Bernard Nežmah
-
2. 12. 2016 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Gl. ur. Jerica Snoj: Sinonimni slovar slovenskega jezika
Orjak poltretjega kilograma na 1292 straneh in z 78 tisoč sinonimi. Knjiga je dragocen pripomoček za novinarje ter tekstopisce, da malce popestrijo kdaj utrujajoči besedno omejeni žargon, in seveda za vse, ki bi hoteli obogatiti svoje izražanje. Kot je rekel Wittgenstein: meje jezika so meje mojega sveta. Vendar je pri rabi potrebna pazljivost. Dasiravno so besede zamenljive z drugimi, se z drugačno izbiro vsakič malce spremeni tudi pomen. Deklica mojih sanj prinaša povsem drug ton opisa odnosa kot frkljica in še bolj drastično v primeru polulanke.
-
2. 12. 2016 | Mladina 48 | Pamflet
Boj se Danajcev, tudi ko prinašajo praznik
Vladavina premiera Mira Ceraja ml. je dosegla novo razvojno stopnjo: zdaj je začel žaliti svoje koalicijske partnerje. Pravi namreč, da mu nasprotujejo zaradi hlastanja po pozornosti. Na eni strani torej on, ki gradi moderno državo, na drugi banda zaveznikov, ki stremijo le po medijski slavi. Mož ima sicer čedalje bolj resne težave s spoštovanjem nasprotnikov. Ne odgovarja na argumente, temveč vsakega posebej diskreditira, ko mu izdela karakterno oceno. Eden, da mu nasprotuje, ker je preslabo obveščen, drugi, ker ni dobronameren, tretji, ker je patološki iskalec slave.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Pamflet
Med banano republiko in farsičnim cesarjem
Vladavini SMC so se sredi tedna zoperstavile vse stranke. Koalicijski SD in Desus negodujeta nad dogovorom zdravstvene ministrice s Fidesom, SDS jo interpelira, NSi in stranka Bratuškove jo kritizirata, ZL pa se je oprijela shizofrene drže. Pravi, da bi morala vlada oditi, toda za interpelacijo ne bo glasovala. Razlogi za odhod vlade so namreč po njenem drugačni, kot jih navajajo Janez Janša in tovariši. Skratka, stranka Luke Mesca je hkrati proti vladi, a vrag ne daj, da bi ta padla!??
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Ur. Gregor Antoličič: Franc Jožef
Po monografiji o Mariji Tereziji sedaj še drugi Habsburžan pred sodobnimi bralci. Moj ded, ki je doživel tudi Tita, Hitlerja, tri srbske kralje, cesarja Karla, ni bil nikoli v dilemi: največji vladar je bil zanj Franc Jožef. Sicer pa – dlje ko sega aktualna produkcija zgodovine, bogatejša je sedanjost, saj jo lahko merimo v primerjavi z nekdanjimi vladavinami.
-
18. 11. 2016 | Mladina 46 | Pamflet
»Če lahko zmaga Trump, lahko zmaga tudi NSi.« Je na kongresu Nove Slovenije izjavil Matej Tonin in zraven še napovedal operacijo - 46 plus. Optimizem in vera v spremembe sta dragoceni politični mobilizator, toda v danem primeru spominjata bolj na retorično farso. Stranka, ki je na zadnjih volitvah zbrala dobrih pet odstotkov, zdaj kani organizirati in voditi zmagoviti sredinski blok, ki pa ga živa duša ne zazna. Slogan »Gradimo normalno Slovenijo« je resda novum, a tako šibak, da osrednji dnevni mediji kongresa niso vzeli resno; noben ni objavil velikega intervjuja z bodočo zmagovalko volitev. Še več, časnik »Delo« je v poročilu priobčil stisnjeno skupinsko fotografijo politikov NSi, na sosedni strani pa kot v posmeh lep promocijski intervju s poslansko glasnogovornico vladajoče SMC Simono Kustec Lipicer.
