
Bernard Nežmah
-
Peter Batty: Titova velika prevara
Delo sicer zaobseže celotno politično kariero jugoslovanskega partijskega voditelja, posebej podrobno pa opisuje značilnosti njegove vladavine med letoma 1945 in 1980. A najmočnejši del so prikazi poročil britanskih agentov, tajnih služb, medvojnega poročanja BBC in londonske vlade. Poleg vojne v Jugoslaviji je namreč potekala še nevidna bitka za medijsko in politično interpretacijo. Agent Archie Jack je denimo skupaj s četniki septembra in oktobra 1943 zrušil pet mostov na železnici Beograd–Sarajevo, BBC pa je uspeh pripisal partizanom. Ko je vodja britanske misije zahteval demanti, ga BBC ni objavil. Kako? Preprosto, informacije je v London pošiljal SOE v Kairu, kjer pa jih je filtriral in preobračal visoki funkcionar James Klugmann, ki je bil član komunistične partije in po razkritju MI 6 sovjetski agent! Avtor posamezne momente vojne vrednoti številčno, tako opozarja na pretiravanje v poročilih o številu partizanov, previsoke ocene o moči nemške armade v Jugoslaviji in pritožbe britanskih generalov o mlačnem delovanju partizanov, ki leta 1944 niso pretrgali nemških komunikacijskih povezav od Grčije do Avstrije.
-
Medtem ko premieru Miru Cerarju ml. po več mesecih še vedno ne uspe skleniti dogovora s stavkajočimi policisti, se je od problemov sedanjosti raje obrnil v prihodnost. Nedavno je sporočil, da se ukvarja z vizijo Slovenije do leta 2050. Še dobro, da ni napovedal vladnih ukrepov, ki bodo skrojili državo do leta 2300!
-
Jeremy Rifkin: Družba ničelnih mejnih stroškov
Ameriški ekonomist, ki je svetoval zadnjim trem predsednikom evropske komisije, Sarkozyju, Merklovi, Janši, kitajski premier Xi pa je misli iz njegovih knjig vključil v plan za naslednjo petletko.
-
Na Brdu se je zbral cvetober slovenske diplomacije in mediji so z nekajdnevnega sestanka poročali, kot da se dogaja svetovno čudo. Posnetki, poročila in izjave so polnile osrednje vesti. In kaj so bile vsebine, zaradi katerih se je ustavil čas? Premier Miro Cerar, ml. je razkril, da vlada podpira Danila Türka v poskusu pohoda na vrh OZN. Kar je znano že mesece. Potem je kot vedeževalec obelodanil, da bo begunska kriza zaznamovala EU v novem letu. Kar je že dolgo razvidno vsakomur. Nevedni diplomatski zbor je ob koncu ekspozeja razsvetlil še z ugotovitvijo, da je džihadistična Islamska država grožnja univerzalnim vrednotam človeštva.
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Kultura | Knjiga
Patrick Modiano: V kavarni izgubljene mladine
In seveda piše o preteklosti. Pred kamerami ne briljira, še manj je medijski zvezdnik. Je pisatelj v čisti obliki, ki piše, ki se trudi z izbiro besed, ki romanov ne trese iz rokava, ampak svoje pisanje popravlja in predeluje. Drži se postopka, da začne s sceno, ki jo natančno vidi. Tako tudi v danem romanu: »Vedno je vstopila skozi ožjega od obeh vhodov v kavarno, tistega, ki so ga imenovali senčna vrata. Vedno je izbrala isto mizo v ozadju male sobe.«
-
Kriminalisti so včeraj zadržali premiera Mira Cerarja ml., potem ko so skozi skrite prisluhe dobili dokaze, da od vsakega posla, ki ga podpiše vlada, pobere deset odstotkov provizije. Tako pri razvpiti žici, novem mega računalniku, pri obnovi regionalnih cest in pri skakalnem centru Planica. ???? Jasno, v državi bi zavladalo izredno stanje, protesti, politični nastopi, mediji bi brez usmiljenja tolkli po silni korupciji - saj smo v mafijski državi!
-
18. 12. 2015 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
Barthes (1915–1980) je ikona, ki daje pečat semiologiji, literarni kritiki in strukturalizmu. A je obenem tudi praoče časopisne kolumne. Mitologije so zbirka tekstov, ki jih je objavljal v reviji Les lettres nouvelles, v njih pa analiziral vsakdanje mite, kot so reklame za pralne praške, novi model Citroena, striptiz, biftek in pomfrit, obraz Grete Garbo, igrače, Einsteinovi možgani, Tour de France, pohod plastike, turistični bum križarjenja po Sovjetski zvezi, prosta rokoborba »Catch« etc.
