Bernard Nežmah
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Pamflet
Ekcesi, premajhni za človeško oko
Miro Cerar ml. je pred tremi leti nastopal kot človek upanja, politik novih manir, borec proti klientelizmu, danes pa kot premier počne vse, da bi onemogočil referendum o drugem tiru. Njegova poslanska večina je za referendumski datum določila 24. september. Zakaj, ko pa je imela na voljo elegantno rešitev, da ga razpiše skupaj s predsedniškimi volitvami?
-
30. 6. 2017 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Drago Jančar: In ljubezen tudi
Začetek je fulminanten: zbližujeta se hči zdravnika in oficir SS. Slednji dobi človeški obraz, je Mariborčan nemškega rodu, ki je v tridesetih odšel v Reich in se zdaj zmagovito vrnil, na ulici pa ga prepozna dekle, ki jo je nekoč na smučanju pobral iz snega. Nemogoče srečanje: on nemški übermensch, ona s fantom v partizanih, toda … Avtorju je uspel magični prijem, da zgodba dobesedno posesa v branje. A potem iz ljubezenskega prestopi v zgodovinski roman, kjer nastopajo partizani, raztrganci, vermani, kmetje, prebežniki iz nemške vojske, čistke in eksekucije med uporniki, taborišča, zapori … Poskus ljubezni se pojavi še enkrat, dvakrat, ko človeška bližina preseže ideološko. In vsakič onemi. V vojni so človeški odnosi nemogoči.
-
30. 6. 2017 | Mladina 26 | Pamflet
Narodni škodljivci in destruktivci
Zadnja poročila o bojih v Mosulu prinašajo informacijo, da nekaj sto pripadnikov IS ignorira pozive k predaji, h kateri jih pozivajo zvočniki pripadnikov iraške vojske. Kar služi kot argument, da gre za popolne fanatike. Pa vendar, dosedanje vesti iz te vojne ne prinašajo podob ujetih vojakov IS. Zakaj? So res le militantni suicidarci ali pa ima iraška vojska navado, da ujetnike preprosto postreli? Ker so borci Al Bagdadija vnaprej označeni kot satanski demoni, je zdaj »dobrim« iraškim enotam dovoljeno prosto pobijanje vojaških nasprotnikov. Na tem pač ne more temeljiti novi demokratični red Iraka.
-
23. 6. 2017 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Frantz Fanon: Črna koža, bele maske
A pozor, to je knjiga, v kateri je nujno pogledati leto izida – 1952.
-
23. 6. 2017 | Mladina 25 | Pamflet
Pred vladno palačo so protestirali delavci javnega sektorja: kuharice, čistilke, hišniki, medicinske sestre, ki dobivajo tudi samo po petsto evrov plače. Zbralo se je več kot dva tisoč delavcev, ki zaradi mizernih plač napovedujejo splošno stavko na jesen.
-
16. 6. 2017 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Oliver Sacks: Noga, na katero se opreš
Angleški nevrolog in avtor številnih pronicljivih književnih del je napisal tudi knjigo o svoji tragiki. Začne se kot herojska zgodba, ko se plazi z dvema rokama in nožno desnico, medtem ko noro bolečo levico vleče za seboj. Nekako mu uspe, da ga najdejo domačini, sledi pot v zdravniške roke in uspešna operacija. Mišice so prišite, živci povezani, zdravniki zadovoljni, le pacient ne čuti noge. Nobeno povelje mišici ne učinkuje, ni vzgiba, ki bi v nogi karkoli sprožil. Amputiranec pri živem telesu!
-
16. 6. 2017 | Mladina 24 | Pamflet
Po predsedniški zmagi je Emmanuel Macron s svojo stranko veliki zmagovalec tudi po prvem krogu parlamentarnih volitev. Politik, ki so ga pred dvema letoma komajda poznali, je zdaj prvi zvezdnik Francije. Z izkušnjo Mira Cerarja, ml. bi na Slovenskem preprosto rekli – déjà vu! Tednik »le Observateur« veliko skrivnost uspeha pripisuje njegovi ženi Brigitti. Ni ga bilo medija, ki v zadnjih mesecih ne bi govoril o njej. Profesorica politične komunikacije Isabelle Veyrat-Masson pravi, da je ona ustvarila podobo mladeniča, ki se je zaljubil v 24 let starejšo učiteljico, se z njo poročil in ostaja v zakonu že desetletja.
