Bernard Nežmah
-
3. 11. 2017 | Mladina 44 | Pamflet
Ko je španski tožilec Jose Manuel Maza napovedal obtožnico zoper člane katalonske vlade, po kateri jim zaradi upora preti s 15 do 30 leti zapora, so svetovni mediji sporočili, da so Carles Puigdemont in tovariši poiskali zavetišče v Belgiji. Španija očitno kopira srbskega vožda Slobodana Miloševića iz leta 1989. Takrat se kosovski voditelj Azem Vlasi ni strinjal z odpravo avtonomije, srbski pravosodni aparat pa ga je preprosto aretiral in obsodil na zaporno kazen. Podobno je storil deset let kasneje s Kosovskim predsednikom Ibrahimom Rugovo, ki je bil postavljen v hišni pripor.
-
27. 10. 2017 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Alberto Manguel je napisal Zgodovino branja iz perspektive knjig in bralcev, Frank Furedi pa je Moč branja razbiral iz umeščenosti bralnih učinkov v družbi.
-
27. 10. 2017 | Mladina 43 | Pamflet
Španska vlada je po napovedi suspendiranja katalonske avtonomije sprožila še odstavitev predsednika Katalonije Carlesa Puigdemonta in razpis novih volitev v avtonomni pokrajini. Slovenska vlada pa še vedno molči. Kaj je razlog molku? Seveda oportunizem, zakaj bi se oglašali, ko pa večina v EU podpira španskega premiera Mariana Rajoya. Strah pred bodočo dezintegracijo (Baski, Škoti, Valonci etc.) učinkuje tako, da Kataloncem lepijo pridevnika egoizem in nacionalizem. Celo vplivni pariški le Nouvel Observateur iz tedna v teden objavlja tovrstne komentarje. Raphaël Glucksman je denimo kot perspektivo potegnil analogijo s Kosovom, kjer je Slobodan Milošević s politiko apartheida sprožil vojno in posledično osamosvojitev pokrajine. Implikacija osrednjih zahodnjaških pogledov je, da je neodvisnost pokrajine lahko dopustna le v primeru radikalnega nasilja matične vlade. A točka, s katere je pričakovati nastop slovenskih državnikov je prav druga stran: vzpostavitev principov, po katerih lahko avtonomne pokrajine vzpostavijo svojo državnost in to na tak način, da ostanejo članice EU, ne da bi pri tem doživele administrativni in vojaški napad matice. Kako ohraniti Evropo miru, se izogniti oboroženim konfliktom in dopustiti nove državne tvorbe, je krucialno vprašanje sedanjosti in prihodnosti. Trenutno je to resda minorni pogled, pa vendar: zakaj bi ga slovenski premier ali zunanji minister ali predsednik ne pograbili? Edina priložnost, kjer ima slovenska izkušnja kaj povedati, saj lahko s svojo izkušnjo nakaže eno izmed poti reševanja EU.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Vladimir Iljič Lenin: Država in revolucija in drugi spisi iz leta 1917
Po Stalinovi smrti in obračunu s stalinizmom se je po vzhodu Evrope, tudi po Jugoslaviji, razširil pogled, da je Lenin začrtal svetlo pot komunizma, ki pa jo je diskreditiral njegov samozvani naslednik. Kakšen je bil torej izvorni Leninov plan?
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Pamflet
Ko oblast nonšalantno krši lastne zakone
Špansko sodišče je poslalo za zapahe dva zločinca - Jordija Cuixarta in Jordija Sancheza. In kakšne grozovitosti sta počela? Kot voditelja dveh civilnih združenj sta organizirala katalonski referendum. In evropski odzivi? Neopazni, kot da gre za pravosodni obračun s kriminalci. In slovenski pravosodni minister? Goran Klemenčič je ostro obsodil državno nasilje? Nikakor, na aretaciji se ni odzval, kot da se ga ne tičejo. In to kot kandidat vlade za mesto evropskega sekretarja za človekove pravice, katerega funkcija je prav promocija in obramba človekovih pravic, med katere sodi tudi pravica do volitev.
