Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    29. 4. 2016  |  Mladina 17  |  Pamflet

    Noč Zemlje

    Še nikoli v zgodovini ni človek živel v tako uničenem okolju in še nikdar ni človeštvo dnevno použilo tolikšno količino zdravil kot danes. Preživeti bo vsak čas pravi podvig. Zrak je poln izpušnih plinov in trdih delcev, v hrani s trgovinskih polic redno najdevajo rakotvorne snovi in hormonske motilce, sadje in zelenjava sta polna pesticidov, pitne vode je vse manj. Vsekakor razlog, da Dan zemlje postane dan pozornosti in refleksije o okolju. A kje neki, Dan OF ga na Slovenskem desetkrat preglasi, čeprav je le klasični ideološki praznik starega režima. Ko ga je Kardeljeva oblast leta 1951 za sedemnajst let iz državnega praznika spremenila v navaden dan, tega nihče ni opazil. A tudi če ga vzamemo z vso naklonjenostjo, je vsebinsko absurden. 27. aprila 1941 so namreč različne skupine od komunistov do sokolov sklenile, da se bodo uprle okupatorjem. Toda prvi oboroženi spopad z okupatorjem so imeli tigrovci, ki k ustanoviti OF sploh niso bili povabljeni niti niso vedeli zanjo. 13. maja 1941 je na Mali gori padel v spopadu z italijanskimi karabinjerji član Tigra Danilo Zelen, ki je že leta 1938 pripravljal atentat na Mussolinija. Skratka, slovenski upor se je začel povsem mimo OF. A uradna partijska zgodovina ga je zakrila in za desetletja izmaknila kolektivnemu spominu.

  • Bernard Nežmah

    22. 4. 2016  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Knjiga

    Mitja Saje: Zgodovina Kitajske

    Arhaična doba, klasična, cesarstvo, republika, državljanska vojna, ljudska republika, postmaoistična doba, ki Kitajsko postavi v svetovni vrh. Štiri tisoč let državnosti je obseg, ki Kitajsko postavlja zunaj vseh predstavljivih okvirov zgodovine. Natančno in pregledno delo, ki mu sledi napotek za nadaljnja branja v podobi nekajstranskega seznama knjig, napisanih v evropskih jezikih.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    22. 4. 2016  |  Mladina 16  |  Pamflet

    Črni rudnik in padli drevored

    Ko je februarja SDH prek noči zamenjal del nadzornikov NLB, so opozicija in mediji poskočili s kritikami, da so novo izbrani neprimerni, saj so bili poprej v vrhu iste banke, ki se je potapljala nekaj milijardni luknji. A premier Miro Cerar ml. in njegovi so kritike preslišali in zadovoljno pritrjevali izboru. Zdaj ko so na en mah odstopili trije novo inštalirani nadzorniki, vladna partnerja Desus in SD zahtevata odstop vodstva SDH s predsednikom Markom Jazbecem vred. Kaj pa pravi vladajoča stranka? Njena parlamentarna glasnogovornica Simona Kustec Lipicer presoja, da ne gre za strokovne in politične odločitve, ker da so trije člani odstopili na osebno željo. Mhm? Trije novopečeni nadzorniki odstopijo sočasno in vsi trije z vsak posebno osebno zgodbo. Nak, na dan odstopa je na sestanku nadzornega sveta sodeloval predstavnik ECB Ivaylo Blagoev, rezultat njegovega obiska pa je bil takojšnji umik trojice. SMC se očitno ukvarja samo še s tem, kako bi svojo katastrofalno realnost prikazovala kot osebno muhavost.

  • Bernard Nežmah

    15. 4. 2016  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Knjiga

    Boštjan Videmšek: Na begu

    Poročevalski tandem je popisal desetletje množičnega begunstva na nevralgičnih točkah: od Melille, Lampeduse, Lezbosa, Patrasa, Kobanija, doline Beka, Izmirja, Kosa, Aten, Gevgelije, Subotice pa do Slovenije. Avtor niza pretresljive izpovedi in popisuje trpka doživetja. Njegov fokus sta beg in kalvarija nesrečnikov. O isti temi je švedski antropolog Ruben Andersson napisal knjigo »Illegality, Inc.« (2014), v kateri pa ni dominantno trpljenje, temveč pogled onkraj: od kod so bežali, kako so se povezale evropske in afriške policije, kdo je financiral prevoze, vloga humanitarnih organizacij in nastanek biznisa civilnih družbenikov v Maliju, vrnjeni begunci in njihov status med domačini, vrtoglavi porast budžeta Frontexa na račun begunstva etc.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    15. 4. 2016  |  Mladina 15  |  Pamflet