-
Mariborski župan Andrej Fištravec že poldrugo leto vabi premiera Mira Cerarja ml. na uradno srečanje v Maribor. Misija nemogoče. Vabil naj bi se nabralo že blizu deset, premiera pa od nikoder. Vse drugače je ravnal prvi mož vlade, ko je na dan slavnosti novih planiških stadionov povabil na srečanje gorenjske župane. Toda ti so vsi po vrsti bojkotirali napovedani dogodek. Vlada je namreč pred tem po dolgih pogajanjih sklenila, da občutno oklesti povprečnino občinam. Jasno, župani, ki bodo ostali brez zajetnega dela proračunov, so bili besni. Čemu bi se kot mucki zbrali okoli primusa, ki jih je pred tem povozil kot valjar, in se prazno smehljali v kamere. Seveda to ni vprašanje prestiža, temveč usodna poteza v smeri uničevanja manjših občin.
-
11. 12. 2015 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Mark Tulij Ciceron: Pogovori o starosti
Pred njim pa izjemni predgovor prof. Kajetana Gantarja, ki pronicljivo popiše Ciceronovo življenje, njegovo miselno formiranje, govorniško in politično kariero, po padcu pa njegov beg v osamo in filozofijo, rimsko politiko ter njegovo recepcijo v misli Zahoda. Danes prav redko, da ima spremna beseda skorajda težo izvirnika.
-
Policisti, mandarini in gozdovi
Pred tremi tedni je premier Miro Cerar., ml. v svojem najostrejšem govoru napadel stavko policistov z očitki, da je neprimerna, nedostojna in sramotna. Osupli policijski sindikalisti so kajpak zahtevali opravičilo predsednika vlade. In kako se je izmotal ministrski predsednik? – Odšel je na pot. Na konec sveta. Najprej na Kitajsko, se ustavil na klimatskem vrhu v Parizu, nato opravil še turnejo po ZDA. Če voditelji držav v času resnih stavk odpovedo svoja potovanja, je slovenski stavkovna pogajanja zamrznil za čas svojih obiskov. Še več, na poti po največji ameriški državi se je iz premiera spremenil v predsednika gospodarske zbornice. Obiskoval je računalniška podjetja IBM, Microsoft etc., iz ZDA pa se je vrnil, ne da bi ga sprejel predsednik Barack Obama, ne, srečal se ni z nobenim ministrom, sprejeli ga niso ne v kongresu ne v senatu. Diplomatski polom. Si predstavljate, da bi v Slovenijo priletel litovski premier, ki bi na uradnem obisku obredel venček termalnih letovišč, nato pa odletel brez sprejema v vladni in predsedniški palači???
-
4. 12. 2015 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Anton Komat: Če boste molčali, bodo kamni govorili
Globalno segrevanje, hormonski motilci in gensko spremenjena hrana v biti spreminjajo naš planet. V zahodi civilizaciji pa je na delu še popoln razkroj avtonomnosti: ljudje ne znajo več pridelovati hrane, ampak plačujejo farmacevtsko industrijo, da jih obvaruje pred posledicami industrijske hrane, ne znajo več vzgajati otrok, temveč plačujejo psihologe in psihiatre, ne znajo popraviti vodovodne pipe, ne oskrbeti rane ali pozdraviti navaden prehlad brez zdravil. – Ja, v prihodnosti bodo edini, ki bi lahko govorili o preteklosti, le še kamni.
-
Po medijih se vztrajno širijo pozivi, da bi morali tožilci ukrepati proti sovražnemu govoru, in očitki, da tožilci zanemarjajo preganjanje verbalnega nasilja. Ljudski pozivi pravosodju k strogem kaznovanju so bili posebej dejavni leta 1945. Takrat so sodili vršilcu dolžnosti ljubljanskega župana Francu Jančigaju. V prvih mesecih novega režima so se še našle avtonomne persone, kot je bil predsednik akademije prof. Milan Vidmar, ki je na sodišču pričal v korist obtoženega in navedel, da je prav Jančigaj preprečil razstrelitev važnih objektov na begu domobrancev. Sodniki so mu prisluhnili in izrekli kazen 10 let zapora ter zaplembo premoženja. A že naslednji dan se je v časopisih oglasil partizanski komisar Dušan Pirjevec, ki je v šestdesetih napravil veliki preobrat in postal eden vodilnih intelektualcev in enfant terrible stare partije. Toda leta 1945 je kot partijski aparatčik spisal članek, v katerem je napadel Vidmarja z besedami: kdor hoče gledati zločine fašistov z nekega objektivnega stališča, je že sovražnik svobode in ljudstva. In rezultat? Dva tedna kasneje je vrhovno sodišče spremenilo kazen in Jančigaja obsodilo na smrt!
