-
Hans Belting: Faces: zgodovina obraza
Bo torej vsebina zgodovina enega obraza ali vseh obrazov v zgodovini? Avtor izbere pot, na kateri pobira material iz tisočletij ohranjenih podob obrazov, mask, posmrtnih mask in lobanj. Kiparstvo, slikarstvo, filozofija, umetnostna zgodovina, jasno gledališče in v sodobnosti fotografija, film, televizija in medijska facialnost, politika in reklama. Nekoč so v teatru nastopali z maskami, nato je isti igralec z igro predstavil množico obrazov, stoletja kasneje se je Rilke spraševal, ali človek ponosi obraz, ki ga nosi leta, še huje – kaj če ponosi vse svoje obraze? Obraz ni en, a ko ostane le lobanja, se sooči z lastnim razkrajanjem. Po drugi strani – portret papeža, božji pogled, Mao Cetung, Marilyn Monroe, policijske kartoteke, veliki plan, fenomen revije Life, ki z naslovnicami zareže v najhujšo ameriško travmo, ko objavlja obraze v vojni v Vietnamu ubitih ameriških vojakov … Seveda iskanje avtentičnega obraza; prednacistična Nemčija že izpostavlja ljudski obraz kmeta proti ponarejenemu obrazu meščana in tako v neskončnost. In kajpak avtoritarni režimi, kjer podobe voditeljev na velikanskih formatih zasedejo javni prostor.
-
Nova mestna oblačila
Ta teden se je slovenska vlada izjemno izkazala. Policijska ministrica Vesna Gjörkös Žnidar se je pohvalila, da je Slovenija EU pokazala, da zna braniti schengensko mejo. A kot se za premiera spodobi, jo je prekosil Miro Cerar, ki je poročal domači javnosti, da je bil v nekaj dneh kar dvakrat pohvaljen, najprej: »Merklova me je pohvalila zaradi ukrepanja pri beguncih« in komaj dan kasneje še v drugo: »Veseli me, da je Juncker opazil, da se je Slovenija odlično soočila z begunsko krizo.«
-
David Eagleman: Prikrito: neznano življenje človeških možganov
Kaj bodo o področju, ki ga proučujeta lingvistika in psihoanaliza ter vešče izkorišča propaganda, povedale laboratorijske nevrološke raziskave? Skupino pacientov, ki je bolehala za amnezijo, so vse dopoldne učili igrati tetris, a že naslednji dan je pozabila, kaj se je učila prejšnji dan.
-
Hvalnica mizerije
Sredi begunske agonije se javlja nov rod medijskih človekoljubov. Medtem ko madžarski premier Orban velja za brezsrčnega Atilo, je hrvaški premer Milanović zablestel pred kamerami, ko je povedal, da bodo v državi sprejeli vse begunce ne glede na vero in barvo kože. – Jih bodo sprejeli in jim dali možnost bivanja na Hrvaškem? Ne čisto tako, prvi mož vlade je namreč dodal, da jim bodo omogočili nadaljnjo pot proti severu in v Nemčijo. Z največjo naklonjenostjo jih bodo transportirali ven iz države.
-
-
Masanobu Fukuoka: Živeti naravo
Desetletja je novinar Tošio Hanamicu obiskoval Fukuoko in z njim posnel vrsto radijskih in televizijskih pogovorov. Vsebine so kajpak šokantne: kako imeti bogat sadni in zelenjavni vrt, ne da bi se pretegnili? – Preprosto, pustite naravi, da opravi delo.
-
V senci »Patrie«
Na vest o zastaranju zadeve »Patria« se je odzval pravosodni minister, ki je najprej dejal, da ni dobro, da je zastarala, dan kasneje pa je svoje videnje razširil z mislijo, da zaradi zastaranja nikomur ni treba odstopiti. Ko bi logiko razmišljanja ministra Gorana Klemenčiča vpeljali v podjetništvo, bi direktor na skupščini delničarjev poročal, da poslovanje resda ni dobro, da pa za to ni nihče odgovoren. Kdo bi se ob tem vprašal, čemu ima vlada potem sploh ministra za pravosodje, ko pa sodni postopki niso odvisni od dela sodnikov, ampak je vse v božjih rokah.
