Bernard Nežmah
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Pamflet
Junak olimpijskih iger leta 65 je bil cesar Neron, ki je bil večkratni zmagovalec, med drugim tudi v igranju na liro in v konjskih dirkah. A v zgodovino se je zapisal kot veliki prevarant, saj je tekmece podkupil in zastrašil, da so bodisi odstopili ali pa zaostali za njim. Zmagal je celo na tekmi, na kateri sploh ni prišel do cilja. A ta zgodovina, ki je dolgo veljala za neponovljivo, se je zadnjič ponovila kot farsa na volitvah za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Osrednji mediji so o njih poročali kot o spopadu z nekaj nedostojnimi potezami, ne da bi izpostavili glavnega akterja Zorana Jankovića. Jasno, vsakdo ima pravico, da kandidira, toda kaj je storil predsednik Pozitivne Slovenije?
-
12. 12. 2014 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
David Graeber: Dolg: prvih 5000 let dolžništva
Toda obsežno delo (673 str.) v imenitnem prevodu pelje bralca predvsem skozi zgodovino, se ustavlja pri Mezopotamcih, v Egiptu, pri afriških ljudstvih, v stari Kitajski in Indiji, kajpak v antiki, križari po srednjem veku islamskega sveta, sega v Ameriko, v evropske samostane, glavnino pripovedi torej nameni času pred letom 1450, potem pa na hitro na dobrih 100 straneh popiše še zadnjega pol tisočletja, pri čemer z najnovejšo sodobnostjo opravi na mah.
-
12. 12. 2014 | Mladina 50 | Pamflet
Na dan človekovih pravic je predsednik Borut Pahor podelil posebno odlikovanje aktivistom »Eko–kroga«, ki v Trbovljah že desetletje bijejo borbo za človeka vredno okolje brez nevarnih in zdravje ogrožajočih industrijskih izpustov. Ne, to bi bila le prvoaprilska šala. Prvi mož v državi je priredil le slavnostno srečanje, na katerem so doneli hvalospevi o pomembnosti zavzemanja za človekove pravice.
-
5. 12. 2014 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Anton Komat: Potniki na ladji norcev – Umetnost preživetja
Komat je resda znan kot ekolog, čeravno razmišlja in deluje kot ekozof. Združuje namreč dva običajno ločena modusa bivanja: ekokritiko in ekobivanje, pri čemer mu uspeva podučevalno zveneči ekološki diskurz spremeniti v esejistično pisanje. Vendar to ni stvar retorične spretnosti avtorja, ampak posledica njegovega zanimanja za literaturo, filozofijo, zgodovino védenja in igrivosti življenja. Ekozof bo tako seveda opozarjal na sistematični rop in uničevanje narave, bentil in se angažiral v spopadih z vladami, župani in korporacijami, a po drugi strani bo tudi sebe predrugačil iz potrošniškega v simbiotskega človeka. Ta pa ni podoba namrgodenega asketa, temveč radoživo in šaljivo bitje, ki izhaja iz drugačne filozofije bivanja.
-
5. 12. 2014 | Mladina 49 | Pamflet
Pred mesecem je vlada napovedala rez v plače javnih uslužbencev. Projekt je zastavila kot usoden in neizogiben prispevek k znižanju državnega primanjkljaja.
-
28. 11. 2014 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Magični tekst: ko začneš, te pred pohodom do konca ne ustavi niti noč. Avtor polemizira s klasično pozornostjo zgodovinopisnih kronik.
-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Marko Derganc in Emil Filipčič: Butnskala
Butnskala je že skoraj štirideset let pojem, zaznamovala je številne generacije, ki znajo še zmeraj iz glave povedati obsežne odlomke znamenitih dialogov in monologov. Še več, uspelo ji je okužiti celo nove generacije najstnikov. Ni je igre, ki bi tako živo vztrajala v kolektivnem spominu. Zdaj pa pride s knjižno repliko Derganc in poseže v najsvetejši kult!??
