi, tudi tisti, ki samo gledamo tekme.

  • Bernard Nežmah

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Knjiga

    Renata Salecl: Tek na mestu

    Serija malce preoblikovanih kolumn, ki jih je filozofinja objavljala v Sobotni prilogi Dela. Natančneje – esejev. Saj so stkani skozi miselne obrate, ki razgradijo samoumevnosti v delce absurdov in prepoznanih manipulacij. Vzemimo himno jemanja vitaminov in prehranskih dodatkov, ki ji zoperstavi dejstvo, da se v ZDA 20 tisoč ljudi na leto znajde na urgenci prav zaradi uživanja teh »čudežnih« substanc. Renata Salecl akademske polemike vešče prevede v laični jezik, a ne z namenom dociranja, temveč kot orodje, s katerim misli moderna verovanja. O prehranjevanju, delu, lenobi, revščini, čiščenju telesa in odnosov, vlogi kocke pri odločitvah, užitka v transgresiji et cetera. A striktno skozi perspektive dominantnih idej, ki jih bo vešče ironizirala in kazala njihov nesmisel (gluten, pesticidi, prehranska industrija, neverodostojni napisi na vrečkicah hrane, tabletomanija), ne bo pa zavzela enostavnega gledišča, da je najzanesljivejša pot do zdrave hrane, da jo pač sam pridelaš.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Pamflet

    Vlada spodbudila linč

    Konec avgusta je EU postavila dan spomina na totalitarizme: fašizem, nacizem in komunizem. Na Slovenskem je to prazen trenutek, kot da z njim nimamo nič. Ena skupnih točk treh sicer različnih režimov je pojavljanje linčev, ko so militantne skupine fizično obračunavale s skupinami državljanov, ki jih je režim označil za sovražne. Na Nemškem so zažigali židovske trgovine in ustrahovali ter pobijali Žide, v italijanskem Trstu so Slovencem zažgali kulturni dom, na Slovenskem so ob poteh pobijali izpuščene domobrance, ki so se iz Teherij vračali domov, v Radovljici so še na začetku petdesetih poskušali linčati starega profesorja Borisa Furlana. A povsod so oblasti delovale enako: nikjer niso preganjali in kaznovali drhali, ki je terorizirala svoje sodržavljane. Ta namreč ni počela nič drugega, kot da je besede oblastnikov o izdajalcih in izmečkih, ki jih je slišala po radiu in prebrala v javnih občilih, vzela kot navodilo za lastno akcijo državotvornosti.

  • Bernard Nežmah

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Knjiga

    Stefan Zweig: Neznankino pismo

    Leta 1922 je nemški pisatelj objavil neznankino pismo na 12 straneh, a stoletje potem še vedno izhajajo ponatisi in prevodi, snemajo filme (tudi v Mongoliji), uprizorili so celo opero.

  • Bernard Nežmah

    18. 8. 2017  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Knjiga

    Laurent Binet: Sedma funkcija jezika

    Banalizacija virtuoza med predavatelji, katerega zvočni posnetki nastopov na Collège de France so po 40 letih še vedno pojem predavateljske erudicije v formi šarmantnih obratov? Seveda, še več, avtor za polje knjige vzame francosko intelektualno sceno sedemdesetih, kjer ironizira še druge velikane, kot so bili Foucault, Althusser, Sollers, Kristeva, Derrida, Deleuze in Lacan. Znamenito French Theory, ki je zasedla ameriške univerze, in Ecovo Bologno. Skratka, imitira njihove pogovore, spopade, predstavlja njihove teorije v formi za telebane, slika študentsko vzdušje v času, ko je bil študij kult, ko se je hodilo na predavanja dve uri prej, da si sploh dobil prosto mesto v predavalnici. Obenem pa sega v predsedniški spopad Giscard vs. Mitterrand, kjer se slednji dokoplje do čudežnega orožja sedme funkcije jezika (neznani Jakobson), ki omogoči, da bi lahko v katerikoli situaciji kogarkoli prepričali, da naredi karkoli. Pred tem z enako vivisekcijo kot pri teoretikih razčleni tudi intelektualni think tank francoske levice in desnice.

