Bernard Nežmah
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Pamflet
Teklo je leto 2010, ko je znotraj vladajoče stranke SD začel jasno izstopati poslanec Andrej Magajna. Krščanski socialist, ki ni bil več del glasovalnega stroja, je večkrat oponiral potezam vlade. Potem pa je naenkrat prišel v špice TV dnevnikov, kriminalisti so namreč pri njem opravili hišno preiskavo in ga obtožili posedovanja pornografskih podob mladoletnih deklic. Po eni strani se je zdelo, kot da so ga politično kompromitirali, po drugi pa je bilo tudi povsem možno, da je roka pravice pograbila moralnega izprijenca. Mož se je kajpak po naslednjih volitvah hitro znašel zunaj parlamenta in službe. Po sedmih letih ga je zdaj sodišče razglasilo za nedolžnega. In gospod Magajna terja pravico, tako v obliki odškodnine kot v nadzoru nad delom policije.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Kultura | Knjiga
Peter Wohlleben: Skrivno življenje živali
Izhajajoč iz splošnega nepoznavanja živali predstavlja nezamisljive primere veveric, ki so posvojile mladiče bližnjih sorodnic, in vrane, ki je vzgojila mladega mačka. Potem prednost živali pred strojem: strojna vleka dreves uniči gozdna tla do globine dveh metrov, konj pa je do narave prijazen delavec, še zlasti, ker se mu pri gozdarju lepo godi; namen tega je namreč najti takšno delovno mero, da jo bo konjič igrivo ponavljal iz dneva v dan. Poseben lisjak je bil jelen, ki je spretno bežal pred streli lovca, saj je prepoznaval avto, s katerim se je ta vozil na lov. A ne le to, ločil je isto znamko avtomobila, s katerim se je v gozd pripeljal gozdar, pred katerim pa ni bežal. V zagati se je znašel štrk, ki je nekje izgubil svojo štorkljo in spomladi znesel gnezdo z novo družico, a glej vraga – na istem kraju se je pojavila še stara in štrk je v potu svojega obraza nosil hrano v dve gnezdi.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Pamflet
Ko več ne opazijo, da je črno belo
Pred 30 leti se je zgodila legendarna »plakatna afera«. Odbor, ki je pripravljal svečanost na beograjskem stadionu JLA ob dnevu mladosti, je ugotovil, da je izbrani plakat, ki naj bi počastil praznik rojstva predsednika Tita, v resnici predelani nacistični plakat. Umetniška skupina NSK je za ikono slavja komunizma podtaknila podobo, s katero so v tridesetih nacisti slavili vladavino kanclerja Adolfa Hitlerja.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Kultura | Knjiga
Stasha Furlan Seaton: Vojna vse spremeni
Opisujejo predvojna leta v Trstu, prvo emigracijo pred fašizmom v Ljubljano, drugo emigracijo pred okupatorji 1941 v Palestino, Afriko, ZDA in Anglijo, sodelovanje v partizanskem gibanju 1944–45 in tretjo emigracijo pred komunizmom v ZDA do očetove smrti 1957. Čeravno pisani kot osebni spomini, pa prinašajo usodo demokrata pod fašizmom in komunizmom.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Pamflet
Ko je ameriški predsednik Donald Trump tvitnil, da je dal Barack Obama nadzirati njegove telefone v času predsedniške kampanje, je bil odziv medijev odločen – to je nedostojno napadati svojega predhodnika in to brez razgaljenih trdnih dokazov. Tudi množice po svetu so zgrožene nad aroganco prvega moža ZDA, ki da trosi napade vsepovprek.
-
Daniel Miller: Materialna kultura
Antropologi so raziskave vršili večji del med plemeni Bogu za hrbtom v daljnih krajih Afrike, Azije in Južne Amerike. Miller ravna drugače, zanima ga moderna civilizacija in tako proučuje način opremljanja kuhinj v londonskem predelu, tamkajšnje nakupovalne navade, opremo sob za slovaške au-pair, a seveda seže tudi na druge celine, na Filipinih denimo sledi ustvarjanju razmerij s pošiljanjem SMS-sporočil, na Jamajki pa vplivu mobitela na ustanavljanje novih podjetij in iskanje poslov.
-
Ko se bo naslednjič pred kamerami pojavil minister Zdravko Počivavšek in napovedal prodajo X podjetja novemu lastniku, bodo državljani začeli sklepati stave, kaj od tega, kar danes zatrjuje, bo držalo tudi jutri.