    Bakanalije v senci Paname

    Panamska razkritja diktirajo vsebino medijskih vesti. V soboto se je skoraj čez pol naslovnice časnika »Dela« bohotila fotografija Uroša Slokarja. Košarkarja so dokumenti razkrinkali, da je svoje zaslužke inštaliral v davčni oazi. Prav, delo za davčno inšpekcijo. Mož je na podlagi anonimnega vira pribit na križ prvega negativca. Lahko bi rekli: skrbno novinarsko delo, ki pač razkrinkava rabote.

  • Bernard Nežmah

    8. 4. 2016  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Knjiga

    Diogen Laertski: Življenja in misli znamenitih filozofov

    Osredotoča se namreč na njihovo vsakdanje bivanje, javne nastope in citira njihove ulične polemike. A vsakemu najprej pripiše, pri kom je študiral; eden je začel pri Ksantu in nato prešel h Krantorju, drugi denimo je ostajal le pri Aristotelu. Kakšna vrednota je bil uk, pove Antistenovo bivanje, saj je ta vsak dan prehodil osem kilometrov, da je prišel do pogovora s Sokratom! Mož je Atencem svetoval, naj izglasujejo, da so osli konji; ko so ga ti začudeno pogledali, jim je zabrusil: saj za stratega postavljate neizkušenega človeka tudi samo z glasovanjem.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    8. 4. 2016  |  Mladina 14  |  Pamflet

    Uničevanje okolij

    Panamska afera ali razkritje seznama podjetnikov, ki imajo tam papirnate sedeže podjetij, da bi se izognili plačevanju davkov v matičnih državah oziroma da bi neopazno izpeljali poslovne rabote, je nesporni medijski bum. Seveda pa velja pri tem ohraniti nekaj distance, ki jo je v najboljši meri demonstriral voditelj »Odmevov« Slavko Bobovnik, ki je ministru Goranu Klemenčiču zastavil retorično vprašanje: slovenske delavce, ki delajo v Avstriji, kjer plačajo manj davkov, nato dodatno obdavči slovenska država, medtem ko podjetniki s skokom v davčno oazo obdržijo milijonske zaslužke, ne da bi od njih plačali davek državi.

  • Bernard Nežmah

    1. 4. 2016  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Knjiga

    Sanja Rozman in Mija: Pogum

    Zgodba o deklici, ki jo pri štirih spolno zlorabi ded, v naslednjih letih pa ob soudeležbi matere postane objekt očetovih spolnih igric. Horror, ki iz otroštva v družini napravi pekel.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    1. 4. 2016  |  Mladina 13  |  Pamflet

    Okoljski in besedni delikt

    Vladna večina je uzakonila novelo, ki industriji dopušča večje izpuste škodljivih snovi v okolje. Dejstvo, da je nedavno Državni svet enoglasno zavrnil tak zakonski predlog, ni prižgalo rdeče luči, ob kateri bi se poslanska večina ob vnovičnem glasovanju premislila. Še manj skupina protestnikov iz vrst ekoloških aktivistov, ki je demonstrirala pred parlamentom. Teve kamere so zabeležile deveterico. Res neznatno, toda tudi pomladi 1968 po vdoru sovjetskih tankov v Prago se je pred Kremljem zbralo sedem demonstrantov. Disidente je policija popisala in jim še naprej grenila bivanje, toda 23 let kasneje je mogočna diktatura ZSSR padla, pisatelj Andrej Sinjavski pa je medtem iz disidenta postal eno osrednjih imen med ruskimi intelektualci.

  • Bernard Nežmah

    25. 3. 2016  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Knjiga

    Marko Jenšterle: Intervjuji: Latinska Amerika skozi pogovore

    Skoraj 50 zgodb velikih imen literature, glasbe, politike in filma.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    25. 3. 2016  |  Mladina 12  |  Pamflet

    Izgubljena realnost

    Po svečani proslavi v Ljubljani in po sprejemu pri državnem vrhu se je skakalni prvak Peter Prevc vrnil v Dolenjo vas, kjer so mu sokrajani pripravili topel sprejem. Toda tudi tokrat so se na njegovo popularnost prilepili politiki: na pot v domači kraj ga je osebno pospremil kar predsednik države Borut Pahor. Jasno, pokazal je rešpekt do velikega zvezdnika. A to je storil že dan poprej, ko ga je sprejel v predsedniški palači. Človek bi si zaželel malo miru, nekaj blagodejne depolitizacije v osebnih rečeh brez predsednikov in premierov.

