Bernard Nežmah
-
14. 10. 2016 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Vladimir Bartol: Zbrano delo: krajša proza, 1935–1945
Akademija v dolgoletnem projektu zbira in objavlja celotni literarni korpus velikih literatov. Toda v tem primeru ne gre le za hommage, temveč za izjemen del slovenske književnosti, ki je ostala marginalizirana in sistematično prezrta.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Družba
Priletela je nenavadna e-pošta: velemojster Luka Lenič me vabi, da se pridružim 15 izbrancem v simultanki z 12. svetovnim prvakom Anatolijem Karpovom. Izbrali da so me kot poznavalca – avtorja obsežnega velikega intervjuja, ki sva ga s Karpovom pred skoraj desetletjem posnela na prekmurskih ravnicah (Mladina 33, 2008).
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Pamflet
Zakrita realnost v deželi zakritih grobišč
Država se koplje v soncu gospodarske rasti, če poslušamo sprejetje proračuna, ki že napoveduje bogato delitev po posameznih ministrstvih. V deželi vzhajajočega sonca pa se je mudil premier Miro Cerar ml., ki je sam laskavo ocenil svoj obisk. Po njegovih besedah na Japonskem prav politika odpira veliko vrat gospodarstvu.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Metka Furlan: Prispevki k slovenski in slovanski etimologiji
Etimologija je eno redkih področij, kjer avtor osebno pozna svojo publiko. Tu ni spektakla kot pri arheologiji, kjer najdena črepinja navduši svet z odkritjem civilizacije izpred tisočletij. Ker se ukvarja z besedami iz časov, ko pogovorov še niso pisali, nima predmeta, ki bi ga lahko pokazala. Na voljo ima zakone glasovnih sprememb, narečja obrobnih krajev, kjer vztrajajo stari besedni obrazci, pravila primerjalnega jezikoslovja, semantike, gramatike, morfologije in tudi etnologije ter kulturne zgodovine. Odkritja etimologije izvirajo iz moči posamezne interpretacije, ki pa je pisana v znanstvenih konceptih. Etimolog in bralec sta z dveh različnih planetov. Pa vendar, kakšna spoznanja se skrivajo v knjigi?
-
30. 9. 2016 | Mladina 39 | Pamflet
Ko so pred dnevi v srbski entiteti Bosne izvedli referendum, je voditelj na nacionalki dogodek pospremil z jasnim stališčem, da je šlo za samovoljno protiustavo dejanje, ki je kršilo odločbo bosanskega ustavnega sodišča. Ko slovenska vlada že poldrugo leto ignorira odločbo slovenskega ustavnega sodišča o nedopustni neenakosti osnovnih šol, je opozicijska SDS vložila interpelacijo zoper odgovorno ministrico Majo Makovec Brenčič. Tokrat komentarjev o nesprejemljivem početju vlade Mira Cerarja ml. nismo slišali, pač pa veliko besed o nebodijetreba interpelaciji.
-
30. 9. 2016 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Iztok Geister: Doživeti Škocjanski zatok
Se ve, da oksimoron, toda Geistrova zadnja knjiga je formalno gledano prikaz naravnega rezervata. A avtor ne poskuša nagovoriti novih obiskovalcev z vabečimi fotografijami; to stori šele po uvodnem tekstualnem delu. Najprej jim predstavi fenomen zatoka in jih uvede v eskozofski pogled. Namesto da bi bralec stopil v rezervat kot na razstavo, bo pridobil spoznanja, kaj sploh je divjina. Reka Rižana ni le voda, ki se izliva v morje, ampak orjaški stvaritelj zemljepisne zgodovine, saj je skozi čas z naplavljenimi usedlinami zatrpala morski zaliv več deset metrov globoko. Pesnik skupine OHO danes ustvarja besedna orodja, s katerimi sploh lahko opiše prirodo. Tako nastopajo: »seleče se« lastovke, skrb za »negodne« mladiče, poloj, cvetana, osočnik, »zastalo« sadje na drevju, drugi »nadomestni« zarod … In prav njegov besedni izbor povzdigne pisanje iz togih leksikonskih navedb v poezijo narave, ki ni nikoli povsem doumljiva. Kdor bi na slepo izbral dan, da si iz opazovalnic ogleda tamkajšnjo favno, bo razočaran – ugledal bo vsega nekaj živalskih vrst, čeprav mu gnezditveni seznami obetajo razkošje pogledov.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Svet
Kaj poganja Putinov volilni stroj?