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Peter Skoberne: Skriti biseri Slovenije
Če je Napoleonov most delo gradbenikov, je most nad potokom Kožbajšček urezala narava. Šum na Nemiljščici ni le vodni hrušč, ampak desetine metrov padajočih voda, medtem ko je Kosca široko slapišče, kjer voda le mezi po mahovni podlagi, Sedelnikov slap čudo, ker pada po črnih kamninah, slap Ubijavnik pa … Velunja peč je deset metrov visoka odprtina v skalovju, Velb v Kamniški Beli pa ni ne okno ne most, temveč obok.
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Pamflet
Vrhovno sodišče je zavrnilo tožbo hčere enega izmed na smrt obsojenih na Kočevskem procesu oktobra 1943. Razsodilo je, da tedanje partizansko sodišče ni kršilo načel poštenega sojenja. – Človek ne bi verjel: na hitrem sojenju v treh dneh, kjer so bili uradni zagovorniki indolentni pri branjenju svojih klientov, kjer sploh ni bilo pogojev, da bi na proces lahko prišle priče v prid obtoženih, kjer so sodili po partizanskih odlokih in ne po zakonih okupirane kraljevine … A pustimo ob strani sporni pravni aspekt in osvetlimo predzgodbo. Po italijanski kapitulaciji se je na grad Turjak zateklo 700 vaških stražarjev, četnikov in civilistov, ki so se po nekajdnevnem spopadu s partizani predali. 21 jih je potem končalo pred naglim sodiščem, kaj pa preostali? Enciklopedija Slovenije beleži, da so jih od 659 ujetih partizani usmrtili več kot 200. Ubit je bil vsak tretji ujetnik. Grozljiv poboj vojnih ujetnikov! Zločin, ki se ga je sramoval celo legendarni predsednik borcev Janez Stanovnik, ki je imel na spominskem partizanskem srečanju leta 1943 izjemen govor - ki je bil sicer pospremljen z žvižgi - in v katerem je dejal: »Naši so že v Velikih Laščah 59 komandantov usmrtili. Najbolj težka stvar je bila smrt ranjencev, 28 jih je bilo na gradu. Ti ranjenci so bili usmrčeni, ne od vojske, ampak od naše policije. VOS je prišel, vojsko odstranil in oni so izvršili to usmrtitev. To je dejanje, ki ga mi vsekakor obsojamo.« Hladnokrvni poboj ranjencev je sramota za partizansko gibanje. V tej luči je gledati pravno farso Kočevskega procesa: 59 častnikov, ki so vodili bitko s partizani, niso postavili pred sodišče, ampak so jim poslali krogle v glavo, za 21-terico njihovih podrejenih pa so uprizorili sojenje!???
-
2. 6. 2017 | Mladina 22 | Pamflet
Mediji so javili, da je v Panami umrl Manuel Noriega, diktator, ki je vladal med letoma 1983 in 1989. Ko je kot nekdanji plačanec CIE postal neprijeten za ZDA, so te izvedle kar invazijo na Panamo in ga lastnoročno postavile pred sodišče. Pod njegovo oblastjo je bilo sicer umorjenih oz. za večno izginilo več kot sto njegovih nasprotnikov. Mož je vladal šest let in si prislužil ime – diktator.
-
2. 6. 2017 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Branko Gradišnik: Evolucija za rejce ljubiteljev malih živali
Toda ta totalni princip ga je spravil v drobne bivanjske težave. Ga srečaš, izmenjaš nekaj besed – in končaš v tekstu, zabavno izmenjujeta domislice v pismih, in že te pričaka vprašanje, ali lahko vajino korespondenco vključi v kratke zgodbe. Postal je knjiga, ki biva v podobi Branka Gradišnika. Sam pripoveduje, da ga prijatelji in znanci, ki nastopajo v prigodah, terjajo, da z njimi podeli honorar od knjige. A tokrat mu je uspelo, da jih je prelisičil. Za glavne junake je izbral koloradske hrošče, klopa, škorca, muho, pajke, pikapolonice, slona, mačke, pse, šoje in drugo zverjad. Seveda ni zamenjal stila in začel pisati o živalskem svetu kot Fran Erjavec. Še vedno je mojster ironiziranja medosebnih konfliktov, histeričnih spopadov in drobnih srečanj, za katere udeleženec sploh ni vedel, da je z njimi sprožil psihodramo; izjemno poglavje Yosemitske doline je napisano tako, da se pred vami odvije filmski prizor z Woodyjem Allenom v glavni vlogi.
