Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Knjiga

    Ines Unetič: Kultura vrtov: oblikovane zelene površine v Ljubljani od sredine 18. stoletja do zgodnjega 19. stoletja

    Trpka knjiga, ki govori o zelenih paradižih, za katerimi je ostal samo spomin. Turjaški grofje si v 17. stoletju omislijo viseče vrtove z limonovci, stoletje kasneje baron Zois podre del mestnega obzidja, vendar na tistem mestu ne postavi palače, temveč posadi 2500 dreves, ki segajo od Rimske ceste do Prešernove, potem pa svoje vrtove v duhu francoske revolucije odpre za javnost. Ko se leta 1790 v mestu ustavi princesa Elizabeta, si kot najlepši trenutek izbere sprehod po Zoisovem drevoredu.

  • Bernard Nežmah

    27. 1. 2017  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Knjiga

    Héctor García (Kirai) in Francesc Miralles: Ikigaj

    Avtorja sta odšla v deželo, kjer živi največ stoletnikov, da bi odkrila skrivnost njihove čilosti. Pred desetletji je bil to Kavkaz s skrivnostnim napitkom kefir, v zadnjem desetletju mediteranski stil življenja, še posebej francoski joie de vivre v podobi rdečega vina, oljčnega olja in obedov s prijatelji, ki menda znižuje raven holesterola in odganja bolezni srca. Na otoku Okinava je drugače, saj je zadovoljstvo skrito v drobcih, kar spominja na logoterapijo legendarnega psihiatra Viktorja Frankla. Seveda nekaj pomeni tudi hrana z antioksidanti, a ključno je veselje v drobnih ritualih. Česarkoli se tam človek loti, najsi bo pomenek s sosedom, priprava kosila iz vrtne zelenjave ali pa pešačenje do sosednjega kraja, v ničemer ne bo videl nadležne rutine, ampak svoje polno poslanstvo. Ideja, ki je za potrošniški svet šokantna.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    27. 1. 2017  |  Mladina 4  |  Pamflet

    Asfaltna oblast

    Tokrat prihaja dobra vest iz parlamenta: predlagani zakon o odpoklicu županov, ki ga je lansirala SMC, ni dobil dovolj podpore. Dežela je tako rešena absurdov, ko bi že nekaj deset nejevoljnih občanov lahko sprožilo odpoklicni postopek. Seveda pa ostajajo resen problem arogantni župani, ki v svojih občinah izničujejo politiko. Politiko kot pravico meščanov, da soodločajo o vitalnih stvareh svojega kraja. Ljubljana na primer je letošnjo zimo primer enega najbolj zanikrnih mest, ki je po dolgem in po čez prekrito z ledenim plaščem in kupi snega. Nekoč, ko še ni bilo strojne tehnologije, so kopice snega preprosto skidali z lopatami, led pa prebili s krampi. Ljubljanski župan, ki je kot običajno jezen na kritike, jim je tokrat zabrusil, da se nič ne da, dokler ne posije sonce. Tako kot s trdimi delci, ki že cel teden uničujoče polnijo mestni zrak, županstvo pa prebivalstva glasno ne obvešča o preteči nevarnosti. Počakati bo pač treba ne veter! Z vitalnimi problemi se mestni glavar Zoran Janković ne ukvarja, pač pa lahko prebiramo o novih asfaltnih rekordih. Vsega nekaj sto metrov dolgo Šubičevo ulico bodo na novo asfaltirali za 2 milijona evrov! Še več, v dveh predvolilnih letih bo občina namenila dvakrat več denarja za predelavo mestnih cest, kot je to počela doslej. V številki to znese 18 milijonov! Polaganje asfalta je postala prepoznavna lastnost zelenega mesta.