-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Pamflet
Bilo je konec aprila v oddaji »Tarča«, ko se je dr. Miro Cerar tako razjezil nad etičnimi standardi in delovanjem prejšnje vlade, da je napovedal, da imajo pa zdaj tega dovolj in da bo ustanovil svojo stranko, ker je nekaj treba spremeniti.
-
14. 11. 2014 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Priznam, ko sem imel pred desetletjem pred seboj angleški original, sem se spraševal: čemu, ko pa imamo od Solženicina opis taboriščnega življenja v SZ iz prve roke. Mislil sem pač skozi vladajočo mentaliteto, ki se ji zdi samoumevno, da poznamo nacizem v vseh potankostih, za stalinizem in titoizem pa naj bi bila dovolj enkratna ocena njunega zla.
-
14. 11. 2014 | Mladina 46 | Pamflet
Medijsko razkritje luksemburških davčnih poslov je zatreslo samo bistvo Evropske unije. Mož, ki sliši na ime Jean-Claude Juncker, je prvi mož evropske komisije, ki naj bi tlakovala pot prosperitite v Evropi. Toda zdaj je urbi et orbi zadonelo, da Luksemburg z nizkimi davki parazitira na račun drugih evropskih držav. Veliki medijski zvon tolče šele zadnji teden, toda že julija je Nick Cohen v reviji »The Observer« nasprotoval tedanjemu kandidatu za predsednika evropske komisije. Britanska firma »GlaxoSmithKline«« je denimo prenesla svoje poslovanje v luksemburško prestolnico, kar na ravni davkov pomeni, da namesto 28 odstotnih dajatev v britanski budžet plačuje le pol odstotka v luksemburški. Še plastično: namesto da bi na otoku plačala 34 milijonov, v luksemburško blagajno »donira« 300 tisočakov. Richard Brooks, avtor uspešnice »Veliki davčni rop«, je Luksemburg označil za večjo nevarnost kot je pralnica denarja na Kajmanskih otokih. Junckerjeva dežela namreč izkorišča vse prednosti svobodnega gibanja kapitala po EU, medtem ko Kajmančani teh ugodnosti nimajo.
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Marjan Dolgan et al.: Literarni atlas Ljubljane
Spet en projekt, ki kot novo prodaja stokrat povedano? Nikakor, avtor je spisal zgodovino literarne preteklosti, ki jo bralec požira kot roman. Dolgan je z uporabo pozitivistične metode skozi desetletja zbiral fakte, ki so močnejši od domišljije. S kom je književnik drugoval, kako se je prebijal skozi šole, v katere kavarne je zahajal, kje vse je pustil otroke, kako so njegova dela sprejemali sodobniki, kam je potoval, kako se je udinjal oblasti ali pa bil preganjan od nje, še posebej komunistične, s kakšnim pogrebom so ga na koncu pospremili.
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Pamflet
Medtem ko NPU svoj smisel potrjuje v vratolomnih preiskavah, tokrat zoper trojico, osumljeno rabote z milijonsko podkupnino v TEŠ 6, pa sodni vrh srbi za svoj imidž s proslavo. Slavnost sta podkrepila s svojo prisotnostjo še pravosodni minister Goran Klemenčič in generalni javni tožilec Zvonko Fišer, medtem ko je predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša podeljeval medalje sodnikom za življenjsko delo in za delovno uspešnost. Niso izpostavili nobenega primera sodne izjemnosti, ampak so v maniri proslav Titove Jugoslavije podeljevali kopico medalj. Smisel medalje je v tem, da izpostavi jasno prepoznavno vrhunskost na svojem področju, vse ostalo je prazni akt samozadovoljne institucije, ki ne zasluži medijskega pompa. Enako birokratsko dejanje, kot je podeljevanje nagrad funkcionarjem v Kolesarski zvezi. Od pravosodnega vrha bi pričakovali, da se ukvarja s substancialnimi problemi, kot je denimo naraščajoči trend, da v podobnih zadevah (Karba, Turk) sodniki sodijo vsak po svoje, ali pa v vprašanju že korupcijskega izdelovanja pravnih mnenj, in s še toliko bolj nevarno tendenco, ko sodniki honorarno sodelujejo z zavodom ECRS, ki ga vodi bivši pravosodni minister Aleš Zalar.