-
Ur. Boštjan Kocmur, Tamino Petelinšek, Primož Lampič: Umik čez Ljubelj, maj 1945, skozi objektiv Marjana Kocmurja
Eksodus civilistov in domobranske vojske ob prihodu partizanske vojske na fotografijah, ki jih je posnel fotografski mojster, tudi sam na begu. Dogodek, ki je bil pol stoletja tabu tema, odpravljena s stavkom ali dvema, je 70 let kasneje zaživel v knjigi. Kar je bodeči šarm zgodovine, ki se neprestano vrača, četudi se vmes zdi, da je v kolektivnem spominu pogubljena.
-
Onkraj spontane samoumevnosti
Obrazi ljudi iz Sirije, Afganistana, Eritreje, Iraka in od drugod so se iz begunskih taborišč v Aziji in Afriki tokrat množično pojavili v grških turističnih mekah, na beograjskem in budimpeštanskem kolodvorju. Govor solidarnosti in sočutja počasi prenika v politične govore in medijska poročila. Toda sočasno z njim se pojavlja novi rez. Francoski premier Manuel Valls je na »poletni univerzi« socialistov v ognjevitem govoru citiral odlomke iz Biblije in plediral za odprto srce, a obenem potegnil ločnico: eno so begunci, ki so pribežali iz vojnih območij, drugo so begunci, ki so samo ekonomski migranti - za te azila in vstopa v Evropo ni! Ni edini, nasprotno, to je načelo, ki velja po vsej EU.
-
Pavel Basinski: Lev Tolstoj: Pobeg iz raja
Odlično izhodišče za kriminalni roman, a pri Tolstoju se ni izšlo. Ni ga izsledila žena, ampak novinarji, in ti so nato na naslovnicah dan za dnem poročali o poteh njegovega bega. Poskusil je s samostanom, s kraji bogu za hrbtom, toda bil je prevelik, da bi se lahko pretihotapil v osamo. Samo njegove avtorske pravice so bile vredne deset milijonov zlatih rubljev, imel je ducat otrok, milijone bralcev, nekaj posestev, sedem oporok, kar štirje škofi so hiteli dajati izjavo, ko se je ustavil v Optinskem samostanu, čeravno ga je cerkev že desetletje pred tem izobčila.
-
Francisco José Contreras in Diego Poole: Nova levica in krščanstvo
Avtorja izhajata iz mračne podobe katoliške cerkve v zahodnih medijih, zaradi katere se širi mržnja, ki jo opišeta s pojmoma kristofobija in dekristjanizacija. Obenem pa poudarita, kako je novi levici, ki je opustila marksistično ureditev gospodarstva, uspelo doseči ideološko hegemonijo s temami splava, spolne permisivnosti, z dvomi o tradicionalni družini in relativizmu.
-
Božo Repe: S puško in knjigo
Obsežno delo o partizanstvu, napisano v postpartijskem času. Nekoč so zgodovinarji M. Mikuž et al. opisovali vojno dogajanje iz črno-bele perspektive spopada partizanov z okupatorji in izdajalci, Repe pa poskuša vnesti več objektivnih faktov, a pri tem še naprej izhaja iz apriorne apoteoze NOB.
-
Tony Judt: Velika iluzija
EU ne kot obljubljena dežela, ampak skozi njene paradokse in protislovja. Ko Judt premišljuje, se sklicuje na dejstva. Z isto količino dela na kmetiji so leta 1900 prehranili pet ljudi, pol stoletja kasneje šest, leta 1980 kar 35. In zdaj vprašanje: zakaj so države EU panogo v razcvetu še dodatno subvencionirale? – Zaradi strahu, da bi se drugače kmečka populacija približala fašističnim in nacionalističnim gibanjem. Toda v času avtorjevega pisanja še ni bila na pohodu globalizacija, ki je v Evropo prinesla poceni hrano na račun huronske rabe pesticidov in kemičnih gnojil, s katero pa se je sočasno drastično zmanjšala kakovost prehrane in je male evropske kmetovalce spravila pred bankrot.