  • Bernard Nežmah

    11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Knjiga

    Carin Bondar: Seks v svetu narave

    Shematični naslovi poglavij niso obetavni: lajdre, monogamija, poteši se sam, spolno nadlegovanje, zloraba otrok in podobno jemljejo za okvir človeške teme, ki jim gre poiskati samo še vzporednice pri drugih bitjih. Toda že takoj presenečenje – avtorica sledi stvari sami in tako predstavlja nedoumljive moduse seksualnosti in bitke za preživetje. Samica ribe denimo, ki vali v ustih in nabere spermo štirih samcev. Pri mladičih jastreba je znan Kajnov sindrom, morski psi pa gredo še korak naprej: samica nosi številna oplojena jajčeca, a prvi izlegli zarodek se pogosti z vsem sorodstvom. Samec med insekti prinese izvoljenki darilo v obliki slastnega prigrizka; medtem ko se ona sladka, on zadovoljno ejakulira vanjo. Bolehen čriček, ki ima z bakterijsko okužbo malo šans proti postavnim vrstnikom, bo pretental prirodo – energijo bo vložil v živahno pesem, ne pa v spermo; rezultat bo bolj kilav plod. Samec vešče ne bo pri kopulaciji predal le genov, temveč tudi peptide, ki blokirajo feromone pri samici, tako da postane neprivlačna za druge. Glavoč, ki je zamudil paritev in pride drugi na vrsto, izkoristi varovalno substanco ejakulata predhodnika in vanjo izstreli hitrejše semenčice. Pri nekaterih vrstah samice zbirajo seme v spermateko, v kateri ima prednost tisti, ki prinese prispevek zadnji.

  • Bernard Nežmah

    4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Knjiga

    Andrijan Lah: Slovenski književniki in književnice v komunističnih zaporih

    Koliko jih je bilo? Štiriinšestdeset jih je izbrskal avtor, ki je odprl doslej zatajeno temo. Seveda se je kaj pisalo o posameznikih, a ne v izčrpnem leksikonskem obsegu. Pri nekaterih so leksikoni celo zamolčali dobo zapora, nekateri drugi so bili izbrisani iz kolektivnega spomina, spet nekateri so sami molčali, in seveda preostala peščica, ki je golgoto spremenila v literaturo.

  • Bernard Nežmah

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Knjiga

    Andrej Perko: Večkrat sem ji kupil rože, kot je ona mene pričakala v negližeju

    Od kod izvira srž problemov? Psihiater Robert Skynner je nekoč napisal knjigo Družine in kako v njih preživeti, Perko pa je zadevo modificiral in postavil terapevtsko skupino kot novo družino, skozi katero se posamezniki osvobajajo spon, ki so jih hendikepirale v odraščanju. Da bi se človek znebil patoloških pečatov primarne družine, potrebuje tri do štiri leta samospreminjanja. Ker ima toliko dela sam s seboj, ni več radoveden do sveta. Za pot je zato nujna nadpovprečna aktivnost. Gre torej za kreacijo novega človeka. Ta nastaja skozi tek, branje, pisanje, diskutiranje o prebranem, dialog z javnim priznanjem stiske, družabno planinarjenje … Knjiga je pisana v uveljavljeni formi teoretskih uvidov in osebnih zgodb, ki ponazarjajo korake sprememb pri posamezniku. Bralec malce pogreša pogled onkraj, se pravi pripovedi »ozdravljenih«, ki zapustijo terapevtsko skupino in v drugo zakorakajo na svojo pot.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Pamflet

    Dimni oblak pred vladno palačo

    Gospod stare šole in ena največjih pravnih korifej Boštjan M. Zupančič se je oglasil v gostilniškem jeziku: »Ta, že četrti požar nevarnih snovi v Sloveniji terja, da gredo ljudje na ulice. Debilni in debeli obrazi birokratk, ki sedijo v pisarnah in prekladajo papirje, tega mora biti konec.«

