Bernard Nežmah
-
17. 7. 2015 | Mladina 29 | Pamflet
V že rekordno vročem juliju prihaja še nov vročinski val. Tako mati Zemlja.
-
10. 7. 2015 | Mladina 28 | Pamflet
Grško vprašanje je osrednja medijska topika. Tudi na Slovenskem vsakdo izreka podporo ali pa jezo nad postopki vladajoče Sirize, celo prislovično zadržani slovenski premier je začel zoper atenski NE streljati filipike. A tako silna čustvena energija teče v prazno, zakaj odločitev bo na koncu sprejel vrh EU. Največja množična debata teče o zadevi, na katero ljudstvo tako ali tako nima nikakršnega vpliva.
-
3. 7. 2015 | Mladina 27 | Pamflet
Se poraja aktivno državljanstvo?
Protikorupcijska komisija je znova objavila poročilo, v katerem izpostavlja sumljiv izvor premoženja Janeza Janše v višini dvesto tisočakov. Ta javni nastop Borisa Štefaneca je absurden, zakaj zaradi suma, ki ga je podala nekdanja Klemenčičeva KPK, zadevo že obravnava tožilstvo. Funkcija te komisije je namreč posredovati svoje ugotovitve preiskovalnim organom. Stvar, ki je že v preiskovalnem postopku, so še enkrat plasirali v javnost.
-
26. 6. 2015 | Mladina 26 | Pamflet
V Vipavskem križu so podrli orjaško 70 let staro cedro, ki je stala sredi kraja in motila nove načrte krajevnih veljakov. Redek dogodek – malokateri kraj v Sloveniji lahko priredi žaganje take drevesne lepotice. Ceder je resda kar nekaj, a tako starih komaj kaj. Lokalna oblast je tako pokončala eno najlepših naravnih znamenitosti svojega kraja. Nekaj domačink je jokalo, nekaj bentilo, toda vse je teklo po najbolj demokratičnem postopku: krajevni svetniki so vsi razen enega glasovali za njeno smrt.
-
19. 6. 2015 | Mladina 25 | Pamflet
Vlada Mira Cerarja planira speljati hitro koroško cesto mimo Braslovč in žrtvovati velike hektare odličnih kmetijskih zemljišč. Domačini protestirajo, se zbirajo na javnih shodih, podpirajo jih okoljevarstveniki, celo kmetijski minister Dejan Židan na vladnih sejah temu projektu nasprotuje s solzo v očeh. In rezultat? – Nič. Cerarjeva ekipa razume demokracijo kot spektakel, v katerem ima ljudstvo sicer pravico ugovarjati, vlada ga tolerantno posluša, nato pa naredi tako, kot je sprva nameravala.
-
12. 6. 2015 | Mladina 24 | Pamflet
Peripetije okoli prodaje »Telekoma« bi lahko končale v vojaškem leksikonu, a tokrat se velja ustaviti pri vprašanju demokratičnosti. Je bolj demokratično, da o prodaji odloča premier Miro Cerar ali vodja opozicijske ZL Luka Mesec ali celo eden bivših predsednikov, ki zoper prodaje grmi kar na spominskih srečanjih sicer posvečenim tragedijam druge svetovne vojne? Naj odloči vlada in njen SDH ali protestniki na ulicah in po medijih?
-
5. 6. 2015 | Mladina 23 | Pamflet
Pred mesecem je vladajoča koalicija skupaj s poslanci ZaAB in ZL predlagala zakon, ki bi radikalno onemogočil kandidiranje na volitvah vsem, ki so bili kdaj obsojeni, in vpeljal odpoklic županov. Po skrbnem premisleku so ta predlog pospremili z besedami, da zdaj dvigujejo etiko v politiki. Reč je bila tako nujna, da so jo dali kar v hitri postopek, da jo sprejmejo na mah.
-
29. 5. 2015 | Mladina 22 | Pamflet
Značilnost diktatur in avtokratskih režimov ni samo nasilje nad opozicijo in drugačnimi mnenji, ampak tudi iznajdba in populariziranje lastnega jezika. Nemški Žid Viktor Klemperer je napisal knjigo »Govorica tretjega rajha«, v katerem je pokazal, kako je nacizem soustvaril tudi besednjak, ki je zavladal v mentaliteti družbe. Med drugim izpostavlja pojem »heroj«, ki je naenkrat označeval samo še podvige nemške vojske, ne pa junaštva taboriščnikov, ilegalcev in arijskih žena, ki so se uprle pritiskom, da se ločijo od svojih judovskih mož. To je danes znano in sprejeto, kaj pa govorica komunizma? Ko je po drugi vojni v Jugoslaviji hotel partijski režim s kom obračunati, mu je pritaknil naziv – fašist. Z njim pa je seveda zrasla množica antifašistov, ki so veljali že zaradi svojega imenovanja apriorni pozitivci, pa četudi so za seboj puščali deset tisoč in več človeških trupel v Kočevskem rogu in Barbarinem rovu. Kar je nenavadno, je ponovna mobilizacija pojma antifašizem na Slovenskem. Zgodovinska raba tega termina je bila sama v sebi nesmiselna. Sovjetska zveza je leta 1945 razglasila zmago nad fašizmom, s katerim se sploh ni bojevala. Fašizem je vladal z Mussolinijem v Italiji, medtem ko je Sovjetsko zvezo napadel Hitlerjev nacizem. Stalinove armade so porazile nacizem in ne fašizma. Podobno na Slovenskem, kjer je fašizem kapituliral leta 1943, zmagoviti maj 1945 pa beleži konec nacistične okupacije.
