-
Andrej Rahten: Od Majniške deklaracije do habsburške detronizacije
Avtor s počasnim korakom predstavlja politične akterje in pri tem pokaže, kako historia ni ubrala enosmiselne poti. Majniška deklaracija je v kolektivnem spominu resda zapisana kot prelomni trenutek, a hkrati so se pojavile še Krfska deklaracija, Čikaška izjava (ideja republikanske federacije Jugoslovanov), Ljubljanska izjava (jugoslovanska država pod žezlom Habsburžanov), vojaški predlog aneksije Srbije in Črne gore znotraj Avstro-Ogrske, Ilirsko kraljestvo, zveza podonavskih držav, oktobrski cesarski manifest pa restavracija habsburškega imperija v dvajsetih letih in odcepitev slovensko-hrvaškega dela iz kraljevine Karađorđevićev.
-
Umberto Galimberti: O ljubezni
Čeravno bi pričakovali cinizem in distanco, bo tudi Galimberti slavil ljubezen. Vendar ta pri njem ne spada v polje slepote, predanosti drugemu, ljubosumja, »on line« skušnjav, idealiziranja in podobnih topik. Nastopa kot radikalni egoizem in kot iskanje neznanega v sebi. Toda, tu sledi paradoks: v to stanje posameznik ne more sam, vznikne lahko šele skozi odnos s sorodno dušo. A literatura, filmi in življenje nakazujejo predvsem njeno minljivost, in prav temu se postavi po robu avtor s svojo hvalnico ljubezni.
-
Janez Suhadolc: Ljubi se mi ne, smisla nima, nehati ne morem
Suhadolc je trden kot njegov stol Lajt. Sarkastične polemike na račun urbanizma in potrošništva ter vandranja zdaj z biciklom, zdaj s kanujem so njegov trade mark. Toda tretji udarec v istem žanru bo deloval kot sitno ponavljanje, ki bralcu izmakne napetost pričakovanja. Še toliko bolj, če je tudi naslovnica v istem dizajnu. Vendar ne pri Suhadolcu – njegova zadnja knjiga preseže predhodnici, slog povleče v branje, ki je tako nabito s pomeni, da čtiva ni mogoče pospraviti na mah. Tisoči kilometrov s svojimi zgodbami tečejo tako intenzivno, da celo bralec v naslanjaču potrebuje dan ali dva počitka, če noče izgubiti bralne slasti.
-
István Deák: Evropa na zatožni klopi
Britanski zgodovinar Lowe je v Podivjani celini obravnaval poboje kolaborantov in peklensko življenje civilistov po vojni skozi implicitno prizmo upravičenega maščevanja zmagovalcev nad nacizmom. Ameriško-madžarski zgodovinar židovskega rodu Deák ravna drugače: čas vojne premišljuje skozi dejstva, ne da bi kolaboracijo vnaprej obsojal. Ta termin, ki ga je v govoru vpeljal sicer Petain, uporablja v najrazličnejših, često protislovnih položajih. Na Norveškem so denimo organizirali odporniške skupine proti okupatorjem, na Danskem pa sta kralj in celotna vlada »pozdravila« nemške sile in dežela je brez vojaškega odporništva preživela vojno. Toda uporni Norvežani niso preprečili deportacije Judov, zgledni nemški satelit Danska (vlada in ljudstvo) pa je z največjo prizadevnostjo rešil praktično vso judovsko populacijo. V vojni si lahko upornik, sodeluješ z novimi oblastniki ali pa si ignorant.
-
-
Lekcija Rusije
Kaj je današnja Rusija? – Ker je predsednik Vladimir Putin nekdanji polkovnik KGB, je odgovor na dlani. Moderni postkomunistični režim, ki na volitvah izključuje potencialne nasprotnike, kot je bil ex-premier (2000-2004) Mihail Kasjanov, ki je osnoval grupacijo »Druga Rusija«. Na volitvah 2008 je predložil potrebnih 2 milijona glasov, toda volilna komisija je sporočila, da je bilo več kot 13 odstotkov podpisov podpore neveljavnih in ga tako izločila iz volilne tekme.
-
Boris Golec: Valvasorji
Več kot 150 usod, začenši z dedom Hieronimom Valvasorjem, ki je obogatel, ker mu je bogati gospodar zapustil dvorec, njegovim očetom Jernejem, ki je imel kar 24 otrok, polbratom Karlom, ki je postal baron in predsednik deželnega glavarstva, jasno s polihistorjem in njegovo »Slavo« pa tja do nezakonskih potomcev, dokler ni priimek dokončno izumrl.