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Pamflet

    Vse za center

    Vransko. Prejšnji teden je spletni portal nacionalke enega izmed svojih poročil naslovil: »Povoženi trije medvedji mladiči, opozorilo pred razjarjeno medvedko.« Bralec je dobil sporočilo o pobesneli medvedji materi, ki so ji na avtocesti pogubili otročad, ona pa rohni tam naokoli in samo čaka, da se lahko maščuje nad človeškimi zlikovci, ki so ji otroke spravili s sveta. Maščevalni bes lahko doleti tudi nedolžnega sprehajalca in gobarja. Dan kasneje je MMC prinesel novo novico: »Po treh medvedjih mladičih na avtocesti poginila še medvedka.« Voznik osebnega avtomobila je namreč na avtocesti za izvozom Vransko do smrti zbil mater, ki je iskala svoje izgubljene otroke. Nobene maščevalnosti, pač pa vsega rešpekta vreden materinski instinkt. – Se je MMC opravičil preminuli medvedji mami za insinuacije o pobesneli zveri, ki preti človeku? Nak.

  • Bernard Nežmah

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga

    Aleš Berger: Arles, večkrat

    Zapisanih v žanru krokijev in beležk. Ki jih omogoča obilje časa; avtor je tam preživel skupaj skoraj leto. To ni potopis, niso krajevni utripi, so priložnosti zaživeti mesec, dva ali tri v Arlesu. Ki postane drugi dom tujca, ki nenehno opazuje.

  • Bernard Nežmah

    14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Knjiga

    Igor Omerza: Boris Pahor – V žrelu Udbe

    Avtorju posamezni kritiki očitajo, da je nekritično obravnaval arhive tajne policije. A kaj to pomeni? Da materialov, ki jih je našel, ne bi smel objavljati, ne da bi poprej vsakega posebej preveril. Poskusimo jim dati prav. Toda s tem sprejmemo implikacijo, da bi moral Omerza namesto te napisati povsem drugačno knjigo. Poleg dolgotrajnega brskanja po arhivih bi moral vse podatke še enkrat, če ne kar večkrat, preveriti. Kar ima zelo neprijetno predpostavko, da udbovskim arhivom ne smemo verjeti. S tem pa stopimo v absurd: partijski vrh, od Kardelja navzdol, ki je jemal udbovska poročila kot najbolj verodostojne informacije, na podlagi katerih je ukrepal, je Udba vseskozi zavajala in z njim manipulirala!??

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Pamflet

    Pravosodni škandal

    Ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću se lahko samo smeje. Pred časom so njega in njegove bližnje kriminalisti s prisluškovanjem telefona ujeli pri več kriminalnih rabotah - od posredovanja za službo za spolne usluge pa do jemanja provizij od podjetnikov pri poslovanju z občinsko upravo. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj ga bo pravosodni aparat obsodil. Toda zgodba se je naenkrat postavila na glavo: sodišče zahteva uničenje vseh kronskih dokazov zvočnih posnetkov. Najmočnejše orožje, ki so ga mesece zbirali kriminalisti in nadgrajevala tožilka, je na poti v uničenje.

  • Bernard Nežmah

    7. 7. 2017  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Knjiga

    Julian Barnes: Hrumenje časa

    Tu sicer ni bilo kaj dosti pisati, vse je napravila že življenjska ironija velikega skladatelja, s katero je preživljal komunizem.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    7. 7. 2017  |  Mladina 27  |  Pamflet

    Ekcesi, premajhni za človeško oko

    Miro Cerar ml. je pred tremi leti nastopal kot človek upanja, politik novih manir, borec proti klientelizmu, danes pa kot premier počne vse, da bi onemogočil referendum o drugem tiru. Njegova poslanska večina je za referendumski datum določila 24. september. Zakaj, ko pa je imela na voljo elegantno rešitev, da ga razpiše skupaj s predsedniškimi volitvami?

  • Bernard Nežmah

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Knjiga

    Drago Jančar: In ljubezen tudi

    Začetek je fulminanten: zbližujeta se hči zdravnika in oficir SS. Slednji dobi človeški obraz, je Mariborčan nemškega rodu, ki je v tridesetih odšel v Reich in se zdaj zmagovito vrnil, na ulici pa ga prepozna dekle, ki jo je nekoč na smučanju pobral iz snega. Nemogoče srečanje: on nemški übermensch, ona s fantom v partizanih, toda … Avtorju je uspel magični prijem, da zgodba dobesedno posesa v branje. A potem iz ljubezenskega prestopi v zgodovinski roman, kjer nastopajo partizani, raztrganci, vermani, kmetje, prebežniki iz nemške vojske, čistke in eksekucije med uporniki, taborišča, zapori … Poskus ljubezni se pojavi še enkrat, dvakrat, ko človeška bližina preseže ideološko. In vsakič onemi. V vojni so človeški odnosi nemogoči.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Pamflet

