Bernard Nežmah
-
20. 11. 2015 | Mladina 47 | Pamflet
Premier Miro Cerar, ml. se je razjezil, kot še nikoli. Njegova jeza je bila tako očitna, da so o njej poročali celo v osrednjih poročilih. »To je neodgovorno, to je nedostojno, to je sramotno«, je kar kipelo iz njega. Katero zlodelo je torej pretilo državi in ga je ustavil?
-
13. 11. 2015 | Mladina 46 | Pamflet
Bodeča žica, ki jo na meji postavlja slovenska vlada, je vse drugo kot bodeča žica.
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Pamflet
Lahkotnost površinskih povezav
SDH je praktično največje državno podjetje, saj upravlja z več kot 11 milijardami. Od prvega nadzornika takega giganta se pričakuje, da je izjemni finančni oz. gospodarski ekspert, predvsem pa, da zna jasno in natančno pojasniti svoje poteze. A ko je torej Nadzorni svet prek noči odstavil predsednika SDH, je prvi nadzornik Damjan Belič potreboval skoraj teden, da se je pripravil na srečanje z novinarji. In kaj so prinesle tako dolge priprave? Pred novinarko nacionalke je napol jecljaje zatrjeval, da je bilo vse zakonito in brez vmešavanja politike. Povedal ni nič. Pač, da je dosedanja uprava dobro delala, a da jo je zamenjala nova, ki da je še boljša. In tako klavrna in nebogljena figura vodi največjo slovensko hiperkorporacijo!?????
-
30. 10. 2015 | Mladina 44 | Pamflet
Kadrovske rabote v zavetju beguncev
Vlada Mira Cerarja, mlajšega vse bolj spominja na kljuse, ki poskoči samo takrat, ko mu prileti od nekod batina. V begunskem valu je bila tedne osrednja nevralgična točka vasica Rigonci, ki je v totalnosti spremenila svojo fizionomijo, saj je število prebežnikov deset krat preseglo število domačinov. Dimenzija - kot če bi Maribor naenkrat gostil za milijon beguncev! Skratka, vlada je tu pokazala popolno neobzirnost do malega kraja. V glavnem mestu se je pred mesecem odvila množična manifestacija v podporo beguncem, po mestnih ulicah najdete grafite – refugees welcome!, samo beguncev ne boste opazili. Človekoljubje je tod salonsko, všečni govor, ki se v realnosti ne udejanja. Še več, pred časom so se mediji čudili nad jezo v kraju Zavrč, kjer so množico napotili na nogometni stadion, naslednji dan pa smo gledali prizore besnega lokalnega župana, ki je zrl na zdelano zelenico. Mož je deloval kot negativec, malo da ne kot ksenofob, medtem ko je Ljubljana odprta do tujcev, le da razen turistov v mesto ne sprejme nobene begunskih skupin. Na delu je perverzna logika mestnih kozmopolitov, ki se radi zgražajo nad spontanim odzivom nejevolje podeželanov zaradi begunskega vala, hkrati pa njim ne pade na misel, da bi odprtost pokazali s konkretnimi zgledi gostoljubja v lastnem mestu.
-
23. 10. 2015 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Izidor Cankar, Veno Pilon, Alenka Puhar, Irene Mislej: Listi z roba
Izidor Cankar je bil kulturniška zvezda že pri 25 letih, še v času Avstro-Ogrske. Nekaj zaradi bližine z bratrancem Ivanom, v glavnem pa zaradi razgledanosti in esejističnega stila s pridihom ironije. Med vojnama je bil profesor umetnostne zgodovine na univerzi, pisec umetnostnih študij, prevajalec, navsezadnje duhovnik, ki se je zaljubil in izstopil iz Cerkve, in desetletje ambasador na ameriških celinah. V času nemške okupacije je bil minister jugoslovanske kraljeve vlade v Londonu, se srečal s Titom na Visu 1944, podprl njegovo komunistično gibanje in se vrnil v domovino. In kakšno mesto je dobil ta meščanski Titov podpornik po vojni?
-
23. 10. 2015 | Mladina 43 | Pamflet
Od kod izvira prihod barbarov?
Pred dnevi je vlada izdala soglasje z odstavitvijo direktorja Onkološkega inštituta (OI) Janeza Remškarja in končala agonijo na enem najbolj pomembnih medicinskih inštitutov. Malo nazaj je namreč že odstavljeni direktor zahteval odpoved kirurgu Eriku Breclju, potem pa ovadil še pravnico, ki tega zaradi protipravnosti ni hotela storiti. Groteska, ki pa ji je botrovala vladna ekipa Mira Cerarja, ml. Že na začetku septembra je namreč svet (OI) izglasoval odstavitev direktorja, medtem ko so ministri potrebovali 40 dni, da so to odločitev obravnavali in potrdili. Čemu tako dolg odlog? Noben član sveta (OI) ni nasprotoval odstavitvi, osmerica jo je potrdila, dva sta se vzdržala. Zadeva je bila kristalno jasna, toda vlada o tem ni hotela razpravljati. Šele po pritisku javnosti zaradi serije novih škandalov je storila to, kar bi lahko že mesec dni nazaj.
-
16. 10. 2015 | Mladina 42 | Pamflet
Sodobna poplava informacij pomeni bogastvo vsemogočih podatkov, toda njena cena v množici vesti je pozabljanje. To, kar je človek vedel predvčerajšnjim, Bog ne daj leto ali desetletje nazaj, je vmes že potisnil v pozabo. Trenutno nas mediji zasipavajo s pozivi ZDA in EU Rusiji, naj ustavi napade v Siriji. Prvi demon je spet ruski predsednik Putin. A kaj je že bila osrednja tema sirske tragedije izpred meseca? Zločini in obglavljanja, ki jih je vršila Islamska država. Zdaj je naenkrat izpuhtela kot vir zla, od nikoder več poročil o njenih grozodejstvih in uničevanjih. Retorika Nata je uperila prst proti Rusiji, kar mediji dnevno ovekovečajo.