-
18. 11. 2016 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Martin Brecelj: Anatomija političnega zločina
Pesnika, pisatelja in antifašista dr. Stanka Vuka, ki se je pripravljal na odhod v partizane, so neznanci ustrelili v njegovem stanovanju skupaj z ženo in prijateljem, ki je bil takrat na obisku. NOB-literatura je uboj pripisala plavi gardi, toda zadnji zgodovinski zapisi so stvar postavili na glavo, saj so kot likvidatorje navedli agente VOS po nalogu Komunistične partije Slovenije. A ustna izpoved priče, ki ni hotela biti imenovana, je za trdno argumentacijo vseeno prešibka. Avtor se je zato problema lotil skozi logično prebiranje vsebine dokumentov in pričevanj. Dopušča vse možnosti, nato pa sledi koherentnosti posameznih razlag. Skratka: zasebni rop, gestapo, domobranci, četniški ali vosovski agenti? Ker prve razlage niso podprla dejstva, ker tedaj uradni oboroženi formaciji (gestapo, domobranci) žrtev nista pobijali po domovih, ampak po ječah in taboriščih, je dilema zvedena le na agente dveh ilegalnih skupin. Ker se ni zdelo verjetno, da bi VOS likvidiral človeka, ki se je hotel pridružiti partizanom, je pisec preiskoval znane evidence o Vukovem odnosu do NOB in ugotovil, da se je pritoževal pri partijskem vrhu zaradi pobojev civilistov v Cerknem.
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Pamflet
Videti je bilo enostavno in jasno. On robustnež, mačo, ki se mu je po razkritju posnetka hvalisanja v garderobi za hip odrekla celo žena Melanija, trdi desničar, izključujoč latinskoameriške in islamske emigrante, gradil bi zid na mehiški meji, ljubitelj Putina, gobezdač, mož iz resničnostnega šova, milijarder, ki se je prebrisano izmaknil plačevanju davkov, brez manir do predsedniške tekmice, ko ji je zagrozil, da bi jo dal zapreti, odrekla se ga je dinastija Bush, praktično vrh republikanske stranke. Proti njemu je nastopil celo Bog, ko je papež Frančišek izjavil, da ni kristjan: kristjan ne gradi zidov, on zida mostove! Ostal je sam celo v mednarodni politiki, saj ga ni bilo voditelja, ki bi mu bil naklonjen. Še več, z njegovim imenom so kritiki povezovali le vodje skrajno desničarskih strank, kot so Francozinja Marie le Pen, Madžar Viktor Orban ali Nizozemec Norbert Hofer. Zoper njega se je postavil cvet Hollywooda, spletne strani so objavile listo 167 zvezdnikov, ki podpirajo Hillary: od Leonarda di Capria do Jennifer Lopez, od Georga Clooneya do Cher, od Roberta de Nira do Barbre Streisand, od Dustina Hoffmana do Seana Penna. Nasproti sta mu stala košarkarska bogova Lakersov iz sedemdesetih in osemdesetih Kareem Abdul- Jabbar in Magic Johnson. Celo prvi intelektualec sveta Noam Chomsky je napisal argumentacijo, po kateri bo med dvema zlima volil Hillary. Cineast Michael Moore, ki je potem ko je senatorka Clintonova glasovala za vojno v Iraku, prisegel, da ne bo nikoli več volil zanjo, je objavil, da bo tokrat prelomil prisego.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Pamflet
Francoski filozof Bernard Stiegler je kot najbolj perečo anomalijo sodobne zahodne civilizacije izpostavil - brezbrižnost. A to ni le filozofski pojem, saj zadeva politično življenje nasploh. Aktualna vlada Mira Cerarja ml. na primer ni opazila, da ji je je v zadnjem mesecu razpadla pravna država. Izkazalo se je namreč, da so sodišča zatajila, izgubila, založila, izpuhtela skoraj tisoč oporok. Pa nič, premier ni imel takojšnje tiskovke, tudi pravosodni minister Goran Klemenčič in financministrica Mateja Vraničar Erman ne. Kot da se države ne tiče: ne bodoči odškodninski zahtevki ne morebitne tožbe.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Razglasitev romana zadnje četrtine stoletja zgreši bit književnosti, bivajoče prav skozi različnosti, ki so med seboj težko primerljive, kaj šele, da bi jih lahko razvrstili po stopnicah lestvice. Predvsem pa okus skupine literarnih žirantov povzdigne v splošno vrednost. »Kristalni čas« je vsekakor velika knjiga, je pa v njej zelo malo romana. Avtobiografski roman v obliki dnevnika je sicer domiselna klasifikacija, vendar delo ni pisano niti v formi dnevnika niti avtobiografije. Še najbolj spominja na samospraševanje, ki ga pisec linearno zapisuje.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Pamflet
Ne bomo dovolili zlorabljanja!