    Narodni škodljivci in destruktivci

    Zadnja poročila o bojih v Mosulu prinašajo informacijo, da nekaj sto pripadnikov IS ignorira pozive k predaji, h kateri jih pozivajo zvočniki pripadnikov iraške vojske. Kar služi kot argument, da gre za popolne fanatike. Pa vendar, dosedanje vesti iz te vojne ne prinašajo podob ujetih vojakov IS. Zakaj? So res le militantni suicidarci ali pa ima iraška vojska navado, da ujetnike preprosto postreli? Ker so borci Al Bagdadija vnaprej označeni kot satanski demoni, je zdaj »dobrim« iraškim enotam dovoljeno prosto pobijanje vojaških nasprotnikov. Na tem pač ne more temeljiti novi demokratični red Iraka.

  • Bernard Nežmah

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Knjiga

    Frantz Fanon: Črna koža, bele maske

    A pozor, to je knjiga, v kateri je nujno pogledati leto izida – 1952.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Pamflet

    Ustvarjanje prijaznega hrupa

    Pred vladno palačo so protestirali delavci javnega sektorja: kuharice, čistilke, hišniki, medicinske sestre, ki dobivajo tudi samo po petsto evrov plače. Zbralo se je več kot dva tisoč delavcev, ki zaradi mizernih plač napovedujejo splošno stavko na jesen.

  • Bernard Nežmah

    16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Knjiga

    Oliver Sacks: Noga, na katero se opreš

    Angleški nevrolog in avtor številnih pronicljivih književnih del je napisal tudi knjigo o svoji tragiki. Začne se kot herojska zgodba, ko se plazi z dvema rokama in nožno desnico, medtem ko noro bolečo levico vleče za seboj. Nekako mu uspe, da ga najdejo domačini, sledi pot v zdravniške roke in uspešna operacija. Mišice so prišite, živci povezani, zdravniki zadovoljni, le pacient ne čuti noge. Nobeno povelje mišici ne učinkuje, ni vzgiba, ki bi v nogi karkoli sprožil. Amputiranec pri živem telesu!

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Pamflet

    Za en evro na uro

    Po predsedniški zmagi je Emmanuel Macron s svojo stranko veliki zmagovalec tudi po prvem krogu parlamentarnih volitev. Politik, ki so ga pred dvema letoma komajda poznali, je zdaj prvi zvezdnik Francije. Z izkušnjo Mira Cerarja, ml. bi na Slovenskem preprosto rekli – déjà vu! Tednik »le Observateur« veliko skrivnost uspeha pripisuje njegovi ženi Brigitti. Ni ga bilo medija, ki v zadnjih mesecih ne bi govoril o njej. Profesorica politične komunikacije Isabelle Veyrat-Masson pravi, da je ona ustvarila podobo mladeniča, ki se je zaljubil v 24 let starejšo učiteljico, se z njo poročil in ostaja v zakonu že desetletja.

  • Bernard Nežmah

    9. 6. 2017  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Knjiga

    Peter Skoberne: Skriti biseri Slovenije

    Če je Napoleonov most delo gradbenikov, je most nad potokom Kožbajšček urezala narava. Šum na Nemiljščici ni le vodni hrušč, ampak desetine metrov padajočih voda, medtem ko je Kosca široko slapišče, kjer voda le mezi po mahovni podlagi, Sedelnikov slap čudo, ker pada po črnih kamninah, slap Ubijavnik pa … Velunja peč je deset metrov visoka odprtina v skalovju, Velb v Kamniški Beli pa ni ne okno ne most, temveč obok.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    9. 6. 2017  |  Mladina 23  |  Pamflet