-
Poleg stalnih protestov proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu vznikajo številne analize njegove retorike. V Beli hiši so se denimo hvalili, da je predsednikovo prisego obiskalo največ gledalcev v zgodovini tega dogodka, kar pa se je izkazalo, da je neresnica. Se je potem državna administracija opravičila? Nikakor, Trumpova medijska predstavnica je preprosto dejala, da so medijem predstavili alternativna dejstva. Torej, kadar ne govoriš resnice, pač predstavljaš alternativna dejstva.
-
Emmanuel Todd: Kdo je Charlie?
Francoski zgodovinar in antropolog je za izhodišče študije vzel večmilijonske demonstracije v podporo časniku Charlie Hebdo. Pregledal je geografske karte protestov, slogane ter vrednote, ki so jih evocirali. Z nekaj časovne distance do množične histerije je samoumevnosti postavil pod vprašaj. Množice so branile pravico časopisa, da žali verska čustva pripadnikov manjšinske religije – muslimanov, torej blasfemijo kot prvo vrednoto republike. Pri tem je zapazil praktično odsotnost žalovanja za židovskimi trgovci, ki so bili pobiti isti dan, nobenih manifestacij ni opazil v primerih, ko so arabski teroristi pobili tri židovske otroke in štiri Žide maloprej v Bruslju. Francija torej ni občutljiva za antisemitizem, temveč v prvi vrsti vstane v obrambo pravice žaljenja manjšine!?
-
Prvi mož »Appla« Tim Cook je v poslanici napovedal vojno lažnim novicam, ki da ubijajo naše možgane. Na družbenih omrežjih se namreč kotijo vesti, ki so laži, manipulacije in neresnice. In zato pripravlja izobraževalno kampanjo, ki bi ljudi oborožila s sposobnostjo prepoznavanja medijskih zlorab.
-
Miha Kovač, Rok Gregorin: Ime česa je konec knjige
Čeravno poglavjem ne uspe, da bi se naravno prelivala drugo v drugega, pa knjiga odpira serijo družbenih vprašanj. Denimo, koliko ljudi prebere knjigo do konca. Nekoč se je o tem lahko le ugibalo, zdaj obstaja študija bralcev e-knjige, ki prinaša šokanten podatek: četrtina preneha brati po 20 straneh, polovica po 80, le četrtina prebere čtivo v celoti!
-
John Romer: Zgodovina starega Egipta
Zgodovine Egipta se vrtijo okoli piramid in faraonskih dinastij, arheologa Romerja pa zanimajo detajli. Kaj pomeni najdba okroglih jam s shrambami hrane iz obdobja pred sedmimi tisočletji? – Trenutek, ko so tamkajšnji prebivalci začeli kmetovati, gojiti domače živali in opuščati lov ter nabiralništvo. Ko pregleduje grobove Badarijcev, v njih najdeva okostja starcev in večino nepoškodovanih kosti, iz česar izpelje, da je šlo za miroljubno ljudstvo. V enem izmed grobov v Nakadi najdejo okostja, katerih lastniki so imeli v primerjavi s pokopanimi v drugih grobovih slabo razvite mišice – torej gre za elito, ki se ni znojila na poljih in v lončarskih delavnicah. Spet drugod naleti na poslikano keramiko, ki ima tako občutljiv pigment, da bi ne prenesel kuhinjskih postopkov, in pomisli, da so bile podobe rastlin in živali namenjene odkrivanju in meditaciji. Ko v kraju Maadi začno predelovati baker, namesto orodja iz kremena ustvarijo bakrene žage, kar omogoči razmah finega tesarstva in izdelave pohištva. Ko gradijo jadrnice za čolne na Nilu, se dogodi trgovinska revolucija, saj se samozadostne skupnosti začno med seboj povezovati. Potem se sprašuje: zakaj so se Nakadci selili proti severu, zakaj je naenkrat iz razdrobljenih ljudstev nastala država s kraljem, ko omeni navado, da so ob smrti vladarja pobili več kot tisoč ljudi in jih pokopali z njim, jo racionalizira z verovanjem v posmrtno življenje, spet drugod iz množične gradnje piramid zapelje misel v razvoj kmetijstva, ki je pridelalo toliko presežkov, da so lahko nahranili še gradbene delavce.
-
Predrag Matvejević (1932–2017)
Bil je daleč najbolj prevajani sodobni pisatelj iz držav nekdanje Jugoslavije. Mediteranski brevir (1987), Drugačne Benetke (2002) in Kruh naš (2009) niso le naslovi knjig, temveč so postali pojmi, kdaj celo koncepti, kako misliti ideje in stvari.