-
30. 10. 2014 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Fikcija ima za podlago paraavtobiografijo, ki izhaja iz vprašanja – kaj in kdo sem? Njegov glavni junak je profesor in žurnalist, ki dela intervjuje s filozofi, pravniki, sociologi, teologi, škofi, politiki, pesniki, farmacevti, fiziki etc. Resda sprašuje, toda vsak odgovor postane tudi del njega, saj ga odgovori nenehno preobražajo. Pač po načelu: človek je to, kar bere, oziroma to, kar posluša.
-
30. 10. 2014 | Mladina 44 | Pamflet
V prisilni poravnavi je podjetje »Grep«. Nič posebnega, pač osnovni zakon podjetništva, po katerem je cena napredka ta, da slaba podjetja pač ginevajo, na mesto njih pa se rojevajo nova. Toda »Grep« je posebna zgodba, nastal je namreč kot Jankovićev jocker, s pomočjo katerega je dal postaviti stožiške stadione in potem na valu nacionalne evforije gladko dobil lokalne volitve leta 2008. In rezultat: mesto Ljubljana je dobilo kolosalni stadion in gigantsko dvorano. Mediji le malce potarnajo, da je okolica neurejena in da trgovski center ni zaživel.
-
Bernard Nežmah | foto: Borut Krajnc
24. 10. 2014 | Mladina 43 | Kultura
Da je odšel veliki komponist in jezikoslovec, zadnji Prešernov lavreat, je boleče, a vendar ni presenetljivo. Tisto nedoumljivo je – od kod se je vzel ta izjemni mož?
-
24. 10. 2014 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
SAZU in ZRC SAZU: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2
Za koliko se je v četrt stoletja spremenil slovenski jezik? 4521 novih besed je pet odstotkov starega korpusa, h kateremu pa je prišteti še množico besed, ki se jim je vmes spremenil pomen. Miška ni več le mali glodavec, temveč tudi računalniška naprava, komunist je bil v prvem SSKJ človek z ugledom, danes je tudi zmerljivka, tako kot na novo uveljavljani udbaš, tovariš iz naslovnega nagovora za gospoda se je ustalil pri sodrugu, k zelenemu pa zdaj pritiče še pomen ekologa. Slovar je ohranil tudi pojme, ki so samo še zgodovinski spomin, kot denimo samoupravljavec iz partijskih časov, res pa je, da tu ni dosleden, saj je izpustil v devetdesetih letih uveljavljeni puckizem. Čeravno je sistematično premislil partijsko terminologijo, pa ohranja besedno družino iz pojma belogardist, ki jo obeleži le kot stvarno oznako, čeravno se nobena vojaška enota niti vojak sam ni imenoval belogardist, to je bil le slabšalni izraz, ki ga je skovala KP.
-
24. 10. 2014 | Mladina 43 | Pamflet
Zgodil se je dogodek, ki ga osrednji mediji niso postavili med osrednje teme. V stečaj je namreč šlo podjetje »KLM naložbe«, ki je »Factor Banki« dolžno 4 milijone evrov. Seveda ni edino, vendar pa je posebno. Njegov največji lastnik je namreč Zoran Janković, župan, ki do volilnih zmag prihaja prek imidža izjemnega upravljavca javnega denarja. Toda zdaj se je pokazalo, da mož ni sposoben voditi niti lastnega podjetja, da ne propade. A to še ni najhuje, dolga ne bodo plačali lastniki iz osebnega premoženja, temveč vsi davkoplačevalci!!!!!!!!!!!?