  • Bernard Nežmah

    20. 1. 2017  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Knjiga

    Paul Verhaeghe: Identiteta

    Še nikoli prej se nam na Zahodu ni godilo tako dobro in še nikoli se nismo počutili tako slabo. Kako? Avtor, ki seže v zgodovino filozofije, pa tudi v analizo delovanja zdravstva, psihiatrije, šolstva in znanosti, vidi vzrok v neoliberalizmu. Toda negativci niso le bankirji, menedžerji in druščina, problem ni zunaj nas, problem je naše sodelovanje v potrošniški družbi. Neoliberalna identiteta je manj stabilna. S tem ko dopoveduje, da je vse možno in dosegljivo, bo kajpak večina posameznikov doživela razočaranje, ko ji bo spodletelo. A zdaj ti ne bodo besni nad zlagano ideologijo vsedosegljivosti, temveč bodo za neuspeh krivili sebe ter zaradi tega padli v depresije ali druge anksioznosti. Vendar to stanje ni omejeno le na slehernike, generirajo ga vsi družbeni sistemi. Najsi bo »enronska družba« iskanja užitka na kredit ali pa univerzitetni promocijski sistem, kjer ni več v ospredju moč ideje in spoznanja, temveč tehnično merjenje točk za objave v anglosaških strokovnih revijah. Toda žrtve niso le posamezniki, temveč denimo tudi zdravstveni sistem z nepotrebnimi diagostičnimi pregledi in posegi, ki so v funkciji pridobivanja zaslužka za posamezno kliniko.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    20. 1. 2017  |  Mladina 3  |  Pamflet

    Politika na ledu

    Tik preden je poslanska večina sprejela škandalozni zakon, po katerem bodo za potrebe multinacionalke Magne lahko razlastninili kmete iz občine Hoče, je dal gospodarski minister Zdravko Počivavšek intervju za SP Dela. Čeravno je sam po izobrazbi agronom, je težko odločitev sprejel, ker da novi projekt prinaša 2.500 novih delovnih mest. Mesec kasneje se je oglasil glavni izvršni direktor avtomobilskega giganta Don Walker, ki je povedal, da nameravajo postaviti ličarski obrat s 400 delavci.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    13. 1. 2017  |  Mladina 2  |  Pamflet

    Enoumje proslave dražgoške bitke

    Proslava dražgoške bitke še vedno ni memorialni dogodek, ampak politična manifestacija, ki vsakič znova pozabi na zgodovinski dogodek.

  • Bernard Nežmah

    13. 1. 2017  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Knjiga

    Dušan Kos: Zgodovina morale 2.

    Splošna predstava o teh časih je slika brezpravja, v kateri so dékle služile gospodarjem tudi za spolno razvedrilo. Toda leta 1645 se je ena takšnih mladenk uprla in od delodajalca kirurga in okulista zahtevala, da prizna njeno hčer za svojo, njo pa poroči ali pa ji izplača 30 goldinarjev za izgubljeno devištvo. Ker je hotni gospod ostal gluh, ga je prijavila škofiji, ta pa mu je naložila prisilno poroko. Seveda to ni bil vsesplošni princip, tudi žene so le redkoma dosegle ločitev zaradi nasilja mož; ti so se na sodišču pač ubranili, da so jih s tepežem hoteli le »popraviti«. Zato so se po deželi začele množiti vdove, ki so se z arzenikom v juhi ali z zdrobljeno steklovino v močniku čudežno odkrižale mož. Tem je seveda sledil razvoj sodstva s forenzičnimi preiskavami in kdaj celo izkop trupel.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    6. 1. 2017  |  Mladina 1  |  Pamflet

    Ognjemet kot naravna katastrofa

    Za Novo leto so v glavnem mestu Ljubljani uprizorili bleščeč ognjemet, ki je bil paša za oči množic. Na zahodni meji so ravnali diametralno nasprotno - v Novi Gorici so praznovali prvi dan v letu brez ognjenih strel nad mestom. Tam resda niso strmeli v svetlobne igre na nebu, toda količine trdih delcev so obdržali znotraj sprejemljivih okvirov. 50 mikrogramov na kubični meter je meja, ki po evropskih normativih predstavlja ločnico med zdravim in škodljivim okoljem.