-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
In vsakič je to miselni izziv. Mož, ki je pred šestdesetimi leti napisal Sintaktične strukture in v hipu postal prvo ime svetovne lingvistike, je zadnjega pol stoletja opuščal jezikoslovje in postal osrednji politični mislec. Dosleden samemu sebi, zakaj po njem je intelektualec dolžan, da svojih znanj o manipulacijah oblasti ne deli le v predavalnicah, ampak jih širi tudi množicam.
-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Pamflet
Molk o usodnosti, govor o megli
Odkar je Slovenija članica EU, se je prvič dogodilo, da je postala model. Se pravi možni zgled za katalonsko neodvisnost. Paralele vlečejo zahodni mediji, o njih govore politiki, le slovenska vlada ne ve, kaj bi s tem počela. Premier Miro Cerar, jr. te teme ne misli, je ne pojasnjuje, ne ponuja posredništva. Celo iz slovenskih komentatorskih in političnih logov prihaja načelna simpatija do Kataloncev, a z rezerviranim pristavkom: pri nas je bilo drugače, v ustavi smo imeli zapisano pravico do osamosvojitve, obenem pa smo se osamosvajali od nedemokratične države, kot je bila tedaj Jugoslavija. Nevarna implikacija, ki dopušča pravico do samoodločbe oziroma odcepitve le v zatiralskih režimih. In jasno sporoča, da to v deželah demokracije ni dopustno. Smo torej pri paradoksu: osamosvojitev je politični akt, ki ga je treba podpreti le v nedemokratičnih okoljih.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Eric Hazan: Zapiski o okupaciji
Desetletje staro čtivo o vsakdanjem življenju Palestincev pod izraelsko okupacijo se zdi zastarelo. Življenje se je pač vmes v marsičem spremenilo. Seveda, toda Hazan je ustvaril redko antropološko sliko dejanskosti. V njej sistematično daje besedo stotini sogovornikov, ki izpovedujejo svoje zgodbe, obenem pa je izdelal kartografsko sliko dežele, ki podira ustaljene predstave. Izrael je postavil zid med matično deželo in anektiranimi palestinskimi teritoriji. To je znano in svetovno kritizirano. Toda tudi znotraj in okoli posameznih mest je zgradil serijo zidov, s čimer je postavil na glavo življenje domačinov.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Pamflet
Redki so svetovni dogodki, ki jih slovenska večina samoumevno razume. Katalonski referendum je bil déjà vu. Grožnje španske vlade in pošiljanje oboroženih sil v Barcelono so le ponovitev oboroženega poskusa jugoslovanskega vrha, ki je hotel onemogočiti slovensko osamosvojitev. V obeh primerih je oblast v imenu zaščite ustavne ureditve posegla po nasilju nad ljudstvom.
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Daniel Miller: Potrošnja in njene posledice
Reklame običajno razumemo kot proces globalizacije, ki nekje iz biznis centra posname promocijske filme in jih potem prevedene vsiljuje po različnih koncih sveta. Avtor proučuje Trinidad, v katerem pa zapazi, da se tam oglaševalci skušajo približati domačinom tako, da ustvarjajo reklamne filme na podlagi lokalnih tradicij, da torej paradoksalno podpirajo domače kulturne vzorce.