-
Socialna diskriminacija na kopališču
Dasiravno število vernikov v katoliški cerkvi statistično upada, pa se kardinalu Francetu Rodetu lahko le smeji. Slovenija je postala dežela visokega moralizma. Pred dnevi je odstopil predsednik Pena Evald Flisar, potem ko so medije zasedli množični protesti zaradi njegovih seksističnih besed v pismu mladi kritičarki. Skrb za korekten besednjak je nato v časniku Delo zadela tudi znanega profesorja, ki so mu izbrskali in objavili deset let staro zasebno pismo, ocenjeno kot primer mačistične arogance. A ob pedantni skrbnosti nad korektnim govorom do naslovnic ženskega spola je simptomatična odsotnost angažmaja v primeru zlorabljanja moči moških oblastnikov do podrejenih žensk. Pred meseci je NPU ob preiskavah zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića obelodanil, da je slednji za spolne usluge zaposleni v Mestnih lekarnah pomagal pri stalni službi. A takrat se o tej temi po osrednjih medijih ni obširno pisalo in feministična društva tudi niso zahtevala županovega odstopa. Družba natančno zazna in odregira na besedno nekorektnost, medtem ko je do seksualne zlorabe vodstvenih funkcionarjev brezbrižna. Kot da bi vladala mentaliteta tercijalk!
-
Aleš Berger: Povzetki
Kot književni urednik je tri desetletja izbiral, kateri izmed svetovnih literatov bo v prevodu prišel med slovenske bralce, vmes prevajal knjige, pisal gledališke kritike in napisal pol ducata knjig. Kaj bomo torej prebrali v dnevniških zabeležkah?
-
Brez vode in jezika
Srbska skupnost na Slovenskem je s prostovljnimi prispevki obnovila pravoslavno cerkev v kraju Miliči v Beli krajini. Čeravno se vernikov tam ravno ne tare, so se lotili projekta ohranjanja starih krajev srbske tradicije. Slovenska država pod vodstvom Cerarjeve vlade pa ravna ravno nasprotno – v isti pokrajini zapira vaško šolo v Osilnici.
-
Veliki premišljevalec
Vlada je besna na stavkajoče in vodstvo Luke Koper, poleg upora ulice jim očita še nekaj milijonov izgub, ki jih je odnesel štrajk. Lep zgled preudarnega gospodarja državne blagajne.
-
Irvin D. Yalom
UMco, Ljubljana 2016
-
Bernard Nežmah: Drzni v poslušanju
Zakonski predlog vlade, da uzakoni možnost, da so na fakultetah predavanja samo v angleškem jeziku, je sprožil številne ugovore in peticijo uglednih univerzitetnikov. In Državni svet je pripravil posvet, na katerem naj bi soočali in iskrili argumente zagovorniki in nasprotniki. Toda namesto dialoga so se vrstili ekspozeji šolskih in kulturnih ministrov Maje Makovec Brenčič in Antona Peršaka, za njima je nastopil akademik in veliki lingvist Janez Orešnik z duhovitim govorom, v katerem je orisal strukturne nevarnosti novega zakona, nato pa so se zvrstili še kritiki in podporniki, ne da bi organizator priredil možnost takojšnjih replik in spopada mnenj. Še več, po slabi polovici programa je ključna ministrica zapustila posvet. Srečanje, ki naj bi omogočilo vladi, da sliši poglede drugih, jih bodisi pobije ali pa jim prisluhne, se je sprevrglo v farso demokracije. V partijskem režimu oporečniki niso smeli objavljati svojih nestrinjanj s komunistično partijo, danes nasprotniki vladne politike sicer lahko javno govorijo, a vpijejo v prazno, ker jih oblast sploh nima namena slišati.
-
Fabrice Hadjadj: Kaj je družina?
Hadjadj, nekoč ateist, zdaj kristjan, ne izhaja iz praktične danosti, da ljudje živijo tudi v istospolnih skupnostih, ki jih sami imenujejo družina, ne postavi strukturne primerjave z drugimi skupnostnimi bivanji, kot jo tvorita denimo starec in njegov pes, niti ne seže v zgodovino komunizma, ki je sistematično razbijal družino kot temeljno celico.