  • Bernard Nežmah

    6. 1. 2017  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Knjiga

    Lucy Hughes-Hallett: Ščuka

    Vratolomna figura. Pesnik in vojni hujskač, svetovljan in fašist, bonvivan in studiozni menih. Vse v enem. Imel zobe v treh barvah: beli, rumeni in črni, a plemkinje in prostitutke so stale v vrsti pred njegovo spalnico. Ko se je leta 1915 iz Pariza pripeljal v Rim, ga je na železniški postaji pričakalo sto tisoč ljudi. Z ognjevitim govorom, v katerem je pozval k nasilju proti miroljubni vladi, je pospešil padec oblasti in vstop Italije v prvo svetovno vojno. Na soški fronti si je za soldate izmislil bojni krik po zgledu Ahila: Eja, eja, eja, alala! Tam nekje je izgubil oko, a kot ostrovidec vseeno iz aviona metal bombe in letake s svojo poezijo na Trst, zgolj bombe na Kotor in le poziv k vdaji na Dunaj.

  • Bernard Nežmah

    23. 12. 2016  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Knjiga

    Mathias Enard: Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih

    Francoski pisatelj je iz mnoštva tem izbral malo znano obdobje življenja Michelangela Buonarrotija, v katerem je ta umetnik na skrivaj odšel v Konstantinopel. Tja ga je povabil sultan Bajazit II., ker je želel, da mu skonstruira svetovno čudo – most med Konstantinoplom in Pero. Dvojni izziv: nekaj let poprej so isti projekt ponudili tekmecu Leonardu da Vinciju in Michelangelo, razočaran nad ignoranco papeža Julija II., je našel še drugi motiv, da je presedlal v turško prestolnico, ki je veljala za drugi Rim.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    23. 12. 2016  |  Mladina 51  |  Pamflet

    Brez boginje Demetre

    Tik preden je državni svet (DS) glasoval o vetu na 2. januar, mu je predsednik državnega zbora Milan Brglez zapretil, da bodo razmislili o njegovi ukinitvi, če bo blokiral poslansko odločitev!???????????????

  • Bernard Nežmah

    16. 12. 2016  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Knjiga

    Paulo Coelho: Vohunka

    Po skoraj dvajsetih letih sem spet vzel v roke avtorja, čigar prevode najdete po vseh letaliških knjigarnah in na seznamih uspešnic. Navdušen nad Alkimistom sem se potem samo še čudil, kam je poniknil pisateljev slog v naslednjih delih Ob reki Piedri sem sedela in jokala in Peti gori. Kaj bo torej rutiner pripovedovanja napravil z največjim mitom vohunstva?

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    16. 12. 2016  |  Mladina 50  |  Pamflet

    Odpoklic in žreb

    Po padcu Berlinskega zidu je poljski reporter Ryszard Kapuscinski križaril po Sovjetski zvezi in stremel v bodečo žico. Največja država sveta je bila obdana z deset tisoče kilometrov žičnate ograje, več tisoč kilometrov je obkrožalo tudi gulage, in to železo, ki na prostem rjavi, je bilo treba obnavljati vsakih nekaj let. Silna železna industrija je vneto producirala železni obroč okoli državljanov. V mestih Smolensk in Omsk pa v trgovini človek ni našel kladiva in motike, celo nožev in vilic ne. Železno rudo so pretopili v bodečo žico.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    9. 12. 2016  |  Mladina 49  |  Pamflet

    Odsotna vprašanja

    Ko je pred dvema letoma vzniknila nova stranka SMC, se je ljudstvu predstavila s skrbjo za trajnostni razvoj. Kaj že pomeni trajnostni razvoj? Preprosto – spodbujanje bivanja, kmetovanja in poslovanja na tak način, da omogoča ohranitev okolja v vseh naravnih, rastlinskih in živalskih pestrostih ter seveda skrb države, da v čim večjem obsegu spodbudi pridelavo zdrave hrane. Kar v prvi vrsti pomeni očuvanje plodne zemlje.