-
27. 11. 2015 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Nuccio Ordine: Koristnost nekoristnega
Zakaj torej zavrača kriterij koristnosti? Če bomo svojo dejavnost vodili s stališča, kaj nam bo v korist, se vnaprej odrečemo idejam in norostim, saj bomo zmeraj ubirali poti, ki smo se jih mehanično naučili. In se odpovedali radovednosti, najlepšemu gibalu bivanja. Najmočnejši argument, ki ga avtor zapiše, je Cioranova pripoved o Sokratu, ki vadi napev na piščali, medtem ko čaka na smrtni požirek trobelike. – Kaj ti bo to, Sokrat? In njegov odgovor: »Da bom znal to pesmico, preden bom umrl.«
-
Bilo je v prvih letih Titovega režima, ko je komunistična partija v Jugoslaviji prepovedala nošenje burk. Pol stoletja kasneje v Sloveniji SDS predlaga prepoved burk in nikaba v javnosti, stranka SD pa se odzove, da sta prepoved in omejevanje orodje tistih, ki kujejo priljubljenost na politiki strahu in izključevanja. Židanova stranka SD, ki je pravni in vsebinski dedič stare partije, je pozabila na svojo zgodovino, kaj šele da bi vladavini Tita, Kardelja in Kidriča očitala, da se je vzpostavila za strahu in izključevanju.
-
20. 11. 2015 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Thomas Piketty: Kapital v 21. stoletju
Bralci, ki bi Pikettyja posvojili s par idejami, si bodo polomili zobe. Delo je namreč izjemna postmarxovska analiza zgodovine kapitala od 18. stoletja do danes, ki teče počasi, pikolovsko in podprta z grafikoni. Temelji na statistikah, a spretno tudi na romanih Jane Austen, Honoreja de Balzaca, Alekseja N. Tolstoja etc., ki veristično popisujejo distribucijo bogastva svoje dobe.
-
Premier Miro Cerar, ml. se je razjezil, kot še nikoli. Njegova jeza je bila tako očitna, da so o njej poročali celo v osrednjih poročilih. »To je neodgovorno, to je nedostojno, to je sramotno«, je kar kipelo iz njega. Katero zlodelo je torej pretilo državi in ga je ustavil?
-
13. 11. 2015 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Stvar je preprosta: enormna poraba fosilnih goriv vodi k svetovnemu segrevanju, naslednji korak pa bo splošni dizaster. Toda sočasno mediji vse manj in manj povezujejo to kavzalnost in tako suše ter povodnji pripisujejo nerazumljivi igri narave. Ob tem multinacionalke in enako državna podjetja vršijo ekstrakcijo, se pravi plenjenje nafte, plina, rudnikov, vode, kar sistematično uničuje celotne regije. Kaj torej storiti? Kleinova stavi na ljudske upore ter proteste, navaja številne primere, denimo vstajo Ogonov v delti Nigra, kjer jim je uspelo ustaviti črpanje nafte, ki je ogrožalo kmetijstvo in prvobitno življenje staroselcev. Opredeli pojem »blokadija«, gibanja za pravice obglavljenih hribov, potopljenih dolin, izsekanih gozdov etc., ki implicira ne le zaščito, temveč tudi pravico do obnove devastiranih krajev.
-
Bodeča žica, ki jo na meji postavlja slovenska vlada, je vse drugo kot bodeča žica.
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Janko Kos: Ideologi in oporečniki
Memoarska literatura ima pred kabinetnim zgodovinopisjem prednost detajla, ki ga prinašajo osebne izkušnje in anekdote. Tako avtor razkriva bivanje revij Besede (1951–1956), Revija 57 (1957–58) in Perspektive (1960–64), gledališke skupine Oder 57 (1957–1964) in delovanje legendarnega Oddelka za primerjalno književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Moč Kosovega spominjanja je v postopku, ko nam na primerih posameznosti oriše duh časa, se pravi ideološki okvir komunističnega režima v petdesetih in šestdesetih letih. Revije, ki so okoli sebe zbirale prodorne mislece in ustvarjalce, so prav v trenutku, ko so postale zaznavne in dobile družbeni pomen, neizprosno ukinili, najbolj štrleči avtorji pa so končali v sodnih preiskavah in po zaporih. Toda tu pisec primakne še podvprašanje: kdo je bil ustanovitelj ali vsaj pokrovitelj teh projektov? Brez iluzije o spontani organizaciji civilne družbe – kreator je bil vrh komunistične partije, ki je novim generacijam podarjal revije, a jih pri tem budno opazoval. Reč je spominjala na dresiranje psov: vsakič, ko je skupina stopila dva koraka onkraj dovoljenega partijskega polja, je dobila ukor – ukinitev in kazen za štrleče, ki naj bi bila v poduk preostalim. Režim jim je namreč hitro ponudil novo revijo in z njo drugo priložnost, a zgodba neuspešnega učenja se je vsakič ponovila. Svoboda izražanja, še tako šibko udejanjena, je bila za partijo nesprejemljiva.