-
26. 5. 2017 | Mladina 21 | Pamflet
Ob razglasitvi pravnomočne sodbe zoper Igorja Bavčarja et consortes v zadevi Istrabenz se je odzval njen akter tožilec Jože Kozina. Ob delnem zadovoljstvu s sodbo je dve puščici poslal proti pravosodnemu ministru in sodstvu. Pri slednjem je presenečen, kako skrbi za informacijsko varnost, saj so o sodbi mediji izvedeli prej kot on, ki je bil udeleženec postopka. Ministra Gorana Klemenčiča pa je okrcal, da so njegove izjave o tem, da bodo letele glave, če bo primer zastaral, neokusne in nedostojne, zraven pa še potencialno orožje za odvetnike obsojenih.
-
26. 5. 2017 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Frédéric Gros: Filozofija hoje
Filozof Nietzsche je hodil tudi po osem ur na dan, saj je udejanjal idejo: kdor knjigo sestavlja med hojo, ni suženj drugih knjig. Rimbaud je šel peš iz nemškega Stuttgarta do italijanskega Livorna, v karavani dva meseca po afriški puščavi, še ko so mu amputirali nogo, je načrtoval, kam jo bo mahnil z leseno protezo. Ko je Rousseau postal izobčenec, ki so ga preganjali in mu zažigali knjige, mu ni bilo nič tako pri srcu kot dolgi sprehodi, s katerimi je zabijal dneve. Thoreau je prek hoje po gozdu stopal v dolg trenutek, ko se je zazrl sam vase, ne da bi vanj vdirala hrup in hahljanje mestne okolice. Kiniki niso poznali meja, bili so doma, kjer so hodili. Kant ni nikoli odšel iz svojega rojstnega kraja; ker je bil mož reda, je vsak dan odšel na sprehod, napisal eno stran, razvil eno misel in razdelal en dokaz. Benjamin je razvil osebnost mestnega postopača, ki se upira produktivnosti; nikamor se mu ne mudi, subvertira hitrost množice, saj se ustavi, da pogleda naokoli, privlačijo ga obličja, zavije s poti … Luksemburški park v Parizu je bil sanjski kraj za mladenke v cvetu let, poročene so iskale avanture, vdove pa tolažbe – vse med sprehajanjem; neokusno je bilo, če si se tja odpravil v paru. Gandi, ki je v Londonu hodil po 15 kilometrov, je boj za neodvisnost Indije zoper Angleže vodil z dolgimi pohodi svojih privržencev. Ko je Montaigne pri pisanju doživel blokado, se je pognal v hojo, da bi misli dobile nov vzgib.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Gustav Schwab: Najlepše antične pripovedke
Nemški pisatelj, pastor in založnik Gustav Schwab (1792–1850) je pred dvesto leti napisal večno knjigo. Brata Grimm sta s pravljicami opredelila otroštvo Evropejcev, Schwab pa je postavil literarni spomenik antike v formi pripovedk za najstnike in nič manj za odrasle. Seveda so originali boljši, najsi bo Sofoklejeva tebanska trilogija ali pa Homerjeva Iliada in jasno Vergilova Eneida. Tudi za deco je mikavnejši Eduard Petiška s Starimi grškimi bajkami v svoji kračini. A za prvi sistematični vstop v širni svet mitov antike je Schwab nepogrešljiv – uspelo mu je napisati orjaški volumen tisočih strani v več sto fragmentih, ki je vsak zase zaokrožena zgodba. V resnici je prevedel antične avtorje v moderni jezik literature in jih s tem približal sodobnemu bralcu. Kulturno dediščino je napravil za splošno, kar ima magični učinek, saj se lahko dva tujca na vlaku, Skandinavec in Mediteranec, prek besed o Sizifu, Tezeju ali Tantalu čudežno približata drug drugemu.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Pamflet
Vrvohodec nad okoljsko tragedijo
V Mariboru so prepovedali koncert Marka Perkovića Thompsona. Njegova glasba in besedila me odbijajo. V eni svojih pesmi prepeva: »Zapalit ću Krajinu do Knina. Zapalit ću dva tri srbska štaba, da ja nisam dolazio džaba.« Militantizem in nasilje. Toda enako nisem poslušal prireditev Evrosonga, res da iz drugih razlogov. A argument prepovedi, za katero je pledirala policija, je vprašljiv. Pravijo, da bi se na koncertu lahko zbrali njegovi radikalni privrženci iz Hrvaške. In da tudi nasprotniki koncerta pripravljajo shod, kar bi lahko povečalo varnostno tveganje.