  • Bernard Nežmah

    9. 12. 2016  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Knjiga

    Paolo Rumiz: Kot konji, ki spijo stoje

    V esejistiki je to znan princip, iz bližnjih krajev sta po njem znana Claudio Magris s knjigo Donava in Predrag Matvejević z Drugačnimi Benetkami. Široko branje zgodovine, potopisov, spominov in kakšna osebna izkušnja so materiali, ki jih pisatelj preoblikuje v pripoved. Tržaški novinar, vojni dopisnik in avtor številnih knjig Paolo Rumiz pa je projekt zasnoval žurnalistično. Za izhodišče je vzel nacionalni tabu – italijanski vojaki na ruski fronti v prvi svetovni vojni. Več kot sto tisoč se jih je v uniformah Avstro-Ogrske tolklo po Galiciji, četrtina je tam za vedno obležala, preostali pa so po vrnitvi namesto na domovih končali v prevzgojnih internacijah velike Italije. A kako bo spoznal čas svojih dedov? Seveda, odpotoval je v dežele, kjer so pod zemljo končali milijoni, obiskoval pokopališča, se čudil, kako so Habsburžani že sredi vojne zbrali najboljše arhitekte, risarje, kamnoseke in tesarje, da so zasnovali pokopališča s križi vseh veroizpovedi, postavljena v zavetje lipovih in hrastovih dreves. Vmes je popisoval svoje spremljevalce, človeka, ki je izdelal kartografijo vseh vojaških pokopališč in organiziral njihovo obnovo, v tekst vtikal spomine s fronte, prave klavnice, hodil po travnikih in gričih, tam trgal božanske brusnice (metamorfoza), sledil latinskemu reku, da kraj najbolje spoznaš, če tam zaspiš …, posebej omenil slovenske vojake, ki so se v svojem jeziku sporazumeli z ruskimi in z njimi sredi fronte sklenili nočni mir, v katerem so si delili plen s krompirjeve njive.

  • Bernard Nežmah

    2. 12. 2016  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Knjiga

    Gl. ur. Jerica Snoj: Sinonimni slovar slovenskega jezika

    Orjak poltretjega kilograma na 1292 straneh in z 78 tisoč sinonimi. Knjiga je dragocen pripomoček za novinarje ter tekstopisce, da malce popestrijo kdaj utrujajoči besedno omejeni žargon, in seveda za vse, ki bi hoteli obogatiti svoje izražanje. Kot je rekel Wittgenstein: meje jezika so meje mojega sveta. Vendar je pri rabi potrebna pazljivost. Dasiravno so besede zamenljive z drugimi, se z drugačno izbiro vsakič malce spremeni tudi pomen. Deklica mojih sanj prinaša povsem drug ton opisa odnosa kot frkljica in še bolj drastično v primeru polulanke.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    2. 12. 2016  |  Mladina 48  |  Pamflet

    Boj se Danajcev, tudi ko prinašajo praznik

    Vladavina premiera Mira Ceraja ml. je dosegla novo razvojno stopnjo: zdaj je začel žaliti svoje koalicijske partnerje. Pravi namreč, da mu nasprotujejo zaradi hlastanja po pozornosti. Na eni strani torej on, ki gradi moderno državo, na drugi banda zaveznikov, ki stremijo le po medijski slavi. Mož ima sicer čedalje bolj resne težave s spoštovanjem nasprotnikov. Ne odgovarja na argumente, temveč vsakega posebej diskreditira, ko mu izdela karakterno oceno. Eden, da mu nasprotuje, ker je preslabo obveščen, drugi, ker ni dobronameren, tretji, ker je patološki iskalec slave.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Pamflet

    Med banano republiko in farsičnim cesarjem

    Vladavini SMC so se sredi tedna zoperstavile vse stranke. Koalicijski SD in Desus negodujeta nad dogovorom zdravstvene ministrice s Fidesom, SDS jo interpelira, NSi in stranka Bratuškove jo kritizirata, ZL pa se je oprijela shizofrene drže. Pravi, da bi morala vlada oditi, toda za interpelacijo ne bo glasovala. Razlogi za odhod vlade so namreč po njenem drugačni, kot jih navajajo Janez Janša in tovariši. Skratka, stranka Luke Mesca je hkrati proti vladi, a vrag ne daj, da bi ta padla!??