-
Richard J. B. Bosworth: Mussolini
Napisana je kronološko, razdeljena na 18 poglavij, zasnovana na arhivih, memoarih, časopisnih člankih, na koncu pa avtor postreže bralcu še s 70 strani bogato bibliografijo del o Mussoliniju. V primerjavi s Titovimi biografijami delo natančno razkriva podrobnosti dučejevega življenja. Učenje jezikov, službovanja, emigracija v Švici, prevajanje (Kropotkin, Kautsky), novinarstvo, zapor, ljubice, kariera, vodenje države in … imperija, srečanja in dialogi s Hitlerjem in drugimi politiki, njegov padec in ustrelitev z obešanjem. Bosworthov princip pisanja je eklektična pot skozi čas, na kateri ima bralec občutek, da sledi zgolj načrtu priti do konca, vmes pa podrobno čim več popisati. Tako zelo plastično prikaže kult osebnosti: bil je najbolj fotografiran človek v zgodovini. Obstaja 30 milijonov njegovih posnetkov v 2500 motivih. V Etiopiji so mu postavili celo orjaški spomenik à la sfinga. Še bolj plastično so prikazana delovanje fašistične stranke in osebna rivalstva, jasno tudi krutosti – nekajdnevni pokol od tri do trideset tisoč Etiopijcev kot maščevanje za atentat; s fašistično okupacijo Jugoslavije in tudi Albanije opravi z nekaj odstavki.
-
SMC postaja tovarna kadrov
Po četrt stoletja slovenske države so polemike o eni ali dveh proslavah, ali o tem, kateri politik bo sedel in govoril na svečanosti, obstranska tema. Same oblike proslav pač ne zrcalijo uspešnosti družbe. Bolj smiselno je pogledati na nogometno prvenstvo Evrope, kjer se je Islandija uvrstila v osmino finala. Država, ki šteje približno toliko prebivalcev kot slovensko glavno mesto, je uspela mobilizirati svoj know how v zares impozantni meri. Državi sta sicer podobni tudi v usodnosti bančnih lukenj, in različni, kot da prihajata z dveh planetov, ko gre za sodno preganjanje velikih bankirjev.
-
Alessandra Lavagnino: Družina Daneu, starinarji
Vrh sage, ki sega skozi več generacij, je v literaturi postavil Thomas Mann z Buddenbrookovimi. Zgodba o Vincencu Daneuu z Opčin, ki je postal veletrgovec s starinami v Palermu, ni literatura, saj se izogne osebnim odnosom in psihološkim portretom.
-
Po toboganu v prihodnost
Premieru Miru Cerarju ml. je naposled uspelo. Vlada je skupaj s sredstvi EU investirala skoraj pol milijarde v obnovo železniške proge Pragersko-Hodoš. Podatki so fascinantni: 109 kilometrov tirov, na katerih bodo vlaki lahko razvili hitrost do 160 km na uro, bo prelomnih, saj se bo vožnja lokalnih vlakov skrajšala za 36, tovornih pa za 40 minut. Zadovoljni so lahko tako potniki, biznis in ekologija. Prvi prihranijo pri času, drugi povečajo zaslužek, tretji bo prizaneseno z manj kamionskimi izpuhi. Časnik Delo je za nagrado objavil foto predsednika vlade, ki ga je postavil prek polovice naslovnice kot malega boga, ki stoji sredi kupeja. In podobo podpisal z njegovimi besedami vzhičenja: »Slovenija je resnično na poti v prihodnost.«
-
Kulturicid sredi Ljubljane
Četrt stoletja slovenske države ne pomeni le izstopa iz nekdanje Jugoslavije, temveč tudi konec partijskega režima. Ena izmed značilnosti starega obdobja je bila oblast, ki proti državljanom ukrepa sredi noči. Tako je ravnala UDBA, ki je tekom noči vršila vdore v stanovanja in aretacije. Aparat, ki bi lahko deloval pri belem dnevu, je z nočnimi akcijami širil še dodatni strah. Danes policija ravna drugače: tudi ko so kriminalisti NPU preiskovali sum, da ljubljanski župan Zoran Janković zahteva podkupnine od gradbenikov v višini desetih odstotkov, niso prišli po župana sredi spanca, ampak na začetku dneva. Ponoči, se je zdelo, so na delu samo še kriminalci.
-
Robert N. Proctor: Zlati holokavst
Zakaj sploh brati tak korpus profesorja zgodovine na Stanfordu, ki jemlje kajenje kot najhujše zlo? – Kdor je proti, ne potrebuje novih argumentov, kdor je za, si ne bo naložil neskončne torture enosmerne misli.