-
12. 5. 2017 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Egon Pelikan: Tone Kralj in prostor meje
V času, ko so bila slovenska društva razpuščena in je bil slovenski jezik prepovedan, so preganjani Slovenci ustanovili Tajno krščanskosocialno organizacijo, ta pa je iz Jugoslavije povabila slikarja, ki je iznašel poseben umetniški jezik, s katerim je ustvarjal ideološko markacijo prostora. Nadangel Mihael v barvah slovenske zastave s kopjem prebada merjasca, ki ima Mussolinijev obraz. Izgnane slovenske besede prikliče s podobo odprte knjige, pisane v glagolici, simbolu slovanstva. Svetopisemsko drhal naslika z desnicami, dvignjenimi v fašistični pozdrav, skupino razbojnikov v barvah italijanske zastave, mračni kljukasti križ skrije pod mimikrijo postavitve v nasprotni smeri, h Kristusu postavi rimskega vojaka z nacistično čelado, noremu cesarju Neronu nariše Mussolinijev obraz, Ponciju Pilatu primakne butaro in sekiro – fašistična simbola, križanemu zveličarju nariše modre žeblje, belo roko in rdečo kri ter ga barvno postavi kot nosilca slovenske trobojnice. Sredi vojne vihre v motiv Kristusa pastirja vtke ozadje požganih brkinskih vasi, spet drugod na cerkvene stene poslika demonski obličji Hitlerja in D’Annunzia ter ovekoveči obraze slovenskih svetnikov.
-
12. 5. 2017 | Mladina 19 | Pamflet
Mediji so oblika demokratičnega nadzora nad oblastniki, čeravno v primeru ameriškega predsednika Donalda Trumpa molčijo tedaj, ko bi morali biti glasni. Ko je pred dnevi odstavil prvega moža FBI, so izpostavljali njegovo samovoljo in njegov vpliv nad tajno policijo. Vsekakor problem, toda nič v primerjavi z nedavnim napadom, ko je ameriški bombnik v gorah Afganistana odvrgel mega bombo, ki naj bi pobila več sto pripadnikov Al Kaide. Takrat je protestiral nekdanji predsednik Hamid Karzaj zaradi pretirane uporabe bombardiranja neznatnega sovražnika. Kar je pomenljivo, saj je bil izvoljen kot prozahodni ljubljenec in ne kot islamist, taliban ali alkajdovec. A zadeva je še bolj fatalna: vprašajmo se, kaj bi se zgodilo, ko bi sile zahodnih zaveznikov aretirale to skupino upornikov? Bi jih na mestu postrelili? – To bi bil zločin. Torej bi jim morali soditi oziroma jih poslati v taborišče za ujetnike. Ko skupino ljudi zgolj zaradi pripadnosti prepovedani organizaciji z magično bombo pobijejo na mah, četudi jim rečejo, da so izdajalci moderne civilizacije, je to zlom prava in človečnosti. Trumpu, ki je bil deležen ostrih kritik zaradi seksizma, gradnje zidu, prepovedi vstopa dela muslimanov v ZDA, množični mediji niso očitali ukaza hladnokrvnega poboja!??