  • Bernard Nežmah

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Knjiga

    Ur. Gregor Antoličič: Franc Jožef

    Po monografiji o Mariji Tereziji sedaj še drugi Habsburžan pred sodobnimi bralci. Moj ded, ki je doživel tudi Tita, Hitlerja, tri srbske kralje, cesarja Karla, ni bil nikoli v dilemi: največji vladar je bil zanj Franc Jožef. Sicer pa – dlje ko sega aktualna produkcija zgodovine, bogatejša je sedanjost, saj jo lahko merimo v primerjavi z nekdanjimi vladavinami.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    18. 11. 2016  |  Mladina 46  |  Pamflet

    200 milijonov tu in tam

    »Če lahko zmaga Trump, lahko zmaga tudi NSi.« Je na kongresu Nove Slovenije izjavil Matej Tonin in zraven še napovedal operacijo - 46 plus. Optimizem in vera v spremembe sta dragoceni politični mobilizator, toda v danem primeru spominjata bolj na retorično farso. Stranka, ki je na zadnjih volitvah zbrala dobrih pet odstotkov, zdaj kani organizirati in voditi zmagoviti sredinski blok, ki pa ga živa duša ne zazna. Slogan »Gradimo normalno Slovenijo« je resda novum, a tako šibak, da osrednji dnevni mediji kongresa niso vzeli resno; noben ni objavil velikega intervjuja z bodočo zmagovalko volitev. Še več, časnik »Delo« je v poročilu priobčil stisnjeno skupinsko fotografijo politikov NSi, na sosedni strani pa kot v posmeh lep promocijski intervju s poslansko glasnogovornico vladajoče SMC Simono Kustec Lipicer.

  • Bernard Nežmah

    18. 11. 2016  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Knjiga

    Martin Brecelj: Anatomija političnega zločina

    Pesnika, pisatelja in antifašista dr. Stanka Vuka, ki se je pripravljal na odhod v partizane, so neznanci ustrelili v njegovem stanovanju skupaj z ženo in prijateljem, ki je bil takrat na obisku. NOB-literatura je uboj pripisala plavi gardi, toda zadnji zgodovinski zapisi so stvar postavili na glavo, saj so kot likvidatorje navedli agente VOS po nalogu Komunistične partije Slovenije. A ustna izpoved priče, ki ni hotela biti imenovana, je za trdno argumentacijo vseeno prešibka. Avtor se je zato problema lotil skozi logično prebiranje vsebine dokumentov in pričevanj. Dopušča vse možnosti, nato pa sledi koherentnosti posameznih razlag. Skratka: zasebni rop, gestapo, domobranci, četniški ali vosovski agenti? Ker prve razlage niso podprla dejstva, ker tedaj uradni oboroženi formaciji (gestapo, domobranci) žrtev nista pobijali po domovih, ampak po ječah in taboriščih, je dilema zvedena le na agente dveh ilegalnih skupin. Ker se ni zdelo verjetno, da bi VOS likvidiral človeka, ki se je hotel pridružiti partizanom, je pisec preiskoval znane evidence o Vukovem odnosu do NOB in ugotovil, da se je pritoževal pri partijskem vrhu zaradi pobojev civilistov v Cerknem.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    11. 11. 2016  |  Mladina 45  |  Pamflet