Na volitvah v rusko dumo je Putinova stranka Enotna Rusija dosegla rekordno zmago – njenih bo 343 od 450 poslancev. Rezultat je frapanten, saj so vse tri preostale stranke, komunisti Genadija Zjuganova, nacionalisti Vladimira Žirinovskega in Pravična Rusija Sergeja Mironova, skupaj osvojile vsega 104 mandate; trije poslanci prihajajo iz manjših strank. V primerjavi z volitvami leta 2011, ko so omenjene tri stranke zbrale 212 poslanskih sedežev, se je njihova moč prepolovila.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Pamflet
ržavni zbor je pravkar izvolil novo ministrico za finance gospo Matejo Vraničar Erman, ki je poprej vršila različne funkcije na ministrstvu. Predsednik vlade jo je prestavil kot najboljšo kandidatko in poznavalko državnih financ. Toda, tokrat se je prvič zgodilo, da je financminsiter postala bivša uradnica. Značilnost dolgoletnih uradnikov je strokovna podkovanost, a hkrati tudi podrejenost ministrom. Je to pomenljivo? Poglejmo v zgodovino. Pred njo so se na mestu prvega finančnika zvrstili: dr. Dušan Mramor, profesor in dekan na fakulteti, dr. Uroš Čufer, poprej vodja centra za finančno upravljanje pri največji banki NLB, dr. Janez Šušteršič, profesor na fakulteti, dr. Franci Križanič, profesor na fakulteti, dr. Andrej Bajuk, vodja NSi, ex-premier in predsednik Medameriške razvojne banke v Parizu, spet dr. Dušan Mramor, mag. Anton Rop, večkratni minister in veljak LDS, Zvonko Ivanušič, predsednik zavarovalnice Slovenica, mag. Mitja Gaspari, vice guverner Narodne banke Jugoslavije, Dušan Šešok, direktor Julona, in dr. Marko Kranjec, makroekonomist v OECD in Svetovni banki.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Drago Bajt: Kar je sonce za luno, to je Rusija za nas
Socrealizem je bil uradna estetska doktrina v Sovjetski zvezi od konca dvajsetih let pa do zadnjih let imperija. Vladal je v literaturi, na filmu, v gledališču, seveda tudi v arhitekturi in kiparstvu. Bil je angažirana umetnost, pri kateri so umetniki delovali kot inženirji človeških duš, ko so realnost prikazovali po navodilih in doktrinah politbiroja. Junaki, ki so utelešali socialistične ideje, so bili apriorni pozitivci, buržuji, pripadniki bele garde in meščani so bili negativci. Torej črno-beli svet brez notranjih dilem.
-
16. 9. 2016 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Vincent Liegey et al.: Projekt Od-rasti
Ne, to ni knjiga o odraščanju, tudi podnaslov z brezpogojno podporo neodvisnosti ne razkrije vsebine. Ideja je namreč – »décroissance«, v pomenu zniževanja gospodarske rasti. In manifest potem oblikuje svet, v katerem orisuje načine izstopa iz vladajoče ekonomske religije. Manifestna forma je oblika katekizma, ki določa postave, po katerih se bodo ravnali verniki. Čeravno hvali svobodo, jo sproti ukinja, denimo ko zapoveduje privržencem, da lahko v akcijah sodelujejo z levimi in ekološkimi gibanji, nikakor pa ne z desničarskimi.
-
9. 9. 2016 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Kajpak Brest in Pariz, babica in mama, zlobni prijatelj in nespodobni vnuk/sin, ki ob živih prednikih piše družinsko avtobiografijo. Za hip odblesk Camusovega »Tujca«, motiv province, ki dominira nad glavnim mestom, psihopatologija familije, gradacija kraje od čokolade do 14 milijonov, mrlič ali dva, naslov, ki obeta več kot asociacijo na kolesarsko dirko Pariz–Brest–Pariz, v celoti pa delo, kjer slog prekaša vsebino. Neskončno dolgi stavki znajo ubiti bralno strast, toda tu prav oni vlečejo v branje. Suha gramatika postane paša za duha: priredja, podredja, vstavki, elipse in celo v nemški maniri z glagolom zaključen stavek dobijo prav v svoji kompliciranosti smisel, saj pretanjeno povežejo in niansirajo opise dogodkov.