-
22. 5. 2015 | Mladina 21 | Pamflet
Zgodovinske in okoljske polucije
Kakor koli že obrnemo, zgodovina se vedno vrača. V Srbiji je sodišče rehabilitiralo Dražo Mihailovića, ki ga je sodišče leta 1946 obsodilo na smrt kot narodnega izdajalca. Sodniki tokrat niso presojali krivdo ali nekrivdo, temveč celoten proces, ki je bil voden nezakonito.
-
15. 5. 2015 | Mladina 20 | Pamflet
Ob praznikih vstaj in zmage nad okupatorji v drugi svetovni vojni je na delu amnezija spomina. 27. april kot dan OF je deležen široke medijske pozornosti, medtem ko je 13. maj 1941 še naprej globoko zabrisan. Na ta dan je namreč skupina upornikov, ki jo je vodil Danilo Zelen, aktivist organizacije TIGR, na Mali gori izvedla oborožen spopad z italijanskimi okupatorji. Daleč pred prvimi partizanskimi streli so se torej uprli primorski uporniki, ki so bili vojaško organizirani že od konca dvajsetih let kot prva slovenska antifašistična organizacija. A dejstvo, ki je bilo pod partijskim režimom strogo zabrisano, je še dandanes kisla kost za osrednje medije. Čeprav prosti komunistične cenzure še vedno ne vedo, kaj bi s tem dogodkom in se ga raje ognejo.
-
8. 5. 2015 | Mladina 19 | Pamflet
Ob proslavah sedemdesetletnice zmage nad nacizmom v Evropi si poleg slavja velja zastaviti nekaj vprašanj. Na ta dan se je resda končala morija, ki jo je izvajal nacistični režim, vendar to ni prineslo zmage miru in človečnosti. V Alžiriji je francoska oblast streljala na alžirske demonstrante, od katerih so tisoči dan svobode pozdravili s svojo smrtjo. Tudi usoda zajetih nemških vojakov in drugih kolaboracionističnih enot kaže, da se je brezpravje tudi po Hitlerjevem zlomu nadaljevalo. Angleški zgodovinar Keith Lowe je v knjigi »Podivjana celina« prinesel statistične podatke o umrljivosti vojnih ujetnikov. Od teh, ki so se znašli v angleških taboriščih, jih je umrlo manj kot promila, v francoskih 2,6 odstotka, v poljskih 7,7, medtem ko je bila smrtnost vojnih ujetnikov v sovjetskih taboriščih kar 35,8 odstotka. Neslavni evropski rekorder je Jugoslavija, kjer jih je v rokah Titovih armad pomrlo kar 41,2 odstotka.
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Pamflet
Vlada Mira Cerarja je prek noči sprejela traso hitre ceste F 2 od Velenja do Šentruperta. Še več, ni sprejela nove lokacije, temveč je zavrgla staro, ki jo je sprejela že prejšnja vlada. Ob dnevu zemlje se je zato zbrala množica protestnikov v Braslovčah, ki je protestirala zoper neumnost, da izberejo dražjo, daljšo in za okolje bolj uničujočo inačico. Domačini bi namreč zaradi nove trase izgubili 100 hektarjev plodne zemlje. Odzvala se je ministrica za okolje Irena Majcen, ki je s protestniki opravila s prostim stavkom - da je novi izbor najboljša možnost!???
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Pamflet
Si upamo videti to, kar vidimo?
Človek stopi v dan in ugleda prelepo sončno jutro. Je to res, kar vidi? Zmeden se obrne na ministrstvo za pravosodje, ki mu v odločbi potrdi, da je dejansko obsijan s soncem. A vseeno ni povsem prepričan, če prav dojema stvarnost, pa zato vloži še tožbo zoper vremensko napoved na Upravno sodišče, ki mu potrdi, da so vremenarji samovoljno napovedovali vreme in da danega dne res sije sonce. Ker je temeljit, preveri še v tretje in vloži prijavo na KPK. Ko mu tudi ta potrdi, da je zunaj sončen dan, naposled popusti in sprejme, da je bilo to, kar je sam videl, že od začetka lepo sončno jutro.
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Pamflet
Politika kot popravljanje krivic
»Združena levica« je prišla s predlogom zakona o odpisu dolgov najrevnejšim. Nedvomna gesta človekoljubnosti, ob kateri pa se je izkazalo, da podoben zakon pripravlja že vlada. Pričakovali bi torej, da bodo Luka Mesec in njegovi poslanci pozorno vskočili, ko bo vladajoča koalicija v parlamentu predstavila svoje načrte, katere bi potem sami z amandamji korigirali. Zakon je pač nekaj pragmatičnega, za kar moraš prepričati parlamentarno večino. Namreč šele takrat postane otipljiva korist tudi za obubožane. Glasni medijski nastop v trenutku, ko se problema institucionalno že loteva vlada, pa je videti kot reklamna akcija ZL.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Pamflet
Če kupiš mlinček za kavo, dobiš certifikat, da bo reč mlela vsaj eno leto. Kakšno garancijo pa imajo besede zunanjega ministra? Karl Erjavec pred kamerami pove, da bo njegova stranka glasovala za razrešitev obrambnega ministra Janka Vebra in napove, da če bo SD odšla iz koalicije, nič zato, bosta vladali naprej SMC in Desus. Potem mine manj kot dan, v javnost ne pridejo nobeni novi dokumenti ne evidence, isti Erjavec se spet postavi pred novinarje, a tokrat pove, da njegov Desus ne bo podprl odstavitve ministra Vebra. Besede vodje druge najmočnejše vladne stranke imajo rok trajanja manj kot 24 ur! Ker ima mož smisel za glumaštvo, je pričakovati nov rekord: besede, ki jih bo izrekel dopoldne, bo že popoldne postavil na glavo.