-
Medijski bralci smo v zadnjih dneh naleteli na naslednji vesti: V Italiji je skupina univerzitetnih profesorjev v pismu pozvala vlado, da sprejme ukrepe za krepitev znanja pravopisa v šolah.
-
Trumpade prekrile prašne delce
Ena osrednji vesti je bila v zadnjih dni številka 4,17 milijona turistov, ki so lani prišli v Slovenijo. Mediji so se ob tem razpisali s hvalnicami o rekordu, dodajali, da je bilo 10,77 milijona nočitev, in postregli še z listo najrazličnejših odstotki rasti. Dobili smo vse informacije razen najpomembnejših: kolikšne so plače turističnih in gostinskih delavcev. Turizem je industrija, ki slovi po najbolj brutalnem izkoriščanju delavcev. Kjer veliki biznis kuje sanjske dobičke, medtem ko so množice plačane na uro in ostajajo brez resne pravne zaščite in brez redne službe.
-
Trpka knjiga, ki govori o zelenih paradižih, za katerimi je ostal samo spomin. Turjaški grofje si v 17. stoletju omislijo viseče vrtove z limonovci, stoletje kasneje baron Zois podre del mestnega obzidja, vendar na tistem mestu ne postavi palače, temveč posadi 2500 dreves, ki segajo od Rimske ceste do Prešernove, potem pa svoje vrtove v duhu francoske revolucije odpre za javnost. Ko se leta 1790 v mestu ustavi princesa Elizabeta, si kot najlepši trenutek izbere sprehod po Zoisovem drevoredu.
-
Héctor García (Kirai) in Francesc Miralles: Ikigaj
Avtorja sta odšla v deželo, kjer živi največ stoletnikov, da bi odkrila skrivnost njihove čilosti. Pred desetletji je bil to Kavkaz s skrivnostnim napitkom kefir, v zadnjem desetletju mediteranski stil življenja, še posebej francoski joie de vivre v podobi rdečega vina, oljčnega olja in obedov s prijatelji, ki menda znižuje raven holesterola in odganja bolezni srca. Na otoku Okinava je drugače, saj je zadovoljstvo skrito v drobcih, kar spominja na logoterapijo legendarnega psihiatra Viktorja Frankla. Seveda nekaj pomeni tudi hrana z antioksidanti, a ključno je veselje v drobnih ritualih. Česarkoli se tam človek loti, najsi bo pomenek s sosedom, priprava kosila iz vrtne zelenjave ali pa pešačenje do sosednjega kraja, v ničemer ne bo videl nadležne rutine, ampak svoje polno poslanstvo. Ideja, ki je za potrošniški svet šokantna.
-
Tokrat prihaja dobra vest iz parlamenta: predlagani zakon o odpoklicu županov, ki ga je lansirala SMC, ni dobil dovolj podpore. Dežela je tako rešena absurdov, ko bi že nekaj deset nejevoljnih občanov lahko sprožilo odpoklicni postopek. Seveda pa ostajajo resen problem arogantni župani, ki v svojih občinah izničujejo politiko. Politiko kot pravico meščanov, da soodločajo o vitalnih stvareh svojega kraja. Ljubljana na primer je letošnjo zimo primer enega najbolj zanikrnih mest, ki je po dolgem in po čez prekrito z ledenim plaščem in kupi snega. Nekoč, ko še ni bilo strojne tehnologije, so kopice snega preprosto skidali z lopatami, led pa prebili s krampi. Ljubljanski župan, ki je kot običajno jezen na kritike, jim je tokrat zabrusil, da se nič ne da, dokler ne posije sonce. Tako kot s trdimi delci, ki že cel teden uničujoče polnijo mestni zrak, županstvo pa prebivalstva glasno ne obvešča o preteči nevarnosti. Počakati bo pač treba ne veter! Z vitalnimi problemi se mestni glavar Zoran Janković ne ukvarja, pač pa lahko prebiramo o novih asfaltnih rekordih. Vsega nekaj sto metrov dolgo Šubičevo ulico bodo na novo asfaltirali za 2 milijona evrov! Še več, v dveh predvolilnih letih bo občina namenila dvakrat več denarja za predelavo mestnih cest, kot je to počela doslej. V številki to znese 18 milijonov! Polaganje asfalta je postala prepoznavna lastnost zelenega mesta.