-
Pascal Bruckner: Pridni sinko
Despot, šovinist in antisemit, ki pretepa in trpinči ženo in otroka. Kako ob njem odrasti? Običajno to pelje v osebne tragedije, z nekaj sreče s psihoterapijo v še kar spodobno bivanje. In kakšno pot si je utrl Pascal Bruckner? – »Edini način, da ubežiš iz družine, je, da si po-
-
C. G. Jung: Rdeča knjiga
Psiholog in psihiater Carl Gustav Jung spada med velikane, ki so za seboj zapustili šole, terapevtske metode in knjige, ki so oblikovale intelektualno sodobnost: Psihološki tipi, Odnos med jazom in nezavednim, Psihologija in religija, Psihologija nezavednega, Človek in njegovi simboli.
-
Bog mesta tudi kot Had
39 stopinj C in več. Vladne službe v dobrobit ljudstvu napovedujejo oranžne alarme. Usodna fatalnost, kjer ni kaj storiti. Res? Idealna knjiga za najbolj pasje od pasjih dni je monografija profesorja Nikole Viskovića »Stablo & čovjek«. V njej navaja nebroj podatkov o pomenu dreves: v pariških četrtih okoli Bolonjskega gozda namerijo 20 odstotkov manj prašnih delcev, še bolj pomenljivo pa je, da tri velika drevesa, ki senčijo hišo, za polovico zmanjšajo potrebo njene umetne klimatizacije. Ameriški okoljevarstvenik Charles Little je še radikalnejši: stroški sistematične zasaditve dreves po mestih bi se poplačali s prihranjeno elektriko za klime.
-
George Monbiot: Naprej k naravi
Angleški zoolog, novinar in naravovarstvenik piše o ponovni naselitvi volka, medveda, povodnega konja in slona – v Veliki Britaniji. Ne, ni fanatik ne utopist, je celo takšen pragmatik, da sprejema moderne plantaže, saj si ne predstavlja, kako drugače nahraniti milijardne množice.
-
Bazen z usodno oviro
V že rekordno vročem juliju prihaja še nov vročinski val. Tako mati Zemlja.
-
Lev N. Tolstoj: Ana Karenina
Roman, ki ga pozna praktično vsak. Če ga že ni bral, ga je gledal v filmski inačici ali pa prebral vsaj kratek povzetek, če niti tega ne, pozna vsaj mit Ane, ki se zaradi nesrečne ljubezni vrže pod vlak.
-
Vrtljiva solidarnost
Grško vprašanje je osrednja medijska topika. Tudi na Slovenskem vsakdo izreka podporo ali pa jezo nad postopki vladajoče Sirize, celo prislovično zadržani slovenski premier je začel zoper atenski NE streljati filipike. A tako silna čustvena energija teče v prazno, zakaj odločitev bo na koncu sprejel vrh EU. Največja množična debata teče o zadevi, na katero ljudstvo tako ali tako nima nikakršnega vpliva.
-
Sanja Lončar, Sabina Topolovec, Marija Kočevar: Ščepec ustvarjanja
V njej začimbni lističi, koreninice in semena prehajajo v poezijo. Namesto mehanske inštrukcije, kaj vreči v jed, je tu pomemben trenutek, kdaj, na kakšen način in kaj. Izhodišče avtoric je denimo credo, da nas oblikujejo izkušnje, saj nas sleherna težava, ki jo prebrodimo, izpopolni. Sivka denimo ni sivka. Tista, ki raste v gorovju na 1200 metrih, ima v sebi 10-krat več zdravilnih učinkovin kot ona, ki jo gojijo na provansalski plantaži.
-
Se poraja aktivno državljanstvo?
Protikorupcijska komisija je znova objavila poročilo, v katerem izpostavlja sumljiv izvor premoženja Janeza Janše v višini dvesto tisočakov. Ta javni nastop Borisa Štefaneca je absurden, zakaj zaradi suma, ki ga je podala nekdanja Klemenčičeva KPK, zadevo že obravnava tožilstvo. Funkcija te komisije je namreč posredovati svoje ugotovitve preiskovalnim organom. Stvar, ki je že v preiskovalnem postopku, so še enkrat plasirali v javnost.
-
Ciril Mlinar Cic: Podvôdje
Ne, to niso pravljični opisi podzemnega sveta, ki ga sleherniki nikoli ne doživimo na lastne oči. To je vodna vzporednica legendarnega alpinista Hermanna Buhla in njegove knjige Nanga Parbat.