    Trumpova skrivnost

    Videti je bilo enostavno in jasno. On robustnež, mačo, ki se mu je po razkritju posnetka hvalisanja v garderobi za hip odrekla celo žena Melanija, trdi desničar, izključujoč latinskoameriške in islamske emigrante, gradil bi zid na mehiški meji, ljubitelj Putina, gobezdač, mož iz resničnostnega šova, milijarder, ki se je prebrisano izmaknil plačevanju davkov, brez manir do predsedniške tekmice, ko ji je zagrozil, da bi jo dal zapreti, odrekla se ga je dinastija Bush, praktično vrh republikanske stranke. Proti njemu je nastopil celo Bog, ko je papež Frančišek izjavil, da ni kristjan: kristjan ne gradi zidov, on zida mostove! Ostal je sam celo v mednarodni politiki, saj ga ni bilo voditelja, ki bi mu bil naklonjen. Še več, z njegovim imenom so kritiki povezovali le vodje skrajno desničarskih strank, kot so Francozinja Marie le Pen, Madžar Viktor Orban ali Nizozemec Norbert Hofer. Zoper njega se je postavil cvet Hollywooda, spletne strani so objavile listo 167 zvezdnikov, ki podpirajo Hillary: od Leonarda di Capria do Jennifer Lopez, od Georga Clooneya do Cher, od Roberta de Nira do Barbre Streisand, od Dustina Hoffmana do Seana Penna. Nasproti sta mu stala košarkarska bogova Lakersov iz sedemdesetih in osemdesetih Kareem Abdul- Jabbar in Magic Johnson. Celo prvi intelektualec sveta Noam Chomsky je napisal argumentacijo, po kateri bo med dvema zlima volil Hillary. Cineast Michael Moore, ki je potem ko je senatorka Clintonova glasovala za vojno v Iraku, prisegel, da ne bo nikoli več volil zanjo, je objavil, da bo tokrat prelomil prisego.

  • Bernard Nežmah

    11. 11. 2016  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Knjiga

    Jiři Bezlaj: Evangelij za pitbule

    Avtor – kipar, sin največjega slovenskega etimologa in 35 let profesor umetnosti – je združil tri veščine: oblikovanje najtršega materiala, prefinjen občutek za jezik in desetletja guru drugovanja z dijaki. Izhodišče je kajpak nadrealistično, ko upokojeni učitelj spregovori kot sedemnajstletnica: »Seveda lahko povem. O vsem lahko govorim, tudi o najbolj intimnih zadevah. Nimam česa skrivati in nimam predsodkov!« Kajpak iz tega ne bosta nastala Blaže in Nežica (M. Slomšek), tudi Gimnazijka (A. Ingolič) je prenedolžna, asociacija leti še najbolj na Ch. Bukowskega v mehki varianti.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    4. 11. 2016  |  Mladina 44  |  Pamflet

    Brezbrižnost

    Francoski filozof Bernard Stiegler je kot najbolj perečo anomalijo sodobne zahodne civilizacije izpostavil - brezbrižnost. A to ni le filozofski pojem, saj zadeva politično življenje nasploh. Aktualna vlada Mira Cerarja ml. na primer ni opazila, da ji je je v zadnjem mesecu razpadla pravna država. Izkazalo se je namreč, da so sodišča zatajila, izgubila, založila, izpuhtela skoraj tisoč oporok. Pa nič, premier ni imel takojšnje tiskovke, tudi pravosodni minister Goran Klemenčič in financministrica Mateja Vraničar Erman ne. Kot da se države ne tiče: ne bodoči odškodninski zahtevki ne morebitne tožbe.

  • Bernard Nežmah

    4. 11. 2016  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Knjiga

    Lojze Kovačič: Kristalni čas

    Razglasitev romana zadnje četrtine stoletja zgreši bit književnosti, bivajoče prav skozi različnosti, ki so med seboj težko primerljive, kaj šele, da bi jih lahko razvrstili po stopnicah lestvice. Predvsem pa okus skupine literarnih žirantov povzdigne v splošno vrednost. »Kristalni čas« je vsekakor velika knjiga, je pa v njej zelo malo romana. Avtobiografski roman v obliki dnevnika je sicer domiselna klasifikacija, vendar delo ni pisano niti v formi dnevnika niti avtobiografije. Še najbolj spominja na samospraševanje, ki ga pisec linearno zapisuje.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    28. 10. 2016  |  Mladina 43  |  Pamflet

    Ne bomo dovolili zlorabljanja!

    Pred dnevom spomina na mrtve se je predsednik skupščine Milan Brglez poklonil pred spomenikom na Cviblju, ki obeležuje 2.200 ubitih partizanov, nekaj dni kasneje pa je položil še venec pri rovih na Zgornji Bistrici, kjer so člani nekdanjih partizanski enot po vojni pobili iz zagrebli večjo skupino svojih nasprotnikov.