-
Še nikoli prej se nam na Zahodu ni godilo tako dobro in še nikoli se nismo počutili tako slabo. Kako? Avtor, ki seže v zgodovino filozofije, pa tudi v analizo delovanja zdravstva, psihiatrije, šolstva in znanosti, vidi vzrok v neoliberalizmu. Toda negativci niso le bankirji, menedžerji in druščina, problem ni zunaj nas, problem je naše sodelovanje v potrošniški družbi. Neoliberalna identiteta je manj stabilna. S tem ko dopoveduje, da je vse možno in dosegljivo, bo kajpak večina posameznikov doživela razočaranje, ko ji bo spodletelo. A zdaj ti ne bodo besni nad zlagano ideologijo vsedosegljivosti, temveč bodo za neuspeh krivili sebe ter zaradi tega padli v depresije ali druge anksioznosti. Vendar to stanje ni omejeno le na slehernike, generirajo ga vsi družbeni sistemi. Najsi bo »enronska družba« iskanja užitka na kredit ali pa univerzitetni promocijski sistem, kjer ni več v ospredju moč ideje in spoznanja, temveč tehnično merjenje točk za objave v anglosaških strokovnih revijah. Toda žrtve niso le posamezniki, temveč denimo tudi zdravstveni sistem z nepotrebnimi diagostičnimi pregledi in posegi, ki so v funkciji pridobivanja zaslužka za posamezno kliniko.
-
Tik preden je poslanska večina sprejela škandalozni zakon, po katerem bodo za potrebe multinacionalke Magne lahko razlastninili kmete iz občine Hoče, je dal gospodarski minister Zdravko Počivavšek intervju za SP Dela. Čeravno je sam po izobrazbi agronom, je težko odločitev sprejel, ker da novi projekt prinaša 2.500 novih delovnih mest. Mesec kasneje se je oglasil glavni izvršni direktor avtomobilskega giganta Don Walker, ki je povedal, da nameravajo postaviti ličarski obrat s 400 delavci.
-
Enoumje proslave dražgoške bitke
Proslava dražgoške bitke še vedno ni memorialni dogodek, ampak politična manifestacija, ki vsakič znova pozabi na zgodovinski dogodek.
-
Dušan Kos: Zgodovina morale 2.
Splošna predstava o teh časih je slika brezpravja, v kateri so dékle služile gospodarjem tudi za spolno razvedrilo. Toda leta 1645 se je ena takšnih mladenk uprla in od delodajalca kirurga in okulista zahtevala, da prizna njeno hčer za svojo, njo pa poroči ali pa ji izplača 30 goldinarjev za izgubljeno devištvo. Ker je hotni gospod ostal gluh, ga je prijavila škofiji, ta pa mu je naložila prisilno poroko. Seveda to ni bil vsesplošni princip, tudi žene so le redkoma dosegle ločitev zaradi nasilja mož; ti so se na sodišču pač ubranili, da so jih s tepežem hoteli le »popraviti«. Zato so se po deželi začele množiti vdove, ki so se z arzenikom v juhi ali z zdrobljeno steklovino v močniku čudežno odkrižale mož. Tem je seveda sledil razvoj sodstva s forenzičnimi preiskavami in kdaj celo izkop trupel.
-
Ognjemet kot naravna katastrofa
Za Novo leto so v glavnem mestu Ljubljani uprizorili bleščeč ognjemet, ki je bil paša za oči množic. Na zahodni meji so ravnali diametralno nasprotno - v Novi Gorici so praznovali prvi dan v letu brez ognjenih strel nad mestom. Tam resda niso strmeli v svetlobne igre na nebu, toda količine trdih delcev so obdržali znotraj sprejemljivih okvirov. 50 mikrogramov na kubični meter je meja, ki po evropskih normativih predstavlja ločnico med zdravim in škodljivim okoljem.