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Pamflet
Na referendumu pobuda zoper drugi tir ni uspela. Toda referendum je kljub temu uspel: ljudstvo je v večini sklenilo, da ga njegovo soodločanje ne zanima, med glasovalci pa so zmagali pristaši vladne politike. Toda sama kampanja je potekala v izrazito nedemokratični tekmi: pobudniki referenduma so nastopali le s svojimi kritičnimi pogledi na marginah medijev, medtem ko je vlada vložila v protipropagando velika sredstva, legije svojih uradnikov in dobila še medijski backup. Dva dni pred glasovanjem je tako »Delo« na naslovnici objavilo nevtralni članek o potrebnem premisleku, drugo in tretjo stran pa so prekrile celostranske teme pod naslovoma: »Odlog gradnje bi povzročil kaos v slovenski logistiki« in »Brez drugega tira bo pot na morje vse daljša«, k njima pa je bil pristavljen še člančič »Argumenti združbe Vilija Kovačiča«. Perfidna propaganda: dva klica psevdorazuma k projektu, zoper njiju pa nastopa samo slabšalni pojem združba, ki ga običajno najdemo v povezavah: kriminalna in mafijska združba. Objavo izida glasovanja časnik kajpak ni potem naslovil »Zmaga združbe Jureta Lebna.«
-
22. 9. 2017 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Cirila Toplak: European Continentalism
Začetek kajpak v antiki, vsaj s pojmom Evrope in politično tvorbo rimskega imperija, nato dominacija krščanstva, a šele l. 1766 vznikne termin evropska civilizacija. Nato mimobežnici Napoleona, a tudi Hitlerja, ki je bitko pri Stalingradu skupaj z evropskimi legionarji vodil kot spopad za Evropo, ter na koncu formiranje Evropske unije. Knjiga poleg širokega spektra referenc prinaša tri manj poznana dejstva. Daljnosežnost političnih misli filozofov, zgodovinarjev in literatov, kot so Montesquieu, Michelet, Mazzini in Herder, serijo neuspešnih evroasociacij v prvih desetletjih 20. stoletja in vlogo ZDA. Montesquieu je postavil kulturne razlike med Evropo in Azijo namesto na fizičnih pojavnostih in klimatskih posebnostih na temeljih dinamizma in obsesije z delovnimi aktivnostmi. Med drugim je tudi pojasnil, zakaj je bil tedanji francoski kralj osvajalsko uspešnejši od španskega navzlic bogastvu španskega zlata; bojevitost svojih poveljnikov je namreč spodbujal z neskončnim arzenalom ničevosti – podeljeval jim je plemiške nazive in privilegije.
-
22. 9. 2017 | Mladina 38 | Pamflet
Poleg košarkarskih mojstrov je imela Slovenija na prvenstvu v Istanbula še enega junaka. Edinemu izmed šest tisoč navijačev se je uspelo prebiti na strogo varovano igrišče z visoko dvignjeno zastavo. Preplezal je strme tribune, premagal varnostnike in se postavil pred kamere. Za hip je kazalo, da je on zmagovalec finalne epopeje. On – veliki Miro Cerar, ml., samoustoličeni MVP med vsemi navijači.
-
15. 9. 2017 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Irvin D. Yalom: Darilo terapije
Psihiatri običajno pišejo knjige, v katerih na primerih pacientov predstavljajo smisel in učinke terapije. Yalom je stvar obrnil: z varne distance opazovalca je prestopil v prvo osebo – kaj počne terapevt na seansi s pacientom? In potem premišljuje o svoji praksi in početju svojih kolegov. Ne gre za ekshibicionista, mož je zaslužni profesor psihiatrije na univerzi v Stanfordu, s pol stoletja prakse in številnimi knjigami, avtor modela eksistencialne psihoterapije. Njegova knjiga hodi po robu, saj namesto distance poantira bližino s pacientom, ki ga vzame kot sopotnika. Odpira vprašanje, zakaj mora tudi sam kaj povedati o svojem življenju, v čem je smisel, da kdaj obišče pacienta, o trenutkih, ko je pacient postal terapevt terapevtu, predvsem pa o nevarnostih in neuspešnosti terapij, od transfernih pasti in seksa naprej. Ali ko denimo pacient uživa v terapiji, ki jo vzame za nadomestek življenja, ne pa za šolo življenja, kar v biznis usmerjeni terapevti s pridom izkoriščajo. In spregovori o meji: če delaš več kot 40 ur na teden, boš kot terapevt padel v osamljenost in zanemaril svoje odnose. Preprosto – pregoreli terapevt pomeni zgrešeno terapijo. Gleda v duhu ekosofije, ki jo je prestavil v psihosofijo.
-
15. 9. 2017 | Mladina 37 | Pamflet
Prvo referendumsko soočenje na nacionalki je teklo kot ura. Voditeljica Vida Petrovčič je nevtralnost izvedla do perfekcije. Eno minuto zagovorniki referenduma, drugo nasprotniki. Vezni leitmotiv je bil – vas čas se je iztekel. Nenavadna je bila samo vključitev tretje strani: dveh udeležencev, ki nista ne za ne proti. Toda glej čudo – oba sta navajala le argumente vladne koalicije. Toda po oddaji je udaril šok. Gledalci so uzrli prispevek, ki je pozival za gradnjo drugega tira. Naslednji trenutek, ko so pričakovali izenačitev, prispevka, ki bi klical proti, ni bilo od nikoder. Preprosto, vlada je nacionalki plačala reklamo v svoj prid in jo uvrstila kot podaljšek polemične debate. Jasno, še poprej je premier Miro Cerar, ml. sprejel odločitev, da si iz proračuna nakaže skoraj sto tisočakov za kampanjo proti referendumu. Takole enostavno si je kupil pot do zmagoslavnega rezultata. Perfidna uzurpacija budžeta. Pri čemer sploh več ne zardi od sramu nad sistemskimi prevarami demokratičnega odločanja.