  • Bernard Nežmah

    18. 3. 2016  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Knjiga

    Chantal Mouffe: Agonistika; misliti svet politično

    Knjiga torej, ki premišljuje in nadgrajuje politične teorije. Habermas je mislil družbo kot javni kraj, na katerem antagonisti iščejo konsenz, Mouffova pa izhaja iz mnenja, da imajo različne skupine povsem nezdružljive ideje in načela. Seveda zavrača tudi komunizem kot utopijo in neuspešno prakso sobivanja različnosti. Skratka, politični tekmeci bodo vseskozi v spopadu, toda pri tem ne bodo poskušali izničiti drug drugega. Vsak si bo prizadeval za zmago svojega načela, a bo spoštoval pravico drugih do realizacije drugačnih načel. Agonistični boj je torej permanenten, konfrontacija političnih stališč pa pogoj za vitalno demokracijo. Samo če imajo državljani možnost dejavnega izražanja, jih ne bo zadela apatija, ampak bodo vseskozi dejavni.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    18. 3. 2016  |  Mladina 11  |  Pamflet

    Mirko na vlaku

    Kriminalisti in tožilstvo so zadevo »Bratušek« prignali do sodišča, ki naj bi opravilo še pogovore z aktualnima predsednikoma države in vlade. Reč spominja ne lovljenje čarovnice in na zlorabo organov pregona.

  • Bernard Nežmah

    11. 3. 2016  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Knjiga

    Henry David Thoreau: Walden: življenje v gozdu

    Kaj narediti, če te država duši z davki, s plačo pa komaj plačaš stanovanje in strežeš dnevnim nakupom? Kje najdeš uteho in preobrneš smisel življenja?

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    11. 3. 2016  |  Mladina 10  |  Pamflet

    Izguba včerajšnjega spomina

    Naposled je v Sloveniji zmagal prav. Prvi mož policije Marjan Fank je udaril s pestjo in napovedal, da bodo odpustili sedem policistov, ki so se pred meseci ukvarjali z alkotestom ministra Borisa Koprivnikarja. Zlorabi položajev je napraviti konec. In celo premier Miro Cerar ml., ki preden kaj izreče, pove, da si bo vzel čas za premislek, je tokrat udaril kot strela – to je prav, to bo zgled za vse!

  • Bernard Nežmah

    4. 3. 2016  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Knjiga

    Eric Hobsbawm: Razbojniki

    Kriminal je običajno tema kaznovanja, a Hobsbawm ga vzame kot objekt študije. Ki pa je napisana esejistično in zato še posebej bralno izzivalna. Avtor podrobno prečeše čas od 17. stoletja, osrednja je kajpak Evropa, a seže tudi v obe Ameriki, Azijo in stopi sem ter tja celo v Afriko. Bolj vsebinski naslov bi se sicer glasil – socialno razbojništvo, zakaj njegovi banditi niso navadni tatovi in kriminalci, temveč uporniki proti oblasti. Tako v to temo za hip uvrsti tudi stare ruske revolucionarje s Stalinom na čelu, ki so ob fin-de-sieclu ropali banke. Razbojništvo predstavlja kot gesto skupin, ki so se v imenu individualnosti uprle socialni podrejenosti in torej utelešale svobodo. Socialni razbojnik je bil vseskozi povezan z okoljem, in če se je odločil, da razbojništvo opusti, je zlahka našel svoje mesto v družbi. Dober razbojnik je imel socialni ugled, vseskozi se je namreč opiral na sorodnike, sosede in skupnost. Najsibo španski anarhist Sabaté, Perujec Benel, balkanski hajduk, Zelim Kan iz Dagestana, italijanski brigant ali francoski Salambier. Delo se posebej posveča socialnemu izvoru, naravi razbojništva, momentom maščevanja, reformatorskim idejam …

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    4. 3. 2016  |  Mladina 9  |  Pamflet

    Travma poslovenjenja

    Potem ko teče policijska stavka v neskončnost, ne da bi premier Miro Cerar ml. organiziral redna, če ne kar dnevna pogajanja za čimprejšnje končanje vitalnega problema, se je dogodil salto mortale. Še včerajšnji sindikalni junak Zoran Petrovič je zdaj osrednji medijski negativec in predsednik vlade je lahko krenil v protinapad. Skupina policistov pravijo, da je ministru Borisu Koprivnikarju nastavila past in ga ustavila na test alkoholiziranosti. Medtem ko je bil direktor policije Marjan Fank tokom stavke nezainteresiran opazovalec, je sedaj skočil v prvi plan z napovedjo, da gre pri dejanju policistov za kaznivo dejanje.