-
17. 10. 2014 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Boštjan Videmšek, Samo Rugelj, Žiga X. Gombač: Ultrablues
Torej knjiga o tej epopeji? Samo na ravni naslovne ideje, ki z zgodbo o neverjetnem pritegne vnaprejšnji rešpekt bralcev. Tudi vsebinsko ji je posvečena le desetina strani. Delo je namreč stkano iz serije dnevniških in trojnih avtobiografskih zapisov, ki so nastajali v obdobju osemmesečnih priprav, meri pa na smisel bivanja. Torej: od kod ta obsedenost s tekom? Ali še bolj preprosto: zakaj ta ekstremna zagnanost, ki proizvaja zvine, vnetja in izmučenost, in ne lahkotni enourni jogging, ki napravi človeka čilega v vsakdanjem življenju?
-
17. 10. 2014 | Mladina 42 | Pamflet
Oktober 2014. Večina poslancev je na seji sklenila, da odvzame poslanski mandat Janezu Janši. Pravijo, da ker je v zaporu, bi bilo nehigienično in pravo nekulturno, ko bi zapornik še naprej sedel v parlamentu.
-
10. 10. 2014 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Pisateljev hommage očetu, ki ga je od mladih nog videval le občasno, izhaja iz rekonstrukcije družinskih življenj: kdo je bil, katere ideje so ga vodile, zakaj je ravnal tako, kot je … A ko obnavlja sago Jergovićev, zadeva ob duha časa, ki je določal posameznike. Babica na primer je bila ustašinja, za katero je bil Ante Pavelić mučenik, in sinu ni nikoli oprostila, da je šel leta 1945 s komunisti pobijat Hrvate.
-
10. 10. 2014 | Mladina 41 | Pamflet
Komisarsko zaslišanje Alenke Bratušek se je odvilo kot Andersenova pravljica o »Cesarjevih novih oblačilih«. Razlika je bila le v tem, da je bil nekoč cesar gol, zdaj pa smo spremljali kandidatko, ki ni znala ničesar povedati. Pomisliti je – kakšen horror bi šele dobili, ko bi gospa odgovarjala po angleško!?? Njena evropska teža je bila na koncu izmerjena s 13 glasovi podpore in 112 zavrnitve.
-
3. 10. 2014 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Siegfried Kracauer: Uslužbenci
Koga razen socialnih zgodovinarjev bi sploh lahko pritegnilo čtivo o položaju uslužbencev v weimarski republiki? Na dobesedni ravni so vsebine res stoletje stran, toda avtor preseneča z danes redkim zanimanjem, ki sega onkraj pojmov fleksibilnega trga delovne sile in stremljenja h gospodarski rasti.
-
3. 10. 2014 | Mladina 40 | Pamflet
V času vesterna je bil svet enostaven: na eni strani so stali slabi, na drugi so se jim upirali dobri. Potem je minilo skoraj pol stoletja in zdelo se je, da so človeške odločitve veliko bolj subtilne in kompleksne. Še celo evidentne brutalnosti so dobile bolj svetlo perspektivo. 4. oktobra na primer mineva 21 let, odkar je nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin ukazal vojski, da s tanki napade Beli dom, stavbo parlamenta, v kateri so delali in bivali poslanci, ki so s sprejemanjem zakonov omejevali njegovo avtoritarno politiko.
-
26. 9. 2014 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Knjiga, ki veliko obeta, najmanj, da razkrije metode delovanja parlamentarne politike v dveh različnih režimih. Od memoarov pač pričakujemo, da prinesejo slike zakulisja in spopadov, ki so bili javnosti prikriti.