-
Pod krošnjo požagane cedre
V Vipavskem križu so podrli orjaško 70 let staro cedro, ki je stala sredi kraja in motila nove načrte krajevnih veljakov. Redek dogodek – malokateri kraj v Sloveniji lahko priredi žaganje take drevesne lepotice. Ceder je resda kar nekaj, a tako starih komaj kaj. Lokalna oblast je tako pokončala eno najlepših naravnih znamenitosti svojega kraja. Nekaj domačink je jokalo, nekaj bentilo, toda vse je teklo po najbolj demokratičnem postopku: krajevni svetniki so vsi razen enega glasovali za njeno smrt.
-
Hrvoje Klasić: Jugoslavija in svet leta 1968
Hrvaški zgodovinar o turbulentem letu, ki so ga zaznamovali študentske demonstracije in sovjetski vojaški poseg na Češkoslovaškem.
-
Učinki ljudskih protestov
Vlada Mira Cerarja planira speljati hitro koroško cesto mimo Braslovč in žrtvovati velike hektare odličnih kmetijskih zemljišč. Domačini protestirajo, se zbirajo na javnih shodih, podpirajo jih okoljevarstveniki, celo kmetijski minister Dejan Židan na vladnih sejah temu projektu nasprotuje s solzo v očeh. In rezultat? – Nič. Cerarjeva ekipa razume demokracijo kot spektakel, v katerem ima ljudstvo sicer pravico ugovarjati, vlada ga tolerantno posluša, nato pa naredi tako, kot je sprva nameravala.
-
Alojz Cindrič: Od imatrikulacije do promocije
Danes, ko doktorati padajo kot s tekočega traku, gre za akademsko čudo. Največji slovenski filozof prve polovice 20. stoletja je bil persona misli. Ustavilo ga ni nič, niti vojna in okupacija ne.
-
Javni denar in javne besede
Peripetije okoli prodaje »Telekoma« bi lahko končale v vojaškem leksikonu, a tokrat se velja ustaviti pri vprašanju demokratičnosti. Je bolj demokratično, da o prodaji odloča premier Miro Cerar ali vodja opozicijske ZL Luka Mesec ali celo eden bivših predsednikov, ki zoper prodaje grmi kar na spominskih srečanjih sicer posvečenim tragedijam druge svetovne vojne? Naj odloči vlada in njen SDH ali protestniki na ulicah in po medijih?
-
Pascal Dibie: Etnologija vrat
Mogočnost Babilona je sijala že iz vrat mestnega obzidja, ki so merila huronskih 28 krat 11 metrov. Antični Rim naj bi bil imel kar 37 vrat, zraven pa še slavoloke, skozi katere so slavnostno vstopili zmagoviti generali s svojimi legijami in kolono vojnih ujetnikov. Vrata, za mnoge resda neprehodna, vodijo kajpak tudi v raj, srednjeveški gradovi so poznali dvižne mostove, ki so bili hkrati most in vrata.
-
Nova medijska krajina
Pred mesecem je vladajoča koalicija skupaj s poslanci ZaAB in ZL predlagala zakon, ki bi radikalno onemogočil kandidiranje na volitvah vsem, ki so bili kdaj obsojeni, in vpeljal odpoklic županov. Po skrbnem premisleku so ta predlog pospremili z besedami, da zdaj dvigujejo etiko v politiki. Reč je bila tako nujna, da so jo dali kar v hitri postopek, da jo sprejmejo na mah.
-
Sebastjan Vehar: S kolesom po Sloveniji
Od vzhoda do zahoda, od severa do juga in celo po dveh poteh onkraj državne meje po slovenskih krajih v Italiji in Avstriji. Tekst vodi skozi krajevne znamenitosti, napelje na gričke s cerkvico, ponuja razglede, idilične vasice, se ustavlja v muzejih, pripoveduje o zgodovini, opozarja na praznike pršuta in podobne, pokaže na rojstne hiše literatov, svetuje skok v bližnjo rečico ali jezero, namigne, kje lahko kolo zamenjate s kanujem ali za mizo na kmečkem turizmu, vas vodi čez lesene mostičke, mimo botaničnih parkov, črede konj, rdečega ruja, zapelje na vodno učno pot, v bližino razpadajočih gradov, spet drugod razdre anekdoto, obudi Kelte, pripelje pred star čebelnjak iz 19. stoletja, podkuri z vzponom na hrib ali celo goro.