Pred dnevom spomina na mrtve se je predsednik skupščine Milan Brglez poklonil pred spomenikom na Cviblju, ki obeležuje 2.200 ubitih partizanov, nekaj dni kasneje pa je položil še venec pri rovih na Zgornji Bistrici, kjer so člani nekdanjih partizanski enot po vojni pobili iz zagrebli večjo skupino svojih nasprotnikov.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Peter Wohlleben: Skrivno življenje dreves
Knjižno uspešnico je napisal gozdar, ki je bil desetletja državni uradnik, potem pa je dal odpoved in zdaj deluje kot vodja do okolja prijaznega gozdarstva v gorovju Eifel. Ker v drevju ni videl zaslužka, ampak zanimiva bitja, je bivanje posvetil opazovanju.
-
21. 10. 2016 | Mladina 42 | Pamflet
Pred 60 leti je sovjetski voditelj Nikita Hruščov poslal tanke na Madžarsko in dal v krvi zatreti vseljudsko vstajo.
-
21. 10. 2016 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Sami Moubayed: Sveta vojna pod črno zastavo
Zgodovinar in publicist Moubayed živi in predava v Bejrutu, njegovo področje zanimanja pa je zgodovina Sirije. Zato seveda ne začne aktualistično, ampak se povpraša: od kod fascinacija nad kalifatom, ki ga je razglasil Al Bagdadi? Ne, to ni sodobna iznajdba, ampak stalnica v retoriki političnega islama. In tako sedanji samozvani kalif tudi ni padel z neba, temveč v novi obliki nadaljuje to, kar je zasnoval Mustafa Al Sinai, ki se je pred stoletjem boril proti Francozom, ustanovil Muslimansko bratovščino, bil v novi državi poslanec, nato pa ustanovil univerzo in časopise, s katerimi je dobil tako silen vpliv, da ga je dal stari Asad zapreti in mož je sredi šestdesetih let umrl v zaporu. Poskušal je postaviti islamsko državo po mirni poti, zatem pa so njegovi idejni dediči segli po terorizmu. Ko je oblast zatrla islamsko bratovščino, so na njeno mesto stopili džihadisti, za njimi Al Kaida, potem Al Nusra in ISIS. Delujejo kot ptič Feniks, ki po vsakem porazu vstane še močnejši. Sodobni Al Bagdadijevi borci so včerajšnji poraženci: prihajajo Čečeni, veterani iz Afganistana, odpuščeni Sadamovi vojaki, vstajniki proti Gadafiju pa sodobni evropski desperadosi etc.
-
14. 10. 2016 | Mladina 41 | Pamflet
Za vedno je odložil kamero režiser Andrzej Wajda. Film je bil ideološko orožje komunistične partije, ki je ljudem vcepljala ideje o preteklosti. Najmočnejše vtise o dobrih partizanih in zlih četnikih, ustaših in domobrancih smo dobivali skozi gledanje filmov, kot so bili »Neretva«, »Okupacija v 26 slikah«, »Ne oziraj se sinko« in stotine drugih. Na Poljskem pa je cineast Wajda že v petdesetih posnel celovečerec »Generacija«, v katerem junak filma izstopi iz skupine komunističnih upornikov, za njim pa »Pepel in diamant«, v katerem ovekoveči patriotsko, nekomunistično uporniško gibanje Armije Krajowe. S svojimi filmi je pretresal uradno sliko preteklosti in kasneje sedanjosti v »Marmornem človeku«. A njegove ideje se niso izčrpale s padcem berlinskega zidu, posebej pretresljiv je »Katinski gozd«. Poboj deset tisoč poljskih častnikov, ki ga je izvršila sovjetska NKVD leta 1940, so sicer prvi razkrili nemški preiskovalci l. 1943, a ker so bili nacisti, jim takrat niso verjeli. V filmu eden bolj pomenljivih prizorov prikaže desetletja po vojni podobo nagrobnika, na katerem so svojci ob rojstvu očeta pripisali še kraj smrti – Katin. Takoj je privihrala posebna policija in dala odstraniti to »provokativno laž«.