-
Lahkotnost površinskih povezav
SDH je praktično največje državno podjetje, saj upravlja z več kot 11 milijardami. Od prvega nadzornika takega giganta se pričakuje, da je izjemni finančni oz. gospodarski ekspert, predvsem pa, da zna jasno in natančno pojasniti svoje poteze. A ko je torej Nadzorni svet prek noči odstavil predsednika SDH, je prvi nadzornik Damjan Belič potreboval skoraj teden, da se je pripravil na srečanje z novinarji. In kaj so prinesle tako dolge priprave? Pred novinarko nacionalke je napol jecljaje zatrjeval, da je bilo vse zakonito in brez vmešavanja politike. Povedal ni nič. Pač, da je dosedanja uprava dobro delala, a da jo je zamenjala nova, ki da je še boljša. In tako klavrna in nebogljena figura vodi največjo slovensko hiperkorporacijo!?????
-
30. 10. 2015 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Marc Bloch (1886–1944) velja za enega največjih francoskih zgodovinarjev. Toda ustanovitelj znamenitih »Annales« in medievalist, ki je proučeval večstoletna obdobja srednjega veka, je svojo najvplivnejšo knjigo posvetil šestim tednom pomladi 1940.
-
Kadrovske rabote v zavetju beguncev
Vlada Mira Cerarja, mlajšega vse bolj spominja na kljuse, ki poskoči samo takrat, ko mu prileti od nekod batina. V begunskem valu je bila tedne osrednja nevralgična točka vasica Rigonci, ki je v totalnosti spremenila svojo fizionomijo, saj je število prebežnikov deset krat preseglo število domačinov. Dimenzija - kot če bi Maribor naenkrat gostil za milijon beguncev! Skratka, vlada je tu pokazala popolno neobzirnost do malega kraja. V glavnem mestu se je pred mesecem odvila množična manifestacija v podporo beguncem, po mestnih ulicah najdete grafite – refugees welcome!, samo beguncev ne boste opazili. Človekoljubje je tod salonsko, všečni govor, ki se v realnosti ne udejanja. Še več, pred časom so se mediji čudili nad jezo v kraju Zavrč, kjer so množico napotili na nogometni stadion, naslednji dan pa smo gledali prizore besnega lokalnega župana, ki je zrl na zdelano zelenico. Mož je deloval kot negativec, malo da ne kot ksenofob, medtem ko je Ljubljana odprta do tujcev, le da razen turistov v mesto ne sprejme nobene begunskih skupin. Na delu je perverzna logika mestnih kozmopolitov, ki se radi zgražajo nad spontanim odzivom nejevolje podeželanov zaradi begunskega vala, hkrati pa njim ne pade na misel, da bi odprtost pokazali s konkretnimi zgledi gostoljubja v lastnem mestu.
-
23. 10. 2015 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Izidor Cankar, Veno Pilon, Alenka Puhar, Irene Mislej: Listi z roba
Izidor Cankar je bil kulturniška zvezda že pri 25 letih, še v času Avstro-Ogrske. Nekaj zaradi bližine z bratrancem Ivanom, v glavnem pa zaradi razgledanosti in esejističnega stila s pridihom ironije. Med vojnama je bil profesor umetnostne zgodovine na univerzi, pisec umetnostnih študij, prevajalec, navsezadnje duhovnik, ki se je zaljubil in izstopil iz Cerkve, in desetletje ambasador na ameriških celinah. V času nemške okupacije je bil minister jugoslovanske kraljeve vlade v Londonu, se srečal s Titom na Visu 1944, podprl njegovo komunistično gibanje in se vrnil v domovino. In kakšno mesto je dobil ta meščanski Titov podpornik po vojni?
-
Od kod izvira prihod barbarov?
