Bernard Nežmah
-
Evropski voditelji zavezništva liberalcev in demokratov so v Talinu soglasno obsodili napade proruskih separatistov na civiliste v Ukrajini, skupaj z njimi tudi slovenski premier Miro Cerar. Film, ki se ponavlja iz meseca v mesec. Toda v državljanski vojni se vendar bojujeta dve strani, istočasno je francoska AFP poročala o smrti treh civilistov v mestu Doneck, ki pa so padli pod topniškim napadom ukrajinske armade. Ljudje umirajo v krvavi vojni tako pod ruskimi kot pod ukrajinskimi kroglami, predstavniki EU pa vztrajno izpostavljajo enega samega zlodeja in tako čez noč potem razglašajo nove in nove sankcije proti Rusiji. V kompleksnem ukrajinskem problemu in v peklenski usodi tamkajšnjih meščanov, katerekoli narodnosti že so, je uradi evropski lek enosmeren – kaznovati je treba Kremelj. Žaljenje razuma!
-
Kdaj mediji lansirajo obskurno temo, ki potem dneve prekriva bolj relevantne. Te dni lahko prebiramo vest, da je hrvaško sodišče z nekaj tisoč evri penalov zagrozilo lastniku psa, če bo ta ponoči še kdaj zalajal. Praktično nič pa o izidu referenduma v dolini Neretve, kjer so se v Pločah domačini z 90 odstotki glasov proti uprli načrtu za gradnjo velike termoelektrarne v Eldoradu mandarin. Bizarno je zanimivo, spodbudna zgodba o civilnem gibanju, ki je lep zgled za delovanje civilne družbe tudi na Slovenskem, pa ne. A tokrat niso bili akter mediji, temveč tožilstvo, ki je sprožilo zadevo, ki presega meje zdravega razuma. Enega za drugim preganja namreč novinarje od Anuške Delić do Erika Valenčiča, ki naj bi z novinarskimi prispevki razkrivali skrivnosti tajne policije, Sove po imenu. Reč je dvakratno deplasirana.
-
Peticiji in opredeljevanja za ali proti privatizaciji 15 podjetij so sama po sebi produktivni konflikt s stališča družbenega dialoga. Pred državnim poroštvom za TEŠ 6 pač ni bilo videti silne javne diskusije, kjer bi poleg argumentov »za« lahko slišali tudi razloge za »proti«. Ne, da teh takrat ni bilo, le množični mediji jih niso priobčili, kaj šele postavili za osrednjo temo, ker za njimi ni stala skupina politične in medijske moči. Toda, ali je bil širok javni premislek o šoštanjskem energetskem gigantu res obskuren in nesmiseln? Zdaj, le nekaj let pozneje, skoraj ni parlamentarne skupine, ki bi zahteve za preiskavo TEŠ 6 rabot ne postavila na svojo agendo. Skratka, množični mediji so vsi po vrsti opustili svojo funkcijo glasnika javnosti, ko so bili ocenili, da polemika ni bila vredna naslovnih strani, ker njene teže niso presojali skozi idejo in demokratičnost dialoga, ampak le po manku elitizma protagonistov.
-
Peklenska usoda časopisa »Charlie Hebdo« je v svetu sprožila množično podporo. Posamezniki so s svojimi donacijami hitro zbrali milijon evrov za obnovo demoliranih prostorov, novinarji in uredniki pa so po tragični smrti svojih kolegov izdali novo številko, s katero vztrajajo pri svojem časniškem projektu. A hkrati s tragedijo je vzniknil tudi biznis. Satirični list, ki je poprej izhajal v 60 tisoč izvodih, je povečal naklado na 3 milijone, časnik, ki je poprej izhajal le v francoščini, je zdaj na voljo tudi v angleškem, arabskem in drugih jezikih, tako v papirni kot v e-inačici. Smrt in tragika sta tako postala donosni posel po starem reku – ta bi prodal še mrtvo mater!
-
V Nemčiji so organizirane skupine državljanov v gibanju »pegida« začele z mirnimi protesti zoper priseljevanje tujcev in islamizacijo zahoda. Misel na preganjanje nezaželenih, se pravi spomin na nasilje nacizma je spodbudil druge številne nemške prebivalce, da so se tej ideji uprli s protiprotesti, na katerih pozivajo k solidarnosti do priseljencev.
-
Profesor na Univerzi v Grenoblu Yves Citton je izdal knjigo z naslovom »Pour une écologie de l’attention«, v kateri polemizira z vladajočim mnenjem, da se internetne generacije niso sposobne skoncentrirati na eno temo, ker pač neprestano skačejo z ene spletne strani na drugo. Problem so po njem vsi preostali, ki svojo pozornost prepustijo množičnim medijem, ki jim določajo, na kaj morajo biti pozorni, pri čemer sami sploh ničesar več ne opazijo. Celo v primeru, ko so do vsebine informacij kritični, so že del igre, saj se vneto ukvarjajo z lansirano medijsko temo, namesto da bi preusmerili pozornost v vitalna vprašanja družbenega bivanja.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Pamflet
Junak olimpijskih iger leta 65 je bil cesar Neron, ki je bil večkratni zmagovalec, med drugim tudi v igranju na liro in v konjskih dirkah. A v zgodovino se je zapisal kot veliki prevarant, saj je tekmece podkupil in zastrašil, da so bodisi odstopili ali pa zaostali za njim. Zmagal je celo na tekmi, na kateri sploh ni prišel do cilja. A ta zgodovina, ki je dolgo veljala za neponovljivo, se je zadnjič ponovila kot farsa na volitvah za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Osrednji mediji so o njih poročali kot o spopadu z nekaj nedostojnimi potezami, ne da bi izpostavili glavnega akterja Zorana Jankovića. Jasno, vsakdo ima pravico, da kandidira, toda kaj je storil predsednik Pozitivne Slovenije?