-
14. 10. 2016 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Vladimir Bartol: Zbrano delo: krajša proza, 1935–1945
Akademija v dolgoletnem projektu zbira in objavlja celotni literarni korpus velikih literatov. Toda v tem primeru ne gre le za hommage, temveč za izjemen del slovenske književnosti, ki je ostala marginalizirana in sistematično prezrta.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Družba
Priletela je nenavadna e-pošta: velemojster Luka Lenič me vabi, da se pridružim 15 izbrancem v simultanki z 12. svetovnim prvakom Anatolijem Karpovom. Izbrali da so me kot poznavalca – avtorja obsežnega velikega intervjuja, ki sva ga s Karpovom pred skoraj desetletjem posnela na prekmurskih ravnicah (Mladina 33, 2008).
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Pamflet
Zakrita realnost v deželi zakritih grobišč
Država se koplje v soncu gospodarske rasti, če poslušamo sprejetje proračuna, ki že napoveduje bogato delitev po posameznih ministrstvih. V deželi vzhajajočega sonca pa se je mudil premier Miro Cerar ml., ki je sam laskavo ocenil svoj obisk. Po njegovih besedah na Japonskem prav politika odpira veliko vrat gospodarstvu.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Metka Furlan: Prispevki k slovenski in slovanski etimologiji
Etimologija je eno redkih področij, kjer avtor osebno pozna svojo publiko. Tu ni spektakla kot pri arheologiji, kjer najdena črepinja navduši svet z odkritjem civilizacije izpred tisočletij. Ker se ukvarja z besedami iz časov, ko pogovorov še niso pisali, nima predmeta, ki bi ga lahko pokazala. Na voljo ima zakone glasovnih sprememb, narečja obrobnih krajev, kjer vztrajajo stari besedni obrazci, pravila primerjalnega jezikoslovja, semantike, gramatike, morfologije in tudi etnologije ter kulturne zgodovine. Odkritja etimologije izvirajo iz moči posamezne interpretacije, ki pa je pisana v znanstvenih konceptih. Etimolog in bralec sta z dveh različnih planetov. Pa vendar, kakšna spoznanja se skrivajo v knjigi?
-
30. 9. 2016 | Mladina 39 | Pamflet
Ko so pred dnevi v srbski entiteti Bosne izvedli referendum, je voditelj na nacionalki dogodek pospremil z jasnim stališčem, da je šlo za samovoljno protiustavo dejanje, ki je kršilo odločbo bosanskega ustavnega sodišča. Ko slovenska vlada že poldrugo leto ignorira odločbo slovenskega ustavnega sodišča o nedopustni neenakosti osnovnih šol, je opozicijska SDS vložila interpelacijo zoper odgovorno ministrico Majo Makovec Brenčič. Tokrat komentarjev o nesprejemljivem početju vlade Mira Cerarja ml. nismo slišali, pač pa veliko besed o nebodijetreba interpelaciji.
-
30. 9. 2016 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Iztok Geister: Doživeti Škocjanski zatok
Se ve, da oksimoron, toda Geistrova zadnja knjiga je formalno gledano prikaz naravnega rezervata. A avtor ne poskuša nagovoriti novih obiskovalcev z vabečimi fotografijami; to stori šele po uvodnem tekstualnem delu. Najprej jim predstavi fenomen zatoka in jih uvede v eskozofski pogled. Namesto da bi bralec stopil v rezervat kot na razstavo, bo pridobil spoznanja, kaj sploh je divjina. Reka Rižana ni le voda, ki se izliva v morje, ampak orjaški stvaritelj zemljepisne zgodovine, saj je skozi čas z naplavljenimi usedlinami zatrpala morski zaliv več deset metrov globoko. Pesnik skupine OHO danes ustvarja besedna orodja, s katerimi sploh lahko opiše prirodo. Tako nastopajo: »seleče se« lastovke, skrb za »negodne« mladiče, poloj, cvetana, osočnik, »zastalo« sadje na drevju, drugi »nadomestni« zarod … In prav njegov besedni izbor povzdigne pisanje iz togih leksikonskih navedb v poezijo narave, ki ni nikoli povsem doumljiva. Kdor bi na slepo izbral dan, da si iz opazovalnic ogleda tamkajšnjo favno, bo razočaran – ugledal bo vsega nekaj živalskih vrst, čeprav mu gnezditveni seznami obetajo razkošje pogledov.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Svet
Kaj poganja Putinov volilni stroj?