-
8. 9. 2017 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Svetlana Slapšak: Antična miturgija
Resda v neobičajni formi, pred leksikonski del je postavljen uvod, v katerem avtorica uperi puščice zoper krščansko prisvajanje antike in vpelje koncept miturgija. Toda v geselskem delu ga potem bolj ali manj opusti, saj tam ne prinaša sistematične zgodovine recepcije oziroma preoblikovanja antičnih mitov.
-
8. 9. 2017 | Mladina 36 | Pamflet
Tekme košarkarskega prvenstva Evrope prenaša komentator Peter Vilfan v slogu: dobro igramo v obrambi, dali smo trojko, ujeli smo odbito žogo, paziti moramo, da ne naredimo nepotrebne osebne napake. Manjka samo še to, da bi ob košu Luke Dončića izstrelil: Spet smo zadeli trojko! Sto tisoč ljudi, ki sedi doma v foteljih in grizlja kikirikije, naenkrat igra v obrambi, skače pod košem, zadeva trojke. Ne da bi mignili s prstom, ustvarjajo herojske podvige. Vilfan, ki je nekoč blestel kot igralec s sto in eno domislico, ki je trdo treniral, zdaj širi goljufivi občutek, da smo tvorci uspehov košarkarske ekipe vsi, tudi tisti, ki samo gledamo tekme.
-
1. 9. 2017 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Serija malce preoblikovanih kolumn, ki jih je filozofinja objavljala v Sobotni prilogi Dela. Natančneje – esejev. Saj so stkani skozi miselne obrate, ki razgradijo samoumevnosti v delce absurdov in prepoznanih manipulacij. Vzemimo himno jemanja vitaminov in prehranskih dodatkov, ki ji zoperstavi dejstvo, da se v ZDA 20 tisoč ljudi na leto znajde na urgenci prav zaradi uživanja teh »čudežnih« substanc. Renata Salecl akademske polemike vešče prevede v laični jezik, a ne z namenom dociranja, temveč kot orodje, s katerim misli moderna verovanja. O prehranjevanju, delu, lenobi, revščini, čiščenju telesa in odnosov, vlogi kocke pri odločitvah, užitka v transgresiji et cetera. A striktno skozi perspektive dominantnih idej, ki jih bo vešče ironizirala in kazala njihov nesmisel (gluten, pesticidi, prehranska industrija, neverodostojni napisi na vrečkicah hrane, tabletomanija), ne bo pa zavzela enostavnega gledišča, da je najzanesljivejša pot do zdrave hrane, da jo pač sam pridelaš.
-
1. 9. 2017 | Mladina 35 | Pamflet
Konec avgusta je EU postavila dan spomina na totalitarizme: fašizem, nacizem in komunizem. Na Slovenskem je to prazen trenutek, kot da z njim nimamo nič. Ena skupnih točk treh sicer različnih režimov je pojavljanje linčev, ko so militantne skupine fizično obračunavale s skupinami državljanov, ki jih je režim označil za sovražne. Na Nemškem so zažigali židovske trgovine in ustrahovali ter pobijali Žide, v italijanskem Trstu so Slovencem zažgali kulturni dom, na Slovenskem so ob poteh pobijali izpuščene domobrance, ki so se iz Teherij vračali domov, v Radovljici so še na začetku petdesetih poskušali linčati starega profesorja Borisa Furlana. A povsod so oblasti delovale enako: nikjer niso preganjali in kaznovali drhali, ki je terorizirala svoje sodržavljane. Ta namreč ni počela nič drugega, kot da je besede oblastnikov o izdajalcih in izmečkih, ki jih je slišala po radiu in prebrala v javnih občilih, vzela kot navodilo za lastno akcijo državotvornosti.