  • Bernard Nežmah

    26. 2. 2016  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Knjiga

    Atul Gawande: Minljivost

    Ameriški kirurg indijskega rodu prek osebne zgodbe svojega očeta, nekaterih pacientov in zdravniškega uvida odpira temo zdravljenja neozdravljivih. Človek dočaka trenutek, ko mu tudi medicina ne pomaga več. Vitalnega starca je tako zadel uničujoči tumor hrbtenjače, ki bi ga lahko napravil za tetraplegika, a bil je že tako razžrt, da je bila tudi operacija brez velikih obetov. Sam, kirurg po poklicu, se je odločil, da raje nadaljuje z igranjem tenisa in dobrodelnimi projekti, dokler ga bodo pač noge nosile. In si je priboril še nekaj spodobnih let.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    26. 2. 2016  |  Mladina 8  |  Pamflet

    Skala, ki je padla predaleč

    Po četrt stoletja slovenske države se velja vprašati: kaj je sploh smisel države? Slavnostne akademije državnega vodstva, spomini očetov državnosti, Prešernove proslave, kjer se kulturna genijalnost meri z deklamiranjem prevodov »Zdravljice« v arabščino in druge jezike?

  • Bernard Nežmah

    19. 2. 2016  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Knjiga

    Mabel E. Todd: Misleče telo

    Knjiga je že več kot pol stoletja biblija za plesalce, igralce, športnike, fizioterapevte in študente kineziologije. Študija o uravnovešanju sil, ki delujejo na človeško telo med premikanjem in med sedenjem.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    19. 2. 2016  |  Mladina 7  |  Pamflet

    Čudna pota medijske pozornosti

    Vlada je naposled le izročila magnetogram razvpite seje o komisarki Bratušek in mediji so potem dva dni secirali poslednji detajl komisarske zgodbe. Se je Alenka Bratušek predlagala sama, kaj so govorili ministri – v resnici pa vihar za ništrc. Ambiciozna gospa je pred letom in pol strmoglavila na volitvah, bila ob komisarsko apanažo, vse je bilo povedano in kritizirano že pred poldrugim letom. Popolni nesmisel oživljanje moralnega zgražanja nad že davno padlo žrebico. Pač, vlada, ki pred letom ni hotela izpolniti zahteve informacijske pooblaščenke po objavi spornega magnetograma, in je zadevo raje gnala po sodiščih, je tokrat brez nadaljnjih pritožb obelodanilo afero Bratušek. Pretkano je vrgla kost medijem, ki so jo tako popadli, da so za hip pozabili na fatalne rabote aktualne vlade.

  • Bernard Nežmah

    12. 2. 2016  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Knjiga

    Jure Gašparič: Izza parlamenta

    Avtor predstavlja zgodovinski pregled škandalov, pretepov in ubojev v parlamentu, zraven pa postreže še s podatki o plačah, skupščinskem bifeju, korupciji, uradnikih ter stavbah, v katerih je deloval. Dogajanje postavi v zgodovinski okvir, ko pokaže stremljenja kralja Aleksandra, ki je parlament vseskozi omejeval, minimiziral njegovo vlogo in ga leta 1929 tudi razpustil.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    12. 2. 2016  |  Mladina 6  |  Pamflet

    Demokracija številk

    V Londonu se je vršila donatorska konferenca za pomoč od vojne opustošeni Siriji. Po številki prav uspešna, saj so donatorji zbrali 9 milijard evrov. Slovenski mediji so poročali o prispevkih posameznih držav in ovekovečili izjave voditeljev V. Britanije, Nemčije in Slovenije. Kot eno najpomembnejših vesti s konference so tako prinesli tudi »sirski pogled«, ki ga je izrekel premier Miro Cerar, ml. A kaj je bila že vsebina srečanja? Nagovori premierjev ali finančna pomoč? Finančna pomoč, ki jo je namenila nemška kanclerka Angela Merkel šteje 2,3 milijarde, donacija, ki jo je velikodušno ponudil prvi mož slovenske vlade, pa 200 tisočakov. Delež Slovenije v primerjavi z Nemčijo je 0,01 odstotka oziroma ena desettisočinka, ali če prevedemo v aktualno govorico – to je vsotica, ki jo je aktualni premier zaslužil v nekaj letih samo s pogodbami svojih s.p. poleg svoje profesorske plače.