Na volitvah v rusko dumo je Putinova stranka Enotna Rusija dosegla rekordno zmago – njenih bo 343 od 450 poslancev. Rezultat je frapanten, saj so vse tri preostale stranke, komunisti Genadija Zjuganova, nacionalisti Vladimira Žirinovskega in Pravična Rusija Sergeja Mironova, skupaj osvojile vsega 104 mandate; trije poslanci prihajajo iz manjših strank. V primerjavi z volitvami leta 2011, ko so omenjene tri stranke zbrale 212 poslanskih sedežev, se je njihova moč prepolovila.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Pamflet
ržavni zbor je pravkar izvolil novo ministrico za finance gospo Matejo Vraničar Erman, ki je poprej vršila različne funkcije na ministrstvu. Predsednik vlade jo je prestavil kot najboljšo kandidatko in poznavalko državnih financ. Toda, tokrat se je prvič zgodilo, da je financminsiter postala bivša uradnica. Značilnost dolgoletnih uradnikov je strokovna podkovanost, a hkrati tudi podrejenost ministrom. Je to pomenljivo? Poglejmo v zgodovino. Pred njo so se na mestu prvega finančnika zvrstili: dr. Dušan Mramor, profesor in dekan na fakulteti, dr. Uroš Čufer, poprej vodja centra za finančno upravljanje pri največji banki NLB, dr. Janez Šušteršič, profesor na fakulteti, dr. Franci Križanič, profesor na fakulteti, dr. Andrej Bajuk, vodja NSi, ex-premier in predsednik Medameriške razvojne banke v Parizu, spet dr. Dušan Mramor, mag. Anton Rop, večkratni minister in veljak LDS, Zvonko Ivanušič, predsednik zavarovalnice Slovenica, mag. Mitja Gaspari, vice guverner Narodne banke Jugoslavije, Dušan Šešok, direktor Julona, in dr. Marko Kranjec, makroekonomist v OECD in Svetovni banki.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Drago Bajt: Kar je sonce za luno, to je Rusija za nas
Socrealizem je bil uradna estetska doktrina v Sovjetski zvezi od konca dvajsetih let pa do zadnjih let imperija. Vladal je v literaturi, na filmu, v gledališču, seveda tudi v arhitekturi in kiparstvu. Bil je angažirana umetnost, pri kateri so umetniki delovali kot inženirji človeških duš, ko so realnost prikazovali po navodilih in doktrinah politbiroja. Junaki, ki so utelešali socialistične ideje, so bili apriorni pozitivci, buržuji, pripadniki bele garde in meščani so bili negativci. Torej črno-beli svet brez notranjih dilem.
-
16. 9. 2016 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Vincent Liegey et al.: Projekt Od-rasti
Ne, to ni knjiga o odraščanju, tudi podnaslov z brezpogojno podporo neodvisnosti ne razkrije vsebine. Ideja je namreč – »décroissance«, v pomenu zniževanja gospodarske rasti. In manifest potem oblikuje svet, v katerem orisuje načine izstopa iz vladajoče ekonomske religije. Manifestna forma je oblika katekizma, ki določa postave, po katerih se bodo ravnali verniki. Čeravno hvali svobodo, jo sproti ukinja, denimo ko zapoveduje privržencem, da lahko v akcijah sodelujejo z levimi in ekološkimi gibanji, nikakor pa ne z desničarskimi.
-
9. 9. 2016 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Kajpak Brest in Pariz, babica in mama, zlobni prijatelj in nespodobni vnuk/sin, ki ob živih prednikih piše družinsko avtobiografijo. Za hip odblesk Camusovega »Tujca«, motiv province, ki dominira nad glavnim mestom, psihopatologija familije, gradacija kraje od čokolade do 14 milijonov, mrlič ali dva, naslov, ki obeta več kot asociacijo na kolesarsko dirko Pariz–Brest–Pariz, v celoti pa delo, kjer slog prekaša vsebino. Neskončno dolgi stavki znajo ubiti bralno strast, toda tu prav oni vlečejo v branje. Suha gramatika postane paša za duha: priredja, podredja, vstavki, elipse in celo v nemški maniri z glagolom zaključen stavek dobijo prav v svoji kompliciranosti smisel, saj pretanjeno povežejo in niansirajo opise dogodkov.