-
12. 12. 2014 | Mladina 50 | Pamflet
Na dan človekovih pravic je predsednik Borut Pahor podelil posebno odlikovanje aktivistom »Eko–kroga«, ki v Trbovljah že desetletje bijejo borbo za človeka vredno okolje brez nevarnih in zdravje ogrožajočih industrijskih izpustov. Ne, to bi bila le prvoaprilska šala. Prvi mož v državi je priredil le slavnostno srečanje, na katerem so doneli hvalospevi o pomembnosti zavzemanja za človekove pravice.
-
5. 12. 2014 | Mladina 49 | Pamflet
Pred mesecem je vlada napovedala rez v plače javnih uslužbencev. Projekt je zastavila kot usoden in neizogiben prispevek k znižanju državnega primanjkljaja.
-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Pamflet
Bilo je konec aprila v oddaji »Tarča«, ko se je dr. Miro Cerar tako razjezil nad etičnimi standardi in delovanjem prejšnje vlade, da je napovedal, da imajo pa zdaj tega dovolj in da bo ustanovil svojo stranko, ker je nekaj treba spremeniti.
-
14. 11. 2014 | Mladina 46 | Pamflet
Medijsko razkritje luksemburških davčnih poslov je zatreslo samo bistvo Evropske unije. Mož, ki sliši na ime Jean-Claude Juncker, je prvi mož evropske komisije, ki naj bi tlakovala pot prosperitite v Evropi. Toda zdaj je urbi et orbi zadonelo, da Luksemburg z nizkimi davki parazitira na račun drugih evropskih držav. Veliki medijski zvon tolče šele zadnji teden, toda že julija je Nick Cohen v reviji »The Observer« nasprotoval tedanjemu kandidatu za predsednika evropske komisije. Britanska firma »GlaxoSmithKline«« je denimo prenesla svoje poslovanje v luksemburško prestolnico, kar na ravni davkov pomeni, da namesto 28 odstotnih dajatev v britanski budžet plačuje le pol odstotka v luksemburški. Še plastično: namesto da bi na otoku plačala 34 milijonov, v luksemburško blagajno »donira« 300 tisočakov. Richard Brooks, avtor uspešnice »Veliki davčni rop«, je Luksemburg označil za večjo nevarnost kot je pralnica denarja na Kajmanskih otokih. Junckerjeva dežela namreč izkorišča vse prednosti svobodnega gibanja kapitala po EU, medtem ko Kajmančani teh ugodnosti nimajo.
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Pamflet
Medtem ko NPU svoj smisel potrjuje v vratolomnih preiskavah, tokrat zoper trojico, osumljeno rabote z milijonsko podkupnino v TEŠ 6, pa sodni vrh srbi za svoj imidž s proslavo. Slavnost sta podkrepila s svojo prisotnostjo še pravosodni minister Goran Klemenčič in generalni javni tožilec Zvonko Fišer, medtem ko je predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša podeljeval medalje sodnikom za življenjsko delo in za delovno uspešnost. Niso izpostavili nobenega primera sodne izjemnosti, ampak so v maniri proslav Titove Jugoslavije podeljevali kopico medalj. Smisel medalje je v tem, da izpostavi jasno prepoznavno vrhunskost na svojem področju, vse ostalo je prazni akt samozadovoljne institucije, ki ne zasluži medijskega pompa. Enako birokratsko dejanje, kot je podeljevanje nagrad funkcionarjem v Kolesarski zvezi. Od pravosodnega vrha bi pričakovali, da se ukvarja s substancialnimi problemi, kot je denimo naraščajoči trend, da v podobnih zadevah (Karba, Turk) sodniki sodijo vsak po svoje, ali pa v vprašanju že korupcijskega izdelovanja pravnih mnenj, in s še toliko bolj nevarno tendenco, ko sodniki honorarno sodelujejo z zavodom ECRS, ki ga vodi bivši pravosodni minister Aleš Zalar.
-
30. 10. 2014 | Mladina 44 | Pamflet
V prisilni poravnavi je podjetje »Grep«. Nič posebnega, pač osnovni zakon podjetništva, po katerem je cena napredka ta, da slaba podjetja pač ginevajo, na mesto njih pa se rojevajo nova. Toda »Grep« je posebna zgodba, nastal je namreč kot Jankovićev jocker, s pomočjo katerega je dal postaviti stožiške stadione in potem na valu nacionalne evforije gladko dobil lokalne volitve leta 2008. In rezultat: mesto Ljubljana je dobilo kolosalni stadion in gigantsko dvorano. Mediji le malce potarnajo, da je okolica neurejena in da trgovski center ni zaživel.
-
24. 10. 2014 | Mladina 43 | Kultura
Da je odšel veliki komponist in jezikoslovec, zadnji Prešernov lavreat, je boleče, a vendar ni presenetljivo. Tisto nedoumljivo je – od kod se je vzel ta izjemni mož?
-
24. 10. 2014 | Mladina 43 | Pamflet
Zgodil se je dogodek, ki ga osrednji mediji niso postavili med osrednje teme. V stečaj je namreč šlo podjetje »KLM naložbe«, ki je »Factor Banki« dolžno 4 milijone evrov. Seveda ni edino, vendar pa je posebno. Njegov največji lastnik je namreč Zoran Janković, župan, ki do volilnih zmag prihaja prek imidža izjemnega upravljavca javnega denarja. Toda zdaj se je pokazalo, da mož ni sposoben voditi niti lastnega podjetja, da ne propade. A to še ni najhuje, dolga ne bodo plačali lastniki iz osebnega premoženja, temveč vsi davkoplačevalci!!!!!!!!!!!?