  • Bernard Nežmah

    28. 10. 2016  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Knjiga

    Peter Wohlleben: Skrivno življenje dreves

    Knjižno uspešnico je napisal gozdar, ki je bil desetletja državni uradnik, potem pa je dal odpoved in zdaj deluje kot vodja do okolja prijaznega gozdarstva v gorovju Eifel. Ker v drevju ni videl zaslužka, ampak zanimiva bitja, je bivanje posvetil opazovanju.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    21. 10. 2016  |  Mladina 42  |  Pamflet

    Zgodovina vztraja še naprej

    Pred 60 leti je sovjetski voditelj Nikita Hruščov poslal tanke na Madžarsko in dal v krvi zatreti vseljudsko vstajo.

  • Bernard Nežmah

    21. 10. 2016  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Knjiga

    Sami Moubayed: Sveta vojna pod črno zastavo

    Zgodovinar in publicist Moubayed živi in predava v Bejrutu, njegovo področje zanimanja pa je zgodovina Sirije. Zato seveda ne začne aktualistično, ampak se povpraša: od kod fascinacija nad kalifatom, ki ga je razglasil Al Bagdadi? Ne, to ni sodobna iznajdba, ampak stalnica v retoriki političnega islama. In tako sedanji samozvani kalif tudi ni padel z neba, temveč v novi obliki nadaljuje to, kar je zasnoval Mustafa Al Sinai, ki se je pred stoletjem boril proti Francozom, ustanovil Muslimansko bratovščino, bil v novi državi poslanec, nato pa ustanovil univerzo in časopise, s katerimi je dobil tako silen vpliv, da ga je dal stari Asad zapreti in mož je sredi šestdesetih let umrl v zaporu. Poskušal je postaviti islamsko državo po mirni poti, zatem pa so njegovi idejni dediči segli po terorizmu. Ko je oblast zatrla islamsko bratovščino, so na njeno mesto stopili džihadisti, za njimi Al Kaida, potem Al Nusra in ISIS. Delujejo kot ptič Feniks, ki po vsakem porazu vstane še močnejši. Sodobni Al Bagdadijevi borci so včerajšnji poraženci: prihajajo Čečeni, veterani iz Afganistana, odpuščeni Sadamovi vojaki, vstajniki proti Gadafiju pa sodobni evropski desperadosi etc.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    14. 10. 2016  |  Mladina 41  |  Pamflet

    Za tri litre zdravil

    Za vedno je odložil kamero režiser Andrzej Wajda. Film je bil ideološko orožje komunistične partije, ki je ljudem vcepljala ideje o preteklosti. Najmočnejše vtise o dobrih partizanih in zlih četnikih, ustaših in domobrancih smo dobivali skozi gledanje filmov, kot so bili »Neretva«, »Okupacija v 26 slikah«, »Ne oziraj se sinko« in stotine drugih. Na Poljskem pa je cineast Wajda že v petdesetih posnel celovečerec »Generacija«, v katerem junak filma izstopi iz skupine komunističnih upornikov, za njim pa »Pepel in diamant«, v katerem ovekoveči patriotsko, nekomunistično uporniško gibanje Armije Krajowe. S svojimi filmi je pretresal uradno sliko preteklosti in kasneje sedanjosti v »Marmornem človeku«. A njegove ideje se niso izčrpale s padcem berlinskega zidu, posebej pretresljiv je »Katinski gozd«. Poboj deset tisoč poljskih častnikov, ki ga je izvršila sovjetska NKVD leta 1940, so sicer prvi razkrili nemški preiskovalci l. 1943, a ker so bili nacisti, jim takrat niso verjeli. V filmu eden bolj pomenljivih prizorov prikaže desetletja po vojni podobo nagrobnika, na katerem so svojci ob rojstvu očeta pripisali še kraj smrti – Katin. Takoj je privihrala posebna policija in dala odstraniti to »provokativno laž«.