-
Carlos Pascual: O služkinjah, visokih petah in izgubljenih priložnostih
Knjiga literata in kulturnika, ki že nekaj let biva v Ljubljani, prinaša distanco, ki postavi pod vprašaj samoumevnosti. Paul Britten Austin je pred pol stoletja napisal delo On being swedish, ki je postalo kultno branje, saj je v njem razkrival sistem razlik, ki tvorijo švedsko mentaliteto. Pascual se resda ni lotil sistematičnega antropološkega projekta, je pa skozi esejistično refleksijo opisal trenutke, ki so ga spravljali v začudenje.
-
Zgodovina se vrača kot farsa
Premišljevanje, iskanje manj znanih dejstev iz zgodovine ter njeno reinterpretiranje je sploh pogoj, da bi lahko mislili sedanjost. Pozaba zgodovine pač proizvede farso, v slovenskem primeru recimo ponovitev megalomanske luknje v proračunu zaradi gradnje avtocest. V devetdesetih in na začetku tisočletja je veljalo, da so investicije v ceste in kreditiranje velikih podjetij, ki kot za stavo prevzemajo tekmece in druga podjetja, model in zanesljiva pot v prosperiteto države. Rezultat so nekajkrat preplačane avtoceste in propadli ali popolnoma zadolženi »SCT«, »Vegrad«, »Mercator«, »Merkur«, »Pivovarna Laško« etc., ki so povzročili razvpito bančno luknjo.
-
Claude Lévi-Strauss: Žalostni tropi
Eden največjih francoskih mislecev XX. stoletja je vtisnil pečat številnim generacijam s Strukturalno antropologijo, Divjo mislijo in štirimi knjigami Mitologij. Čeravno je vseskozi pisal študije in razprave, je enkrat napravil izjemo in objavil literarno delo. Že ob izidu so Žalostni tropi osvojili intelektualno publiko, zdaj pa so s kratko zamudo pol stoletja doživeli še slovenski prevod.
-
Izpuhtela realnost
Zadnji torek je odjeknila preiskava NPU v podjetjih Stojana Petriča, prvega moža koncerna »Kolektor«. Rabota v višini 3,2 milijona je zanimala več deset kriminalistov, ki so opravili številne hišne preiskave in pridržali nekaj osumljenih. Izrisuje se nova različica že znanih prevzemov iz prejšnjega desetletja, ki so končali v bankrotih in na sodiščih. Tema, ki sta jo v udarnih minutah obširno predstavili osrednji televiziji TV SLO in POP TV, in sta jo postavila na naslovnico velika dnevnika »Dnevnik« in »Večer«. Še za enega sanjskih direktorjev Kučanovega »Foruma 21« se je izkazalo, da je osumljen gospodarskega kriminala. Tu ni bilo dvoma, kaj je osrednji dogodek dneva. Toda kdor je odprl sredino »Delo«, je lahko le neuspešno taval za krucialno temo. Ni je bilo ne naslovnici, ne na prvih sedmih straneh, pojavila se je šele v rubriki «Kronika« v prav sramežljivo majhnem obsegu, ki je bil občutno manjši celo od sojenja možakarju, ki je z letvijo preganjal psa in se stepel z njegovim lastnikom. A pozor, članek o osrednjem dogodku je v »Delu« le ponatisnjen prispevek, ki ga je objavila tiskovna agencija STA. Se pravi, da se noben izmed njegovih novinarjev ni ukvarjal z najbolj vratolomno akcijo NPU!??
-
Ur. Nina Rman in Matevž Novak: 70 geoloških zanimivosti Slovenije
Urednika v njem opozorita na stare kamnine, fosile in nenavadne vodne izvire. V Podpeči pogled uzre litiotidne školjke, v Tunjiškem gričevju morske konjičke, na Vačah je ohranjena fosilna morska obala, zavrove (vrstnik dinozavra) stopinje je moč ugledati pri Godoviču, čas delujočih vulkanov je ustvaril bazalt na Stopniku in stebre lave ob gozdni poti na Strehovcu, čudo apnenca v rdeči barvi je najti na Rdečem robu, njegovo črno različico v Dovžanovi soteski, pisani pesek v Krški kotlini, opuščeni peskokop Ravno, kjer v že na daleč opaznih luknjah gnezdijo ptice čebélarji, edinstveno kamnino čizlak na Pohorju, tam so tudi diamanti, ki pa so varni pred človekom, saj merijo le nekaj mikrometrov in so zato nevidni za človeško oko.