-
5. 5. 2017 | Mladina 18 | Pamflet
Na dan 27. aprila so na teve ekranih deževali partizanski filmi. Priložnost torej pogledati njihove predpostavke. V filmu »Planina Konjuh« z legendarnim Pavletom Vujisićem tako štirje partizani prek jase hitijo v zaklon. A na puškinih muhah jih drži skrita nemška četa, ki pa ne sproži, dokler so na planem, temveč šele takrat, ko pridejo v zavetje koruznega polja. Potem se požene za njimi in jih obkoli, pri čemer uspe partizanom pobiti polovico nemških vojakov. Film implicira, da so Nemci popolni kreteni. Namesto da bi nasprotnike pospravili z varnega zavetja, so raje pogubili levji del svojega moštva v postopku obkoljevanja. Še korak dlje je šla »Bitka na Neretvi« v prizoru, ko se v spopadu dvigne četnik z nožem v roki in zavpije – »Kolji!«, jasno naslednji hip ga že podre partizanski strel. Toda četniški borec se je odločil, da bo z nožem jurišal na partizanski vod, medtem ko ta strelja nadenj s puškami in je od njega oddaljen sto metrov!???? Popolni idiot. In še veliko bolj radikalno nemški vojaški vrh, ki vneto stiska obroče okrog partizanov, ti pa se jim na koncu izmuznejo prek znamenitega mostu v dolino Neretve, kjer gledamo epopejo množice partizanov, ki po široki in odprti dolini korakajo v svobodo. Wermacht, ki je vedno uporabljal letalstvo, je v tej ofenzivi avione uporabil samo za snemanje posnetkov porušenega mostu, svojih lovcev in bombnikov ni uporabil, ko je imel partizansko vojsko na dlani!??
-
5. 5. 2017 | Mladina 18 | Kultura | Knjiga
Christopher Clark: Mesečniki: kako je Evropa leta 1914 zabredla v vojno
Od uboja kralja Obrenovića 1903, italijanskega napada na Libijo 1912, britansko-nemškega konflikta v Namibiji sredi osemdesetih let 19. stoletja, balkanskih vojn, britansko-ruskega spora v Afganistanu, sklepanja in razdiranja državnih pogodb med velesilami do atentata v Sarajevu. In seveda množice diplomatskih srečanj. Britanski premier je pred vojno Nemcem zagotovil nevtralnost, če ne bodo napadli Francije, francoski predsednik in ruski car sta pred avstro-ogrsko vojno napovedjo Srbiji sklenila, da družno vstopita v vojno.
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Pamflet
Kjer se cedita trušč in golosek
Pisalo se je leto 2012, ko so v parlamentu izglasovali prelomni zakon, ki je zapečatil TEŠ 6. Takrat je skupina državljanov poskušala z referendumsko pobudo ustaviti gradnjo, a pri preverjanju osebnih podatkov podpisnikov se je izkazalo, da jih nekaj ni bilo formalno pravilnih in potrebna številka 2.500 je padla.
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Kultura | Knjiga
Sin bogatega rudarskega podjetnika Ludra je vstopil v beraški red avguštincev puščavnikov. Upor proti očetu, ki je hotel Martina poročiti. Ko je desetletje kasneje, takrat že doktor teologije, s 95 tezami napadel svetega očeta v Rimu, je že nastopil s popravljenim priimkom – Luter (nemško Luther), v pomenu »osvobojeni«. Leppin oriše čas trgovanja s pokoro in razmah korupcije (polovica nabirke za cerkev sv. Petra je šla mestnemu trgovcu) in Lutrov pogled, po katerem pokora ne more biti enkratno dejanje, temveč mora trajati vse življenje.
-
21. 4. 2017 | Mladina 16 | Kultura | Knjiga
Jerneja Jezernik: Nisem le napol človek: Alma Karlin in njeni moški
Vse biografije in vsebine del Alme Karlin ugotavljajo odsotnost zanimanja za moške, kaj šele strasti do njih. Avtorica študije o njej ji sledi po arhivskih dokumentih, pismih in objavljenih knjigah ter predstavlja moške, ki so ji bili blizu. Jasno, na začetku ljubeči ostareli major v podobi očeta, potem ljubimec iz Laškega, s katerim si je dopisovala pet let, dokler se ni izkazalo, da ji pisma pošilja kar domača služkinja. V času Londona pred prvo veliko vojno je na tem, da napravi samomor (z lilijami in jasminom), a jo ustavi vprašanje kitajskega prijatelja: ali bi se poročila z njim? Zaroko z bogatim Kitajcem kasneje prekliče podobno kot s perujskim pesnikom Atahualpo. Oba imata seveda zanjo potrebni espri, a misel, da bi bila objekt naslade, ter še huje, da bi sedela doma in skrbela za dom, namesto da bi potovala po svetu, študirala in pisala, je zanjo nesprejemljiva: »Stoletja dolgo bi se lahko z njim sprehajala, a …«
-
21. 4. 2017 | Mladina 16 | Pamflet
V Turčiji so imeli referendum, katerega izid je postavil predsednika Recepa Erdogana za absolutnega vladarja, ki bo mimo parlamenta postavljal ministre in vladal s posebnimi dekreti. Rezultat je bil tesen, saj je dobil le dobrih 51 odstotkov glasov. Toda medtem ko so bili volivci v Turčiji tesno razdeljeni, preseneča izid med Turki v Belgiji (75 odst. za), Avstriji (73,5), Nemčiji (63) in podobno na Nizozemskem. Emigranti, ki živijo v parlamentarnih demokracijah s svobodo govora, so ravnali povsem drugače od rojakov, ki so na Turškem odločali v stanju izrednih razmer, ki so same po sebi onemogočale prosto kampanjo zoper Erdoganov referendum.
