Bernard Nežmah
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Pamflet
Potem ko je napoved kongresa »Pozitivne Slovenije« dan za dnem polnila osrednje medije, se je v finalnem delu pred strankarskimi volitvami predsednika dogodil preobrat. Zoran Janković je postal negativec št. 1, vesoljni medijski svet pa navija za njegovo protikandidatko Alenko Bratušek. Zadeva je postala nadrealistična, o strankinemu voždu strastno pišejo novinarji, oglašajo se politiki in politične korifeje, ki sploh niso člani PS. Slikajo katastrofo, če zmaga ZJ, pomislite, celo padec vlade in usodno politično nestabilnost! Dejstva se lahko samo čudijo: zakaj bi bilo fatalno, ko bi padla vlada, ki ima komaj 20-odstotno podporo?
-
18. 4. 2014 | Mladina 16 | Pamflet
Vest, da bo imela pozitivna Slovenija kongres v aprilu, na katerem se bosta spopadla Alenka Bratušek in Zoran Janković, je ustavila čas. Naj bo petek, ponedeljek, sreda, vmes torek, še prej četrtek ali nedelja. Vsak dan natanko ista vsebina, le vsakič preoblečena v drugačno medijsko poročilo. Dva tekmeca v duelu, zaradi katerih zna pasti vlada, o svojem nasprotniku ne povesta nič. Ljubljanski župan ne dahne žal besede čez premierko in ta v ničemer ne očrni ustanovitelja PS.
-
11. 4. 2014 | Mladina 15 | Pamflet
V zadnjega pol leta je tekel čas brez alternative. Vlada je kot edino racionalno pot zmanjšanja proračunske luknje postavila zakon o obdavčitvi nepremičnin. Nobenim ugovorom ne opozicije ne stanovskih zvez ni prisluhnila. Toda v slabih dveh tednih po vetu Ustavnega sodišča je ekipa Alenke Bratušek našla novo rešitev: prerazporeditev sredstev na ministrstvih in učinkovitejše pobiranje davkov. Štiri mesece so državljani preračunavali, jemali dopust, da bi hodili na geodetske uprave, kjer je vladalo izredno stanje, tako da je njihov aparat praktično opustil svoje delo in vso energijo usmeril v razreševanje pritožb. Enormna količina izgubljenih ur in dela je šla zaradi zgrešene vladne ideje dobesedno v nič.
-
4. 4. 2014 | Mladina 14 | Pamflet
Vlada je z izdajo novih obveznic prišla do skoraj 30 milijard dolga. Vest, ki bi morala sprožiti serijo premislekov in refleksij o prihodnosti Slovenije. Kaj to pomeni za prihodnost? Legendarni francoski agronom Rene Dumont je proučeval zadolženost afriških držav, ki jih je posledično vrgla v revščino. Njegovo izhodišče je bilo vprašanje: za kaj so se zadolževale? Uvoz avtomobilov, hrane, industrijskih predmetov, frenetična gradnja mestnih metropol, rezultat pa propad podeželja.
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Pamflet
Ljudski upori v Egiptu in Ukrajini, a tudi v Ljubljani in Mariboru, ki so ad hoc zamenjali dotedanje vlade, so bili medijsko slikani kot dejanja pravičnikov proti korumpiranim oblastem. Pustimo tokrat vpogled v zgodovino in poglejmo aktualno stanje stvari.
-
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Pamflet
Če je pred tednom »Pozareport« razkril, da je novi predsednik KPK član PS, je tokrat »Dnevnik« s serijo člankov o letalskih kartah ministra Gregorja Viranta demonstriral, zakaj so mediji narodno bogastvo. Seveda mnogokrat tudi manipulirajo, toda njihova bit je, da pred javnostjo prinašajo tudi zakrita dejstva. Policijskega ministra so preprosto dobili na laži. Medtem ko je sam zatrjeval, da z ugodnimi cenami voznih kart sam ni imel nič, pravijo facta bruta nasprotno - on osebno je s svojimi e-pisemci dosegel, da je letel bistveno ceneje kot običajni sleherniki v državi.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Pamflet
V Hrastniku se je dogodila največja rudarska stavka, v kateri je več kot sto rudarjev preživljalo dneve in noči v rudniku. V Sloveniji so v javnem sektorju številnim zaposlenim izplačevali prevelike plače. Ko je vladna administracija poskušala dobiti preplačane vsote nazaj, se je nanjo vsula množica očitkov, češ, da ljudje niso krivi, če so jim ustanove nakazovale previsoke plače. Bilo bi torej nepravično, če bi jih morali zdaj vračati. In postopek izterjevanja preplačanih vsot se je ustavil.