-
9. 9. 2016 | Mladina 36 | Pamflet
Prvi šolski dan je poleg veselega živžava prinesel še vrsto bridkih zgodb. Vlada Mira Cerarja ml. je dala zapreti podružnično šolo v Osilnici. Enaka usoda je doletela šolo v Šmarjah pri Ajdovščini, ki je po 124 letih zaprla šolska vrata. Zaprli so tudi šole v Novakih, Završah in Javorjah. Lani se je isto dogodilo šoli v Melincah, na Ravnah pri Šoštanju, v zadnjih dvajsetih letih so zaprli 60 šol. Mali kraji, katerih imena običajno niti ne poznamo, so izgubili najbolj vitalno institucijo. Premier seveda toči solze, saj bi on šole obdržal pri življenju, a kaj ko zakon določa, da ko število učencev pade pod normo … A takoj ko bo spet dovolj šolarjev, bodo šolo kajpak spet odprli.
-
2. 9. 2016 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Ob šolskem neuspehu sledi kritika – moral bi se več učiti! A avtor postavi stvar na glavo: kako se učinkoviteje učiti, ne da bi vložili več truda? Spomin ima dve komponenti: pozabljamo, kar smo vedeli, a hkrati se primeri tudi, da se spomnimo, kar smo nekoč pozabili. Bi morali iti v boj proti pozabljanju? Nikakor, velja stopiti po drugačni poti. Vzemimo besedo iz tujega jezika, ki sem jo pozabil. Če jo bomo obnovili v drugem kontekstu, jo s tem zasidram na novo, saj bo zdaj vpeta v dveh miselnih zvezah. Po isti logiki je učenje s premori uspešnejše: spremembe krajev študija bodo spoznanja utrjevale z asociacijami okoliščin. Spodbudne so motnje, ne povsem opravljeno delo se dlje ohrani v spominu. Seveda ne v smislu, da se učiš in čtivo odložiš za vekomaj, temveč da se vračaš k učenju. Kar implicira učenje kot permanentni proces. To pa je mogoče le ob zadostnem motivu. Tu vskoči plonk listek – najbolje se boš naučil snovi tako, da jo boš sposoben razložiti drugim.
-
2. 9. 2016 | Mladina 35 | Pamflet
Naravne ujme so tolkle po državi: po Šentilju, Pesnici in Cirkinici je klestila toča, ki je sadovnjake, vinograde in njive spremenila v oskubljena polja strahov, pri Hrastniku je zemeljski plaz zasul železniško progo, v Mariboru je meteorna voda zalila kleti in ulice, spet drugod so poročali o rekordnih dvestoletnih vodah. Boginja Narava je muhasta: se bodisi maščuje za okoljsko uničenje ali pa le izkuša človekovo samopašnost. Stari Slovenci so zato molili in prosili svetnike, da naj jih obvarujejo toče, moderni pa lahko upajo na solidarnost. A po besedah nesrečnih štajerskih kmetov, ki jim je v hudi uri pokosilo celotno letino, kmetijskega ministra Dejana Židana ni videti ne od blizu ne od daleč.
-
26. 8. 2016 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Steven Bach: Leni Riefenstahl: neizprosna moč slik
Plesalka, igralka, režiserka, snemalka in fotografinja je na novo vznikala vse življenje. Oče jo je želel ukrojiti s klasično izobrazbo v tradicionalni model KKK (Kinder, Küche, Kirche), a se mu je izmaknila in s plesom osvojila publiko. Ko si je poškodovala koleno, je odskočila med filmske boginje. Ne le s šarmom in lepoto – za potrebe snemanja v Dolomitih se je mesece učila smučanja in prostega plezanja. Njena estetika povzdignjene prirode in izklesanega telesa se je idealno ujela s Führerjem in nacizmom, postala je nacionalna zvezda in snemala vrhunske artistične propagandne dokumentarce, med njimi »Triumf volje« (1935) in »Olympia« (1938) še danes odmevata na »YouTubu«. Že od začetkov je razumela, da je samopromocija ključni del uspeha, ali kot pravi biograf: »Leni ni bila Hitlerjeva ljubica ali intimna prijateljica, a bila je dovolj pretkana, da je dajala vtis, da bi to nemara lahko bila.« Poraz nacizma jo je kajpak sklatil z umetniških višav, v Nemčiji je bila bolj ali manj persona non grata, mik in očarljivost sta popuščala, a njena vitalnost jo je torpedirala v Afriko, med preganjano ljudstvo Nube, kjer je pozabila na čas in se kot sedemdesetletnica vpisala v tečaj potapljanja in začela snemati lepote podvodnega sveta Afrike.