-
14. 4. 2017 | Mladina 15 | Kultura | Knjiga
Gáspár Miklós Tamás: Komunizem po letu 1989
Kaj je ostalo od komunizma? V čem se dežele evropskega vzhoda razlikujejo od zahodne polovice? Kako nastaja neokomunizem?
-
14. 4. 2017 | Mladina 15 | Pamflet
V Ljubljani so postavili spomenik pisatelju Borisu Pahorju, kar je povzročilo kar nekaj ostrih polemik. S postavljanjemmonumentov je vedno križ. Letos mineva šeststo let, odkar je Martin Luther v cerkvi v Wittenbergu objavil 94 tez kritike proti tedanji papeški oblasti, prodaji odpustkov in drugih nečednosti vatikanskih mogotcev. Ta rojstni kraj protestantizma so slavili tudi v drugi polovici 19. stoletja, ko so postavili novo cerkev v Wittenbergu, na posvetitev pa je prišel sam nemški cesar Viljem II., ki pa je na bronasto plaketo postavil portret samega Sebe in ne Luthra.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Kultura | Knjiga
Svetlana Alpers: Umetnost opisovanja
Običajno je veljalo, da je bila pač odslikava Nizozemske. Je torej to lahko branje za 21. stoletje v državi nad Balkanskim polotokom?
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Pamflet
6. aprila mineva 76 let od nemškega napada na Jugoslavijo. O okupaciji in vojni je bilo napisano tisoče knjig in več, praktično nič pa o začetku – o borbah kraljeve armade s hitlerjanskim vojaškim strojem. Pač, poznamo le krilatico o hitrem sesutju obrambe. Pred časom je Državni svet izdal knjigo »Leto 1945 – 70 let potem«, ki prinaša številne zamolčane evidence. Kaj se je zgodilo nekaj ur po bombnem napadu na Beograd? Proti Gradcu sta poletela dva pilota kraljeve eskadrilje na Messerschmittih 109, ki sta se neopazno priključila vračajočim se nemških bombnikom. Ob 15.58 je prvi odvrgel dve bombi v bližini železniške postaje in v naslednjih nekaj minutah sta odvrgla še štiri bombe. Na prvi dan napada je jugoslovansko letalstvo že izvršilo povračilno bombardiranje nemškega mesta!!! – Grandiozen vojaški uspeh.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Pamflet
Domačini z Vodnikove ceste v Ljubljani bentijo nad županom Zoranom Jankovićem, katerega gradbinci so posekali štiri orjaška drevesa, stara več kot pol stoletja. Mestni komunalci se branijo, da je bil posek nujen zaradi razširitve ceste s parkirišči, pločnikom in kolesarsko stezo, potem pa da bodo posadili še nova drevesa in to celo v večjem številu od posekanih.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Kultura | Knjiga
Avtor ne prinaša enostavnih receptov, katerim bi nato denimo skušali slediti v svojem bivanju. Kakopak, potem bi ne bil filozof.
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Kultura | Knjiga
Gustave Le Bon: Psihologija množic
Ta je referenčna literatura knjigam, ki so obravnavale revolucije, množične poboje, politične diktature in kdaj tudi diktature množičnih medijev. Kaj torej delo iz drugih časov prinaša sedanjosti?