-
9. 9. 2016 | Mladina 36 | Pamflet
Prvi šolski dan je poleg veselega živžava prinesel še vrsto bridkih zgodb. Vlada Mira Cerarja ml. je dala zapreti podružnično šolo v Osilnici. Enaka usoda je doletela šolo v Šmarjah pri Ajdovščini, ki je po 124 letih zaprla šolska vrata. Zaprli so tudi šole v Novakih, Završah in Javorjah. Lani se je isto dogodilo šoli v Melincah, na Ravnah pri Šoštanju, v zadnjih dvajsetih letih so zaprli 60 šol. Mali kraji, katerih imena običajno niti ne poznamo, so izgubili najbolj vitalno institucijo. Premier seveda toči solze, saj bi on šole obdržal pri življenju, a kaj ko zakon določa, da ko število učencev pade pod normo … A takoj ko bo spet dovolj šolarjev, bodo šolo kajpak spet odprli.
-
2. 9. 2016 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Ob šolskem neuspehu sledi kritika – moral bi se več učiti! A avtor postavi stvar na glavo: kako se učinkoviteje učiti, ne da bi vložili več truda? Spomin ima dve komponenti: pozabljamo, kar smo vedeli, a hkrati se primeri tudi, da se spomnimo, kar smo nekoč pozabili. Bi morali iti v boj proti pozabljanju? Nikakor, velja stopiti po drugačni poti. Vzemimo besedo iz tujega jezika, ki sem jo pozabil. Če jo bomo obnovili v drugem kontekstu, jo s tem zasidram na novo, saj bo zdaj vpeta v dveh miselnih zvezah. Po isti logiki je učenje s premori uspešnejše: spremembe krajev študija bodo spoznanja utrjevale z asociacijami okoliščin. Spodbudne so motnje, ne povsem opravljeno delo se dlje ohrani v spominu. Seveda ne v smislu, da se učiš in čtivo odložiš za vekomaj, temveč da se vračaš k učenju. Kar implicira učenje kot permanentni proces. To pa je mogoče le ob zadostnem motivu. Tu vskoči plonk listek – najbolje se boš naučil snovi tako, da jo boš sposoben razložiti drugim.
-
2. 9. 2016 | Mladina 35 | Pamflet
Naravne ujme so tolkle po državi: po Šentilju, Pesnici in Cirkinici je klestila toča, ki je sadovnjake, vinograde in njive spremenila v oskubljena polja strahov, pri Hrastniku je zemeljski plaz zasul železniško progo, v Mariboru je meteorna voda zalila kleti in ulice, spet drugod so poročali o rekordnih dvestoletnih vodah. Boginja Narava je muhasta: se bodisi maščuje za okoljsko uničenje ali pa le izkuša človekovo samopašnost. Stari Slovenci so zato molili in prosili svetnike, da naj jih obvarujejo toče, moderni pa lahko upajo na solidarnost. A po besedah nesrečnih štajerskih kmetov, ki jim je v hudi uri pokosilo celotno letino, kmetijskega ministra Dejana Židana ni videti ne od blizu ne od daleč.
-
26. 8. 2016 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Steven Bach: Leni Riefenstahl: neizprosna moč slik
Plesalka, igralka, režiserka, snemalka in fotografinja je na novo vznikala vse življenje. Oče jo je želel ukrojiti s klasično izobrazbo v tradicionalni model KKK (Kinder, Küche, Kirche), a se mu je izmaknila in s plesom osvojila publiko. Ko si je poškodovala koleno, je odskočila med filmske boginje. Ne le s šarmom in lepoto – za potrebe snemanja v Dolomitih se je mesece učila smučanja in prostega plezanja. Njena estetika povzdignjene prirode in izklesanega telesa se je idealno ujela s Führerjem in nacizmom, postala je nacionalna zvezda in snemala vrhunske artistične propagandne dokumentarce, med njimi »Triumf volje« (1935) in »Olympia« (1938) še danes odmevata na »YouTubu«. Že od začetkov je razumela, da je samopromocija ključni del uspeha, ali kot pravi biograf: »Leni ni bila Hitlerjeva ljubica ali intimna prijateljica, a bila je dovolj pretkana, da je dajala vtis, da bi to nemara lahko bila.« Poraz nacizma jo je kajpak sklatil z umetniških višav, v Nemčiji je bila bolj ali manj persona non grata, mik in očarljivost sta popuščala, a njena vitalnost jo je torpedirala v Afriko, med preganjano ljudstvo Nube, kjer je pozabila na čas in se kot sedemdesetletnica vpisala v tečaj potapljanja in začela snemati lepote podvodnega sveta Afrike.