-
25. 8. 2017 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Stefan Zweig: Neznankino pismo
Leta 1922 je nemški pisatelj objavil neznankino pismo na 12 straneh, a stoletje potem še vedno izhajajo ponatisi in prevodi, snemajo filme (tudi v Mongoliji), uprizorili so celo opero.
-
18. 8. 2017 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Laurent Binet: Sedma funkcija jezika
Banalizacija virtuoza med predavatelji, katerega zvočni posnetki nastopov na Collège de France so po 40 letih še vedno pojem predavateljske erudicije v formi šarmantnih obratov? Seveda, še več, avtor za polje knjige vzame francosko intelektualno sceno sedemdesetih, kjer ironizira še druge velikane, kot so bili Foucault, Althusser, Sollers, Kristeva, Derrida, Deleuze in Lacan. Znamenito French Theory, ki je zasedla ameriške univerze, in Ecovo Bologno. Skratka, imitira njihove pogovore, spopade, predstavlja njihove teorije v formi za telebane, slika študentsko vzdušje v času, ko je bil študij kult, ko se je hodilo na predavanja dve uri prej, da si sploh dobil prosto mesto v predavalnici. Obenem pa sega v predsedniški spopad Giscard vs. Mitterrand, kjer se slednji dokoplje do čudežnega orožja sedme funkcije jezika (neznani Jakobson), ki omogoči, da bi lahko v katerikoli situaciji kogarkoli prepričali, da naredi karkoli. Pred tem z enako vivisekcijo kot pri teoretikih razčleni tudi intelektualni think tank francoske levice in desnice.
-
11. 8. 2017 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Carin Bondar: Seks v svetu narave
Shematični naslovi poglavij niso obetavni: lajdre, monogamija, poteši se sam, spolno nadlegovanje, zloraba otrok in podobno jemljejo za okvir človeške teme, ki jim gre poiskati samo še vzporednice pri drugih bitjih. Toda že takoj presenečenje – avtorica sledi stvari sami in tako predstavlja nedoumljive moduse seksualnosti in bitke za preživetje. Samica ribe denimo, ki vali v ustih in nabere spermo štirih samcev. Pri mladičih jastreba je znan Kajnov sindrom, morski psi pa gredo še korak naprej: samica nosi številna oplojena jajčeca, a prvi izlegli zarodek se pogosti z vsem sorodstvom. Samec med insekti prinese izvoljenki darilo v obliki slastnega prigrizka; medtem ko se ona sladka, on zadovoljno ejakulira vanjo. Bolehen čriček, ki ima z bakterijsko okužbo malo šans proti postavnim vrstnikom, bo pretental prirodo – energijo bo vložil v živahno pesem, ne pa v spermo; rezultat bo bolj kilav plod. Samec vešče ne bo pri kopulaciji predal le genov, temveč tudi peptide, ki blokirajo feromone pri samici, tako da postane neprivlačna za druge. Glavoč, ki je zamudil paritev in pride drugi na vrsto, izkoristi varovalno substanco ejakulata predhodnika in vanjo izstreli hitrejše semenčice. Pri nekaterih vrstah samice zbirajo seme v spermateko, v kateri ima prednost tisti, ki prinese prispevek zadnji.
-
4. 8. 2017 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Andrijan Lah: Slovenski književniki in književnice v komunističnih zaporih
Koliko jih je bilo? Štiriinšestdeset jih je izbrskal avtor, ki je odprl doslej zatajeno temo. Seveda se je kaj pisalo o posameznikih, a ne v izčrpnem leksikonskem obsegu. Pri nekaterih so leksikoni celo zamolčali dobo zapora, nekateri drugi so bili izbrisani iz kolektivnega spomina, spet nekateri so sami molčali, in seveda preostala peščica, ki je golgoto spremenila v literaturo.