-
Vratolomna figura. Pesnik in vojni hujskač, svetovljan in fašist, bonvivan in studiozni menih. Vse v enem. Imel zobe v treh barvah: beli, rumeni in črni, a plemkinje in prostitutke so stale v vrsti pred njegovo spalnico. Ko se je leta 1915 iz Pariza pripeljal v Rim, ga je na železniški postaji pričakalo sto tisoč ljudi. Z ognjevitim govorom, v katerem je pozval k nasilju proti miroljubni vladi, je pospešil padec oblasti in vstop Italije v prvo svetovno vojno. Na soški fronti si je za soldate izmislil bojni krik po zgledu Ahila: Eja, eja, eja, alala! Tam nekje je izgubil oko, a kot ostrovidec vseeno iz aviona metal bombe in letake s svojo poezijo na Trst, zgolj bombe na Kotor in le poziv k vdaji na Dunaj.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
Mathias Enard: Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih
Francoski pisatelj je iz mnoštva tem izbral malo znano obdobje življenja Michelangela Buonarrotija, v katerem je ta umetnik na skrivaj odšel v Konstantinopel. Tja ga je povabil sultan Bajazit II., ker je želel, da mu skonstruira svetovno čudo – most med Konstantinoplom in Pero. Dvojni izziv: nekaj let poprej so isti projekt ponudili tekmecu Leonardu da Vinciju in Michelangelo, razočaran nad ignoranco papeža Julija II., je našel še drugi motiv, da je presedlal v turško prestolnico, ki je veljala za drugi Rim.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Pamflet
Tik preden je državni svet (DS) glasoval o vetu na 2. januar, mu je predsednik državnega zbora Milan Brglez zapretil, da bodo razmislili o njegovi ukinitvi, če bo blokiral poslansko odločitev!???????????????
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Po skoraj dvajsetih letih sem spet vzel v roke avtorja, čigar prevode najdete po vseh letaliških knjigarnah in na seznamih uspešnic. Navdušen nad Alkimistom sem se potem samo še čudil, kam je poniknil pisateljev slog v naslednjih delih Ob reki Piedri sem sedela in jokala in Peti gori. Kaj bo torej rutiner pripovedovanja napravil z največjim mitom vohunstva?
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Pamflet
Po padcu Berlinskega zidu je poljski reporter Ryszard Kapuscinski križaril po Sovjetski zvezi in stremel v bodečo žico. Največja država sveta je bila obdana z deset tisoče kilometrov žičnate ograje, več tisoč kilometrov je obkrožalo tudi gulage, in to železo, ki na prostem rjavi, je bilo treba obnavljati vsakih nekaj let. Silna železna industrija je vneto producirala železni obroč okoli državljanov. V mestih Smolensk in Omsk pa v trgovini človek ni našel kladiva in motike, celo nožev in vilic ne. Železno rudo so pretopili v bodečo žico.
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Pamflet
Ko je pred dvema letoma vzniknila nova stranka SMC, se je ljudstvu predstavila s skrbjo za trajnostni razvoj. Kaj že pomeni trajnostni razvoj? Preprosto – spodbujanje bivanja, kmetovanja in poslovanja na tak način, da omogoča ohranitev okolja v vseh naravnih, rastlinskih in živalskih pestrostih ter seveda skrb države, da v čim večjem obsegu spodbudi pridelavo zdrave hrane. Kar v prvi vrsti pomeni očuvanje plodne zemlje.
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Paolo Rumiz: Kot konji, ki spijo stoje
V esejistiki je to znan princip, iz bližnjih krajev sta po njem znana Claudio Magris s knjigo Donava in Predrag Matvejević z Drugačnimi Benetkami. Široko branje zgodovine, potopisov, spominov in kakšna osebna izkušnja so materiali, ki jih pisatelj preoblikuje v pripoved. Tržaški novinar, vojni dopisnik in avtor številnih knjig Paolo Rumiz pa je projekt zasnoval žurnalistično. Za izhodišče je vzel nacionalni tabu – italijanski vojaki na ruski fronti v prvi svetovni vojni. Več kot sto tisoč se jih je v uniformah Avstro-Ogrske tolklo po Galiciji, četrtina je tam za vedno obležala, preostali pa so po vrnitvi namesto na domovih končali v prevzgojnih internacijah velike Italije. A kako bo spoznal čas svojih dedov? Seveda, odpotoval je v dežele, kjer so pod zemljo končali milijoni, obiskoval pokopališča, se čudil, kako so Habsburžani že sredi vojne zbrali najboljše arhitekte, risarje, kamnoseke in tesarje, da so zasnovali pokopališča s križi vseh veroizpovedi, postavljena v zavetje lipovih in hrastovih dreves. Vmes je popisoval svoje spremljevalce, človeka, ki je izdelal kartografijo vseh vojaških pokopališč in organiziral njihovo obnovo, v tekst vtikal spomine s fronte, prave klavnice, hodil po travnikih in gričih, tam trgal božanske brusnice (metamorfoza), sledil latinskemu reku, da kraj najbolje spoznaš, če tam zaspiš …, posebej omenil slovenske vojake, ki so se v svojem jeziku sporazumeli z ruskimi in z njimi sredi fronte sklenili nočni mir, v katerem so si delili plen s krompirjeve njive.