-
Mediji, politiki in vera
Prejšnji teden so na isti dan trije veliki dnevniki »Delo«, »Večer« in »Dnevnik« objavili identično naslovno stran. Od prve do zadnje črke. Vsebina je bila apologija podjetja »Mercator« in hvalnica njegove ponudbe eko, bio in vseh naj poljskih pridelkov. V stilu klasične naslovnice je bilo bralcem servirano vsebinsko sporočilo. Seveda, časniki so na koncu pripisali drobni podpis, da gre za propagandni material, in so formalno gledano zadostili kriterijem, ločitve novinarskega od reklamnega teksta. Z ostro reakcijo so resda reagirali v Društvu novinarjev Slovenije, opazni protesti so prišli iz vrst »Večerovih« časnikarjev, a s tem so se izčrpali odzivi medijev in kritikov, tema še zdaleč ni dosegla obsega, ki ga doživi najbolj banalni politični, verbalni ali gospodarski spopad.
-
Adriano Fabris: Etika komunikacije
Zakaj sploh postaviti vprašanje komunikacije kot take? Politična komunikacija je prevzela slog in vsebino reklam. Za »dobro komuniciranje« šteje učinkovito prenašanje informacij od pošiljatelja k prejemniku. A v tem primeru je prejemnik le tarča, le objekt, ki sprejema sporočilo. Tako stanje bi lahko imenovali tudi manipulacija. In v tej točki se angažira Fabris, saj stremi h komunikaciji, ki je dialoška, kjer ta, ki začne komunikacijo, pričakuje besedni odgovor. Komunikacija zanj pomeni razpreti skupni prostor odnosov med sogovorci. Drugače pademo v smrt komunikacije, ta preneha biti večstransko izmenjavanje pogledov, mnenj, sporočil etc.
-
Kraljestvo velikih in malih
Potem ko je predsednik skupščine Milan Brglez po odobritvi predsednika vlade državljanom vzel pravico do referenduma, je svoj puč proti civilni družbi razglasil kot obrambo pravne države. Bo mož odstopil, če ustavno sodišče ugodi pritožnikom??????
-
Michel Foucault: Družbo je treba braniti
Predavatelji običajno prenašajo že objavljena znanja, Foucault pa je publiki na Collège de France predstavljal mišljenje kot tako. Za objekt je vzel zgodovino prihoda Frankov v Galijo na primerih manj znanega zgodovinopisja 18. stoletja. Občinstvo je napeljal na čas, ki je bil neznan, s temo, ki jo je poznalo ohlapno, potem pa ga skozi premišljevanje vodil kakor skozi dramo. Kdaj dobesedno, ko je Shakespeara in Racina bral kot politične ideje v odnosu do aktualnih monarhij.
-
Pravo v rokah oblasti
Predsednik državnega zbora Milan Brglez je odločil, da zakonsko pravilno vložena zahteva sindikata migrantskih delavcev, ni zakonita. Razglasil jo je za zlorabo in za poskus vladavine ulice nad pravno državo. Skratka, če zlorabljaš pravne postopke, ti niso dovoljeni.
-
Alenka Puhar: Mojster dobro zasukanih stavkov
Figura, ki je utelesila prvo polovico slovenske zgodovine 20. stoletja: bratranec Ivana Cankarja in njegov tesni sopotnik, Finžgarjev prijatelj, urednik »Doma in sveta«, avtor prve zbirke intervjujev »Obiski«, utemeljitelj umetnostne zgodovine, briljanten stilist, izdajatelj zbranih del Ivana Cankarja, duhovnik, ki je odložil talar, ker se je vnel za zakonski stan, izstopil iz Cerkve, a ni doživel anateme, Koroščev svetovalec, liberalec med konservativci, prodorni akter predvojnih kongresov PEN, bil sam po sebi institucija s »Cankarjevim krogom«, zbiratelj umetnin, minister v kraljevih vladah, ambasador pod monarhom in pod komunisti, se kot odposlanec kralja Petra na Visu 1944 navdušil nad Titom, nasprotnik domobranskega sodelovanja z okupatorji, pod partijskim režimom padel v osamo in pod nadzor Udbe, a vztrajal kot aristokrat, ki je konec štiridesetih let v brk novemu redu prirejal zasebne slavnostne večerje.