-
9. 10. 2015 | Mladina 41 | Pamflet
V Stockholmu so podelili Nobelove nagrado za kemijo, ki so jo prejeli Tomas Lindahl, Paul Modrich in Aziz Sancar. Trojica je na molekularni ravni zarisala, kako celice popravljajo poškodovano DNK in zaščitijo genske informacije. Za epohalne ugotovitve, kako bi bilo moč popraviti poškodovano molekulo DNK, so trije znanstveniki poleg slave prejeli še vsi skupaj 800 tisoč evrov nagrade.
-
2. 10. 2015 | Mladina 40 | Pamflet
Gledajo drobiž, ne vidijo pa bankrota
Osrednji mediji eden za drugim prinašajo kritike, kako so zaslužki vodilnih v DUTB nesramno veliki, zraven postrežejo s podatki o 25 tisočakih, ki jih mesečno pospravi njen direktor Torbjörn Mansson. Da gre za fatalno vprašanje, kaže intenzivnost, ki teče iz dneva v dan. In tako se je ostro odzval tudi premier Miro Cerar, ml., ki je napovedal, da bodo ostro ukrepali, če so akterji »Slabe banke« res zaobšli zakon. V tej kolektivni jezi je vsak pristavil svoj lonček, celo vodja razpadle in že pozabljene poslanske skupine ZaAB Alenka Bratušek je za nekaj sekund spet osvojila medije s preroškim stavkom - vlada ima škarje in platno.
-
25. 9. 2015 | Mladina 39 | Pamflet
Ta teden se je slovenska vlada izjemno izkazala. Policijska ministrica Vesna Gjörkös Žnidar se je pohvalila, da je Slovenija EU pokazala, da zna braniti schengensko mejo. A kot se za premiera spodobi, jo je prekosil Miro Cerar, ki je poročal domači javnosti, da je bil v nekaj dneh kar dvakrat pohvaljen, najprej: »Merklova me je pohvalila zaradi ukrepanja pri beguncih« in komaj dan kasneje še v drugo: »Veseli me, da je Juncker opazil, da se je Slovenija odlično soočila z begunsko krizo.«
-
18. 9. 2015 | Mladina 38 | Pamflet
Sredi begunske agonije se javlja nov rod medijskih človekoljubov. Medtem ko madžarski premier Orban velja za brezsrčnega Atilo, je hrvaški premer Milanović zablestel pred kamerami, ko je povedal, da bodo v državi sprejeli vse begunce ne glede na vero in barvo kože. – Jih bodo sprejeli in jim dali možnost bivanja na Hrvaškem? Ne čisto tako, prvi mož vlade je namreč dodal, da jim bodo omogočili nadaljnjo pot proti severu in v Nemčijo. Z največjo naklonjenostjo jih bodo transportirali ven iz države.
-
11. 9. 2015 | Mladina 37 | Pamflet
Na vest o zastaranju zadeve »Patria« se je odzval pravosodni minister, ki je najprej dejal, da ni dobro, da je zastarala, dan kasneje pa je svoje videnje razširil z mislijo, da zaradi zastaranja nikomur ni treba odstopiti. Ko bi logiko razmišljanja ministra Gorana Klemenčiča vpeljali v podjetništvo, bi direktor na skupščini delničarjev poročal, da poslovanje resda ni dobro, da pa za to ni nihče odgovoren. Kdo bi se ob tem vprašal, čemu ima vlada potem sploh ministra za pravosodje, ko pa sodni postopki niso odvisni od dela sodnikov, ampak je vse v božjih rokah.
-
4. 9. 2015 | Mladina 36 | Pamflet
Obrazi ljudi iz Sirije, Afganistana, Eritreje, Iraka in od drugod so se iz begunskih taborišč v Aziji in Afriki tokrat množično pojavili v grških turističnih mekah, na beograjskem in budimpeštanskem kolodvorju. Govor solidarnosti in sočutja počasi prenika v politične govore in medijska poročila. Toda sočasno z njim se pojavlja novi rez. Francoski premier Manuel Valls je na »poletni univerzi« socialistov v ognjevitem govoru citiral odlomke iz Biblije in plediral za odprto srce, a obenem potegnil ločnico: eno so begunci, ki so pribežali iz vojnih območij, drugo so begunci, ki so samo ekonomski migranti - za te azila in vstopa v Evropo ni! Ni edini, nasprotno, to je načelo, ki velja po vsej EU.
-
24. 7. 2015 | Mladina 30 | Pamflet
39 stopinj C in več. Vladne službe v dobrobit ljudstvu napovedujejo oranžne alarme. Usodna fatalnost, kjer ni kaj storiti. Res? Idealna knjiga za najbolj pasje od pasjih dni je monografija profesorja Nikole Viskovića »Stablo & čovjek«. V njej navaja nebroj podatkov o pomenu dreves: v pariških četrtih okoli Bolonjskega gozda namerijo 20 odstotkov manj prašnih delcev, še bolj pomenljivo pa je, da tri velika drevesa, ki senčijo hišo, za polovico zmanjšajo potrebo njene umetne klimatizacije. Ameriški okoljevarstvenik Charles Little je še radikalnejši: stroški sistematične zasaditve dreves po mestih bi se poplačali s prihranjeno elektriko za klime.