    Stare in bodoče smrti

    Vrhovno sodišče je zavrnilo tožbo hčere enega izmed na smrt obsojenih na Kočevskem procesu oktobra 1943. Razsodilo je, da tedanje partizansko sodišče ni kršilo načel poštenega sojenja. – Človek ne bi verjel: na hitrem sojenju v treh dneh, kjer so bili uradni zagovorniki indolentni pri branjenju svojih klientov, kjer sploh ni bilo pogojev, da bi na proces lahko prišle priče v prid obtoženih, kjer so sodili po partizanskih odlokih in ne po zakonih okupirane kraljevine … A pustimo ob strani sporni pravni aspekt in osvetlimo predzgodbo. Po italijanski kapitulaciji se je na grad Turjak zateklo 700 vaških stražarjev, četnikov in civilistov, ki so se po nekajdnevnem spopadu s partizani predali. 21 jih je potem končalo pred naglim sodiščem, kaj pa preostali? Enciklopedija Slovenije beleži, da so jih od 659 ujetih partizani usmrtili več kot 200. Ubit je bil vsak tretji ujetnik. Grozljiv poboj vojnih ujetnikov! Zločin, ki se ga je sramoval celo legendarni predsednik borcev Janez Stanovnik, ki je imel na spominskem partizanskem srečanju leta 1943 izjemen govor - ki je bil sicer pospremljen z žvižgi - in v katerem je dejal: »Naši so že v Velikih Laščah 59 komandantov usmrtili. Najbolj težka stvar je bila smrt ranjencev, 28 jih je bilo na gradu. Ti ranjenci so bili usmrčeni, ne od vojske, ampak od naše policije. VOS je prišel, vojsko odstranil in oni so izvršili to usmrtitev. To je dejanje, ki ga mi vsekakor obsojamo.« Hladnokrvni poboj ranjencev je sramota za partizansko gibanje. V tej luči je gledati pravno farso Kočevskega procesa: 59 častnikov, ki so vodili bitko s partizani, niso postavili pred sodišče, ampak so jim poslali krogle v glavo, za 21-terico njihovih podrejenih pa so uprizorili sojenje!???

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Pamflet

    Izključujoča družba

    Mediji so javili, da je v Panami umrl Manuel Noriega, diktator, ki je vladal med letoma 1983 in 1989. Ko je kot nekdanji plačanec CIE postal neprijeten za ZDA, so te izvedle kar invazijo na Panamo in ga lastnoročno postavile pred sodišče. Pod njegovo oblastjo je bilo sicer umorjenih oz. za večno izginilo več kot sto njegovih nasprotnikov. Mož je vladal šest let in si prislužil ime – diktator.

  • Bernard Nežmah

    2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Knjiga

    Branko Gradišnik: Evolucija za rejce ljubiteljev malih živali

    Toda ta totalni princip ga je spravil v drobne bivanjske težave. Ga srečaš, izmenjaš nekaj besed – in končaš v tekstu, zabavno izmenjujeta domislice v pismih, in že te pričaka vprašanje, ali lahko vajino korespondenco vključi v kratke zgodbe. Postal je knjiga, ki biva v podobi Branka Gradišnika. Sam pripoveduje, da ga prijatelji in znanci, ki nastopajo v prigodah, terjajo, da z njimi podeli honorar od knjige. A tokrat mu je uspelo, da jih je prelisičil. Za glavne junake je izbral koloradske hrošče, klopa, škorca, muho, pajke, pikapolonice, slona, mačke, pse, šoje in drugo zverjad. Seveda ni zamenjal stila in začel pisati o živalskem svetu kot Fran Erjavec. Še vedno je mojster ironiziranja medosebnih konfliktov, histeričnih spopadov in drobnih srečanj, za katere udeleženec sploh ni vedel, da je z njimi sprožil psihodramo; izjemno poglavje Yosemitske doline je napisano tako, da se pred vami odvije filmski prizor z Woodyjem Allenom v glavni vlogi.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Pamflet

    Okoljski umor

    Ob razglasitvi pravnomočne sodbe zoper Igorja Bavčarja et consortes v zadevi Istrabenz se je odzval njen akter tožilec Jože Kozina. Ob delnem zadovoljstvu s sodbo je dve puščici poslal proti pravosodnemu ministru in sodstvu. Pri slednjem je presenečen, kako skrbi za informacijsko varnost, saj so o sodbi mediji izvedeli prej kot on, ki je bil udeleženec postopka. Ministra Gorana Klemenčiča pa je okrcal, da so njegove izjave o tem, da bodo letele glave, če bo primer zastaral, neokusne in nedostojne, zraven pa še potencialno orožje za odvetnike obsojenih.