-
26. 9. 2014 | Mladina 39 | Pamflet
Moralni teolog na Potemkinovih gredicah
»Slovenija je mlada država, je država, ki nima dolge birokratske tradicije. V svojem desetletnem obdobju je morala postoriti marsikaj. Veliko je že bilo postorjenega, kar nekaj pa bo potrebno še postoriti.«
-
19. 9. 2014 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Norbert Bachleitner: Začetki evropskega feljtonskega romana
Knjiga pripoveduje o zgodovini, ko so časopisi poleg vesti objavljali tudi romane v nadaljevanjih. Zakaj natiskovati literarno fikcijo na časopisnih straneh? Ko je francoskemu časniku Constituelle leta 1844 prodaja padla na vsega tri tisoč naročnikov, je najel popularnega pisatelja Eugena Sueja, da je začel pisati Pariške skrivnosti. In učinek? – Konec leta je število bralcev naraslo na 22 tisoč! A s čim je en sam pisec posedmeril naklado? V pariških skrivnostih je pisal o življenju beračev in hododelcev, s čimer je publiko šokiral z neznanim svetom podzemlja. Fikcija je poleg bralne strasti spodbudila še začetek časopisnega poročanja o stvarnem bivanju klošarjev, beračev in kriminalcev. Pol stoletja kasneje je nekaj podobnega dosegel Emile Zola s feljtonskim romanom Germinal. Kakšen razmah so dosegli romani v časnikih, ponazarja podatek, da je konec 19. stoletja v Nemčiji na časopisnih straneh izšlo na leto 20 tisoč romanov, ob njih pa so vzniknile agencije, ki so urejale njihovo prodajo in distribucijo. Časopisni romani so povzročali revolucije, kdaj tudi smrt časnikov. Nemški konservativni časnik Haude je objavil libertini roman, ki je tako raztogotil bralce, da so ga množično odjavljali in v dveh letih je izdihnil. Na Angleškem so moški bralci zapretili časnikom, da jih bodo prenehali kupovati, češ da njihove žene cele dneve prebirajo romane in zato zanemarjajo hišna dela. Feljtonski roman je vzpostavil tudi lukrativni poklic pisateljev, ki niso bili več odvisni od mecenov.
-
19. 9. 2014 | Mladina 38 | Pamflet
Politična vest no. 1 postaja: ali je gospa Alenka Bratušek že dvignila pošto KPK? Pred očmi javnosti se dogaja nova komedija, ko odhajajoča premierka vsak dan posebej ne najde poti do lokalne pošte. Političarka, ki je postala premierka na račun poročila protikorupcijske komisije, se ji dobro leto potem izmika kot hudič križa. Še več, gospa AB je poniknila. Ne hodi na seje parlamenta, čeprav je poslanka, ne sodeluje v volilni kampanji na lokalnih volitvah, čeravno se kandidati njene stranke potegujejo za svetniške in županske mandate. Tudi spletna stran ZaAB se je odločila, da bo bojkotirala mestne in krajevne volitve, saj na svoji strani ne predstavlja in ne afirmira lastnih volilnih kandidatov. Stranka ZaAB skrbi samo še za komisarsko kariero svoje predsednice.
-
12. 9. 2014 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Viktor Frankl: Volja do smisla
Dunajski psihiater Viktor Frankl (1905–1997), znan tudi kot »psiholog v taborišču smrti«, je bil v mnogih smislih edinstven. Denimo, bil je Freudov učenec, ki ga je potem mojster izobčil, preživel je Auschwitz in drugoval je s filozofom Heideggerjem. A hkrati je bil eden redkih terapevtov, ki so ga pacienti lahko klicali sredi noči in on jim je pozorno prisluhnil. Kot oče logoterapije je postavil izhodišče številnih psihodram v dolgčas.
-
12. 9. 2014 | Mladina 37 | Pamflet
Ko so že pred meseci novinarji začeli spraševati premierko Alenko Bratušek, ali res namerava kandidirati za mesto evropske komisarke, jih je zavrnila, češ, da njene želje niso pomembne.
-
5. 9. 2014 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Marcel Štefančič, jr.: Kdor prej umre, bo dlje mrtev
Kaj za vraga pa ima cinefil, esejist, filozof in komparativist povedati o ekonomiji in bančništvu? Kaj ga avtorizira v njegovem pohodu na doslej tuja področja?