-
28. 7. 2017 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Andrej Perko: Večkrat sem ji kupil rože, kot je ona mene pričakala v negližeju
Od kod izvira srž problemov? Psihiater Robert Skynner je nekoč napisal knjigo Družine in kako v njih preživeti, Perko pa je zadevo modificiral in postavil terapevtsko skupino kot novo družino, skozi katero se posamezniki osvobajajo spon, ki so jih hendikepirale v odraščanju. Da bi se človek znebil patoloških pečatov primarne družine, potrebuje tri do štiri leta samospreminjanja. Ker ima toliko dela sam s seboj, ni več radoveden do sveta. Za pot je zato nujna nadpovprečna aktivnost. Gre torej za kreacijo novega človeka. Ta nastaja skozi tek, branje, pisanje, diskutiranje o prebranem, dialog z javnim priznanjem stiske, družabno planinarjenje … Knjiga je pisana v uveljavljeni formi teoretskih uvidov in osebnih zgodb, ki ponazarjajo korake sprememb pri posamezniku. Bralec malce pogreša pogled onkraj, se pravi pripovedi »ozdravljenih«, ki zapustijo terapevtsko skupino in v drugo zakorakajo na svojo pot.
-
28. 7. 2017 | Mladina 30 | Pamflet
Dimni oblak pred vladno palačo
Gospod stare šole in ena največjih pravnih korifej Boštjan M. Zupančič se je oglasil v gostilniškem jeziku: »Ta, že četrti požar nevarnih snovi v Sloveniji terja, da gredo ljudje na ulice. Debilni in debeli obrazi birokratk, ki sedijo v pisarnah in prekladajo papirje, tega mora biti konec.«
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Pamflet
Vransko. Prejšnji teden je spletni portal nacionalke enega izmed svojih poročil naslovil: »Povoženi trije medvedji mladiči, opozorilo pred razjarjeno medvedko.« Bralec je dobil sporočilo o pobesneli medvedji materi, ki so ji na avtocesti pogubili otročad, ona pa rohni tam naokoli in samo čaka, da se lahko maščuje nad človeškimi zlikovci, ki so ji otroke spravili s sveta. Maščevalni bes lahko doleti tudi nedolžnega sprehajalca in gobarja. Dan kasneje je MMC prinesel novo novico: »Po treh medvedjih mladičih na avtocesti poginila še medvedka.« Voznik osebnega avtomobila je namreč na avtocesti za izvozom Vransko do smrti zbil mater, ki je iskala svoje izgubljene otroke. Nobene maščevalnosti, pač pa vsega rešpekta vreden materinski instinkt. – Se je MMC opravičil preminuli medvedji mami za insinuacije o pobesneli zveri, ki preti človeku? Nak.
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Zapisanih v žanru krokijev in beležk. Ki jih omogoča obilje časa; avtor je tam preživel skupaj skoraj leto. To ni potopis, niso krajevni utripi, so priložnosti zaživeti mesec, dva ali tri v Arlesu. Ki postane drugi dom tujca, ki nenehno opazuje.
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Igor Omerza: Boris Pahor – V žrelu Udbe
Avtorju posamezni kritiki očitajo, da je nekritično obravnaval arhive tajne policije. A kaj to pomeni? Da materialov, ki jih je našel, ne bi smel objavljati, ne da bi poprej vsakega posebej preveril. Poskusimo jim dati prav. Toda s tem sprejmemo implikacijo, da bi moral Omerza namesto te napisati povsem drugačno knjigo. Poleg dolgotrajnega brskanja po arhivih bi moral vse podatke še enkrat, če ne kar večkrat, preveriti. Kar ima zelo neprijetno predpostavko, da udbovskim arhivom ne smemo verjeti. S tem pa stopimo v absurd: partijski vrh, od Kardelja navzdol, ki je jemal udbovska poročila kot najbolj verodostojne informacije, na podlagi katerih je ukrepal, je Udba vseskozi zavajala in z njim manipulirala!??
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Pamflet
Ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću se lahko samo smeje. Pred časom so njega in njegove bližnje kriminalisti s prisluškovanjem telefona ujeli pri več kriminalnih rabotah - od posredovanja za službo za spolne usluge pa do jemanja provizij od podjetnikov pri poslovanju z občinsko upravo. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj ga bo pravosodni aparat obsodil. Toda zgodba se je naenkrat postavila na glavo: sodišče zahteva uničenje vseh kronskih dokazov zvočnih posnetkov. Najmočnejše orožje, ki so ga mesece zbirali kriminalisti in nadgrajevala tožilka, je na poti v uničenje.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Tu sicer ni bilo kaj dosti pisati, vse je napravila že življenjska ironija velikega skladatelja, s katero je preživljal komunizem.