-
29. 7. 2016 | Mladina 30 | Pamflet
Kaj je današnja Rusija? – Ker je predsednik Vladimir Putin nekdanji polkovnik KGB, je odgovor na dlani. Moderni postkomunistični režim, ki na volitvah izključuje potencialne nasprotnike, kot je bil ex-premier (2000-2004) Mihail Kasjanov, ki je osnoval grupacijo »Druga Rusija«. Na volitvah 2008 je predložil potrebnih 2 milijona glasov, toda volilna komisija je sporočila, da je bilo več kot 13 odstotkov podpisov podpore neveljavnih in ga tako izločila iz volilne tekme.
-
22. 7. 2016 | Mladina 29 | Pamflet
Socialna diskriminacija na kopališču
Dasiravno število vernikov v katoliški cerkvi statistično upada, pa se kardinalu Francetu Rodetu lahko le smeji. Slovenija je postala dežela visokega moralizma. Pred dnevi je odstopil predsednik Pena Evald Flisar, potem ko so medije zasedli množični protesti zaradi njegovih seksističnih besed v pismu mladi kritičarki. Skrb za korekten besednjak je nato v časniku Delo zadela tudi znanega profesorja, ki so mu izbrskali in objavili deset let staro zasebno pismo, ocenjeno kot primer mačistične arogance. A ob pedantni skrbnosti nad korektnim govorom do naslovnic ženskega spola je simptomatična odsotnost angažmaja v primeru zlorabljanja moči moških oblastnikov do podrejenih žensk. Pred meseci je NPU ob preiskavah zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića obelodanil, da je slednji za spolne usluge zaposleni v Mestnih lekarnah pomagal pri stalni službi. A takrat se o tej temi po osrednjih medijih ni obširno pisalo in feministična društva tudi niso zahtevala županovega odstopa. Družba natančno zazna in odregira na besedno nekorektnost, medtem ko je do seksualne zlorabe vodstvenih funkcionarjev brezbrižna. Kot da bi vladala mentaliteta tercijalk!
-
15. 7. 2016 | Mladina 28 | Pamflet
Srbska skupnost na Slovenskem je s prostovljnimi prispevki obnovila pravoslavno cerkev v kraju Miliči v Beli krajini. Čeravno se vernikov tam ravno ne tare, so se lotili projekta ohranjanja starih krajev srbske tradicije. Slovenska država pod vodstvom Cerarjeve vlade pa ravna ravno nasprotno – v isti pokrajini zapira vaško šolo v Osilnici.
-
8. 7. 2016 | Mladina 27 | Pamflet
Vlada je besna na stavkajoče in vodstvo Luke Koper, poleg upora ulice jim očita še nekaj milijonov izgub, ki jih je odnesel štrajk. Lep zgled preudarnega gospodarja državne blagajne.
-
1. 7. 2016 | Mladina 26 | Kolumna
Bernard Nežmah: Drzni v poslušanju
Zakonski predlog vlade, da uzakoni možnost, da so na fakultetah predavanja samo v angleškem jeziku, je sprožil številne ugovore in peticijo uglednih univerzitetnikov. In Državni svet je pripravil posvet, na katerem naj bi soočali in iskrili argumente zagovorniki in nasprotniki. Toda namesto dialoga so se vrstili ekspozeji šolskih in kulturnih ministrov Maje Makovec Brenčič in Antona Peršaka, za njima je nastopil akademik in veliki lingvist Janez Orešnik z duhovitim govorom, v katerem je orisal strukturne nevarnosti novega zakona, nato pa so se zvrstili še kritiki in podporniki, ne da bi organizator priredil možnost takojšnjih replik in spopada mnenj. Še več, po slabi polovici programa je ključna ministrica zapustila posvet. Srečanje, ki naj bi omogočilo vladi, da sliši poglede drugih, jih bodisi pobije ali pa jim prisluhne, se je sprevrglo v farso demokracije. V partijskem režimu oporečniki niso smeli objavljati svojih nestrinjanj s komunistično partijo, danes nasprotniki vladne politike sicer lahko javno govorijo, a vpijejo v prazno, ker jih oblast sploh nima namena slišati.
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Pamflet
Po četrt stoletja slovenske države so polemike o eni ali dveh proslavah, ali o tem, kateri politik bo sedel in govoril na svečanosti, obstranska tema. Same oblike proslav pač ne zrcalijo uspešnosti družbe. Bolj smiselno je pogledati na nogometno prvenstvo Evrope, kjer se je Islandija uvrstila v osmino finala. Država, ki šteje približno toliko prebivalcev kot slovensko glavno mesto, je uspela mobilizirati svoj know how v zares impozantni meri. Državi sta sicer podobni tudi v usodnosti bančnih lukenj, in različni, kot da prihajata z dveh planetov, ko gre za sodno preganjanje velikih bankirjev.