-
7. 3. 2014 | Mladina 10 | Pamflet
Zakrivanje in preganjanje prinašalcev vesti
Medijski prikazi političnih obratov v Ukrajini po zahodnoevropskih medijih slikajo spopad dobrega in zla. Vse je jasno: negativca sta odstavljeni predsednik Viktor Janukovič in njegov zaveznik Vladimir Putin, pozitivci pa opozicijski voditelji Julija Timošenko, Vitali Kličko in novi premier Arsenij Jacenjuk. Televizije so prikazale Janukovičevo rezidenco in gledalcem je vse jasno. Svobodeželjna Ukrajina se je znebila najbolj skorumpiranega diktatorja, ki ji je zapiral vrata v Evropsko unijo, svobodi pa preti ruski predsednik. Ljudem, ki o veliki državi okoli Kijeva še včeraj niso vedeli nič, danes razumejo vse dogajanje. Fenomen sodobnika, ki se s pomočjo kratkih medijskih vesti počuti kot suvereni vseved.
-
Slovensko vlado je prevzela v roke katoliška cerkev. Najbolj nesmiselna trditev, ki ji oporekajo vsa dejstva: ljubljanska in mariborska nadškofija sta brez metropolitov, medtem ko je Franc Rode samo še naslovni kardinal, daleč od prvega kroga vatikanske oblasti. Kje torej vladajo kleriki?
-
Deževanje medalj na olimpijadi v Sočiju je poleg evforije prineslo tudi poziv hokejskega selektorja Matjaža Kopitarja, da bi morali v državi zgraditi še pet novih drsalnih dvoran. Brez množičnosti pač ni svetle prihodnosti hokeja.
-
Rekordna kopica slovenskih medalj na olimpijadi v Sočiju je razveselila množice, ob tem pa velja napraviti primerjavo s politiki. Športniki so dokazali, da so med najboljšimi na svetu, kakšno težo pa imajo premierka in njeni ministri? Nazoren zgled se je pred dnevi dogodil v Münchnu na svetovni konferenci o varnosti, na kateri je sodelovalo več deset predsednikov in premierov, med njimi tudi predsednica vlade Alenka Bratušek in obrambni minister Roman Jakič. Sodelujoči so razpravljali na številnih panelih, toda slovenska predstavnika nista sodelovala niti v eni ekipi panelistov. Tam so bila seveda velika imena svetovne politike, od legendarnega Helmuta Schmidta do Henryja Kissingerja, tako da je za slovenski par zmanjkalo odra. Kaj sta potem tam počela?
-
Češko-francoski pisatelj Milan Kundera je v romanu »Počasnost« (1995) z zajedljivo ironijo opisal literarni lik poslanca Duberquesa in intelektualca Bercka. Oba ste sedela v pariški restavracija s skupino obolelih za aidsom. Ko so se pojavile teve kamere je Duberques stopil k najbližjemu bolniku in ga poljubil na usta, še vsa polna čokoladne kreme. Bercka je zadelo, saj mu je bilo jasno, da je tekmečev poljub postal nesmrten.
-
Ko je odstopila KPK z Goranom Klemenčičem na čelu, se je v hipu odzvala premierka Alenka Bratušek rekoč, kako jo popolnoma podpira in da počne vse, da bi zagotovila čim boljše pogoje za preganjanje korupcije.
-
Število informacij, ki jih prinašajo mediji, narašča skokoma. New York Times je leta 2010 objavil, da se je med leti 1980 in 2008 količina informacij na njihovih straneh povečala za 340 odstotkov. Na prvi pogled pravo bogastvo, toda posledica mrgolenja podatkov, ki si sledijo eden za drugim, je izgubljanje spomina. Več ko je podatkov, manj si jih zapomnimo. Bolj ko se plodijo afere, hitreje jih pozabljamo. Tako je bila dobro leto nazaj permanentna tarča kritik druga Janševa vlada s svojim superministrom Žigo Turkom. Ministrstvo za kulturo je bilo samo podsektor v njegovem resorju. In deževali so očitki, tako med uličnimi protestniki, kulturniki kot v medijih, da je kultura prepomemben faktor, da bi ne imela samostojnega ministra.
-
Zadnji mesec polnijo medije dogovarjanja o novi koalicijski pogodbi. Premierka, ministri in poslanci vladnih strank se intenzivno pogovarjajo, pod kakšnimi pogoji bodo nadaljevali skupno vlado. Kje smo? Na Luni, v pravljici ali v gledališču?