  • Bernard Nežmah

    5. 2. 2016  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Knjiga

    Aleks Štakul: Skozi čas

    Prav kronike, ki jih pišejo novinarji o svojem mediju, prinašajo vpogled v nevidno tehnologijo novinarske profesije. Pisanje denimo Viktorja Blažiča (Delo), Bogdana Novaka (Pavliha) in Saše Veronika (nacionalka) se posveča notranjim spopadom in cenzuri, Štakulovo delo pa je večinoma afirmativno, kdaj prav sindikalistično tovariško, čeravno se v njem prikažejo tudi pikri zapisi o posameznih televizijskih veljakih in političnih posegih. V tem segmentu je to čtivo, ki ga bodo s posebnim veseljem prebirali nekdanji avtorjevi sodelavci.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    5. 2. 2016  |  Mladina 5  |  Pamflet

    Brezbrižnost do pravne države

    Potem ko je premier Miro Cerar, ml. po šolsko ocenil svoje ministre in ugotovil, da vsi dobro opravljajo svoje delo, se velja vprašati, kakšen tip vladavine je uveljavil v poldrugem letu svojega mandata?

  • Bernard Nežmah

    29. 1. 2016  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Knjiga

    Ernst Haffner: Krvni bratje

    Roman, ki je avtorja spravil s sveta: ob njegovem izidu leta 1932 je zaslovel, po zmagi nacistov so mu knjigo sežgali in jo prepovedali, v naslednjih letih je izpuhtel; ne ve se, ne kje, ne kdaj, ne kako je končal.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    29. 1. 2016  |  Mladina 4  |  Kolumna

    Kako iz kotla

    Evropska begunska pot se je krepko priprla od Švedske do Slovenije. Severni del te poti hoče, da bi na Balkanu, ki ga je hladnokrvno prepustil samemu sebi, nastala vrsta filtrov za redčenje beguncev. Če smo optimisti, se bo pritok upočasnil, povsem ustavil pa nikakor. Če smo pesimisti, bodo filtri preobremenjeni, nastali bodo žepi in se združili v kotel, ki lahko eksplodira.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    29. 1. 2016  |  Mladina 4  |  Pamflet

    Mali in veliki grehi

    Iz stranke in poslanske skupine SMC je izstopil Franc Vlaj. Povedal je, da svojih osebnih političnih pogledov ne more več uresničevati v vladajoči stranki. Stranka je bila besna, njena parlamentarna glasnogovornica Simona Kuster Lipicer ga je ostro pozvala, da naj stranki vrne poslanski mandat, in pridodala, da gre le za njegove osebne kaprice.

  • Bernard Nežmah

    22. 1. 2016  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Knjiga

    Daron Acemoglu in James A. Robinson: Zakaj narodi propadajo

    Profesorja ekonomije in politologije sta združila svoja znanja, da bi našla razlago, zakaj imajo nekatere države visok standard, druge pa se bodejo z revščino.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    22. 1. 2016  |  Mladina 3  |  Pamflet

    Neetičnost v zeleni barvi

    Minister Dušan Mramor je pri polni zavesti uvidel, da zaradi nezaupanja javnosti ne more več opravljati svoje funkcije in je ponudil svoj odstop predsedniku Miru Cerarju ml. STA je vročo vest objavila 18. januarja 2016 ob 15.05. Prvi mož vlade, ki ob usodnih zapletih, s katerimi je soočen, vselej pove, da bo problem proučil in potem odgovori čez nekaj dni ali več tednov, tokrat ni več podoben samemu sebi. STA je namreč istega dne že ob 17.21 najavila vest, da premier njegovega odstopa ni sprejel. Cerarjanski kognitivni proces se je tokrat zaključil v vsega dveh urah. Presodil je, da financminister dela tako dobro in uspešno, da je zanj in za dobrobit države nezamenljiv. In iz predsednika vlade se je spremenil v župnika pri spovedi, ko je poročal, da je minister napako obžaloval, se opravičil in da bo nezakonito pridobljeni denar vrnil v celoti. Skratka, minister Mramor je pred njim priznal greh, se pokesal in opravil pokoro.