  • Bernard Nežmah

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Knjiga

    Frédéric Gros: Filozofija hoje

    Filozof Nietzsche je hodil tudi po osem ur na dan, saj je udejanjal idejo: kdor knjigo sestavlja med hojo, ni suženj drugih knjig. Rimbaud je šel peš iz nemškega Stuttgarta do italijanskega Livorna, v karavani dva meseca po afriški puščavi, še ko so mu amputirali nogo, je načrtoval, kam jo bo mahnil z leseno protezo. Ko je Rousseau postal izobčenec, ki so ga preganjali in mu zažigali knjige, mu ni bilo nič tako pri srcu kot dolgi sprehodi, s katerimi je zabijal dneve. Thoreau je prek hoje po gozdu stopal v dolg trenutek, ko se je zazrl sam vase, ne da bi vanj vdirala hrup in hahljanje mestne okolice. Kiniki niso poznali meja, bili so doma, kjer so hodili. Kant ni nikoli odšel iz svojega rojstnega kraja; ker je bil mož reda, je vsak dan odšel na sprehod, napisal eno stran, razvil eno misel in razdelal en dokaz. Benjamin je razvil osebnost mestnega postopača, ki se upira produktivnosti; nikamor se mu ne mudi, subvertira hitrost množice, saj se ustavi, da pogleda naokoli, privlačijo ga obličja, zavije s poti … Luksemburški park v Parizu je bil sanjski kraj za mladenke v cvetu let, poročene so iskale avanture, vdove pa tolažbe – vse med sprehajanjem; neokusno je bilo, če si se tja odpravil v paru. Gandi, ki je v Londonu hodil po 15 kilometrov, je boj za neodvisnost Indije zoper Angleže vodil z dolgimi pohodi svojih privržencev. Ko je Montaigne pri pisanju doživel blokado, se je pognal v hojo, da bi misli dobile nov vzgib.

  • Bernard Nežmah

    19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Knjiga

    Gustav Schwab: Najlepše antične pripovedke

    Nemški pisatelj, pastor in založnik Gustav Schwab (1792–1850) je pred dvesto leti napisal večno knjigo. Brata Grimm sta s pravljicami opredelila otroštvo Evropejcev, Schwab pa je postavil literarni spomenik antike v formi pripovedk za najstnike in nič manj za odrasle. Seveda so originali boljši, najsi bo Sofoklejeva tebanska trilogija ali pa Homerjeva Iliada in jasno Vergilova Eneida. Tudi za deco je mikavnejši Eduard Petiška s Starimi grškimi bajkami v svoji kračini. A za prvi sistematični vstop v širni svet mitov antike je Schwab nepogrešljiv – uspelo mu je napisati orjaški volumen tisočih strani v več sto fragmentih, ki je vsak zase zaokrožena zgodba. V resnici je prevedel antične avtorje v moderni jezik literature in jih s tem približal sodobnemu bralcu. Kulturno dediščino je napravil za splošno, kar ima magični učinek, saj se lahko dva tujca na vlaku, Skandinavec in Mediteranec, prek besed o Sizifu, Tezeju ali Tantalu čudežno približata drug drugemu.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Pamflet

    Vrvohodec nad okoljsko tragedijo

    V Mariboru so prepovedali koncert Marka Perkovića Thompsona. Njegova glasba in besedila me odbijajo. V eni svojih pesmi prepeva: »Zapalit ću Krajinu do Knina. Zapalit ću dva tri srbska štaba, da ja nisam dolazio džaba.« Militantizem in nasilje. Toda enako nisem poslušal prireditev Evrosonga, res da iz drugih razlogov. A argument prepovedi, za katero je pledirala policija, je vprašljiv. Pravijo, da bi se na koncertu lahko zbrali njegovi radikalni privrženci iz Hrvaške. In da tudi nasprotniki koncerta pripravljajo shod, kar bi lahko povečalo varnostno tveganje.