Pred dnevi je vlada izdala soglasje z odstavitvijo direktorja Onkološkega inštituta (OI) Janeza Remškarja in končala agonijo na enem najbolj pomembnih medicinskih inštitutov. Malo nazaj je namreč že odstavljeni direktor zahteval odpoved kirurgu Eriku Breclju, potem pa ovadil še pravnico, ki tega zaradi protipravnosti ni hotela storiti. Groteska, ki pa ji je botrovala vladna ekipa Mira Cerarja, ml. Že na začetku septembra je namreč svet (OI) izglasoval odstavitev direktorja, medtem ko so ministri potrebovali 40 dni, da so to odločitev obravnavali in potrdili. Čemu tako dolg odlog? Noben član sveta (OI) ni nasprotoval odstavitvi, osmerica jo je potrdila, dva sta se vzdržala. Zadeva je bila kristalno jasna, toda vlada o tem ni hotela razpravljati. Šele po pritisku javnosti zaradi serije novih škandalov je storila to, kar bi lahko že mesec dni nazaj.
-
16. 10. 2015 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Ur. Blaž Otrin in Marija Čipić Rehar: Jegličev dnevnik
Pokupil celotno naklado Cankarjeve Erotike, protestiral proti goloprsi mladenki nad Prešernovim spomenikom, podpiral kmečko zadružništvo, dal sezidati prvo slovensko gimnazijo v Šentvidu, podprl majniško deklaracijo 1917, se v časnikih spopadal z liberalci, se kdaj uprl branju kraljevih okrožnic na prižnici, na ljubljanskih volitvah 1922 podprl koalicijo SLS s socialdemokrati in komunisti proti liberalcem, v času diktature kralja Aleksandra napisal pismo prepovedanim Orlom, zaradi česar oblast zaplenila vse časopise, ki so ga natisnili.
-
Sodobna poplava informacij pomeni bogastvo vsemogočih podatkov, toda njena cena v množici vesti je pozabljanje. To, kar je človek vedel predvčerajšnjim, Bog ne daj leto ali desetletje nazaj, je vmes že potisnil v pozabo. Trenutno nas mediji zasipavajo s pozivi ZDA in EU Rusiji, naj ustavi napade v Siriji. Prvi demon je spet ruski predsednik Putin. A kaj je že bila osrednja tema sirske tragedije izpred meseca? Zločini in obglavljanja, ki jih je vršila Islamska država. Zdaj je naenkrat izpuhtela kot vir zla, od nikoder več poročil o njenih grozodejstvih in uničevanjih. Retorika Nata je uperila prst proti Rusiji, kar mediji dnevno ovekovečajo.
-
9. 10. 2015 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Agata Tuszyńska: Obtožena: Wiera Gran
Bila je Židinja, ki je po nacistični okupaciji Poljske končala v varšavskem getu, a ji je od tam uspelo pobegniti in v ilegali preživeti vojno.
-
V Stockholmu so podelili Nobelove nagrado za kemijo, ki so jo prejeli Tomas Lindahl, Paul Modrich in Aziz Sancar. Trojica je na molekularni ravni zarisala, kako celice popravljajo poškodovano DNK in zaščitijo genske informacije. Za epohalne ugotovitve, kako bi bilo moč popraviti poškodovano molekulo DNK, so trije znanstveniki poleg slave prejeli še vsi skupaj 800 tisoč evrov nagrade.
-
2. 10. 2015 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Navedene štiri teme je težko konsekventno povezati. A esejistični slog pač omogoča, da končajo v eni knjigi, zakaj vezivo ni vsebina, temveč avtor. Navsezadnje tudi slovenščina, ki pozna isti pokončevalni morfem v besedah hu-mor in samo-mor.
-
Gledajo drobiž, ne vidijo pa bankrota
Osrednji mediji eden za drugim prinašajo kritike, kako so zaslužki vodilnih v DUTB nesramno veliki, zraven postrežejo s podatki o 25 tisočakih, ki jih mesečno pospravi njen direktor Torbjörn Mansson. Da gre za fatalno vprašanje, kaže intenzivnost, ki teče iz dneva v dan. In tako se je ostro odzval tudi premier Miro Cerar, ml., ki je napovedal, da bodo ostro ukrepali, če so akterji »Slabe banke« res zaobšli zakon. V tej kolektivni jezi je vsak pristavil svoj lonček, celo vodja razpadle in že pozabljene poslanske skupine ZaAB Alenka Bratušek je za nekaj sekund spet osvojila medije s preroškim stavkom - vlada ima škarje in platno.