Bernard Nežmah
-
5. 9. 2014 | Mladina 36 | Pamflet
Ko se je pred volitvami pojavil kandidat Miro Cerar, je pritegnil s svojo napovedjo, da bo vodil odločno politiko in napravil konec korupciji in nepravnostim. In kaj je bila njegova prva poteza, ko je postal mandatar? Takoj je poklical predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda-Junckerja in potem medijem razkril, da mu je povedal, da izmed slovenskih komisarskih kandidatov podpira le Karla Erjavca in Tanjo Fajon in da kandidatka Alenka Bratušek nima podpore nastajajoče vladne koaliciji.
-
29. 8. 2014 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Josef Škvorecky: Inženir človeških duš
V domovini so njegove tekste plenili in prepovedovali, roman »Prima sezona« – eno najbolj domiselnih burk na račun komunističnega režima –, ki je izšel v Torontu leta 1975, so v Pragi izdali šele leta 1990.
-
29. 8. 2014 | Mladina 35 | Pamflet
Na poti v duhovno zdravje naroda
Novi mandatar Miro Cerar je napovedal, da bo vrnil zaupanje v pravno državo in njene institucije ter da bo poskrbel za zdravje naroda na duhovni in psihofizični ravni. Poleg premierske funkcije bo de facto še minister za zdravje in slovenski nadškof.
-
22. 8. 2014 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Emir Kusturica: Kje sem v tej zgodbi jaz?
Cineast, ki si je pridobil simpatije s filmi, potem pa jih je z izjavami in promiloševićevsko držo sistematično izgubljal. Tokrat je snemanje zamenjal s pisanjem. Kaj je torej ustvaril s črkami?
-
14. 8. 2014 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Albert J. Bernstein: Čustveni vampirji
Z negativci, ki prihajajo od zunaj in jih na mah prepoznamo, nimamo težav, kaj pa, če je vampir prav najbližji? Najboljše zdravilo torej – znebiti se ga in s tem prihraniti čas za branje knjige. A kaj potem, ko se zgodba ponovi z novim?
-
8. 8. 2014 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Danes je njegovo ime pojem, tako literarnega poguma kot umetniškega genija. Knjižno izdajo prevoda njegovih 14 tekstov začenja prav redka avtobiografska miniatura Hrum časa, ki razkriva, od kod je vzniknil velikan simbolizma in stvaritelj literarne smeri akmeizma. Otroštvo v Sankt Peterburgu ni popis otroških doživetij, marveč ena najbolj nazornih skic duha časa. Nominalno gledano je bilo to obdobje avtoritarnega režima carja Nikolaja II., toda to je bil obenem kraj, kjer je poveljnik policije napisal dramo in kjer je bil direktor azovske banke bolj znan kot pesnik. Skratka, kultura je prežemala celo institucije represije in bančništva. Mandelštamova družina bogatih židov-
-
1. 8. 2014 | Mladina 31 | Družba
Svetovni kritik Titovega režima
Kdo je bil torej Đilas in kakšne ideje je prinašal?
-
1. 8. 2014 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Kar je dobrodošlo, knjiga namreč prinaša sistematično zbrani pregled najnovejše ruske politične zgodovine. Avtorju je priznati redko delovno energijo, saj je poleg diktata televizijskih poročanj sočasno pisal in premišljeval teme, ki segajo onkraj repertoarja novic radijskih in televizijskih poročil. Vsebinsko pa Stopar s širokim poznavanjem in vpogledom v stanje stvari razbija dominantne antiputinistične stereotipe. In z afirmacijo zgodovinskega spomina postavi drugačne konture pogleda na ex-sovjetske države. Predhodnik zdaj demoniziranega Janukoviča Juščenko je denimo, ko je bil predsednik, v enem mesecu dvakrat razpustil parlament in si neposredno podredil posebne enote policije. Dogodke gre pač meriti in umeščati skozi prizmo tradicije matičnih dežel, od koder je tudi moč razumeti relativno nepopularnost zvezdnikov pouličnih protestov; pri novinarski femme fatale denimo je policija med hišno preiskavo našla za poldrugi milijon evrov gotovine, lepo spravljene v ovojnice.
-
25. 7. 2014 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Robin Skynner in John Clees: Življenje in kako ga preživeti
Agens movens Monty Python je s svojimi vprašanji terapevtovo podučevanje prepeljal v izkustveni svet bralca, ki je sedaj v slovenskem prevodu dobil še pendant k legendarni uspešnici Družine in kako v njih preživeti.
-
25. 7. 2014 | Mladina 30 | Pamflet
Kaj je bila osrednja medijska tema zadnjega tedna? Morda vest, da beleži v prvi četrtini leta Slovenija najvišji porast zadolženosti državnega proračuna? Morebiti podatek, da je zunanji primanjkljaj v prvem poletju vrtoglavih 700 milijonov? Nak, osrednja tarča je bil Janez Janša.
-
18. 7. 2014 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Branko Gradišnik: En kuža v Lizboni, da o ljudeh ne govorimo
Avtor je prejšnja potopisa stkal iz dvotedenskih potovanj, tokrat pa je imel časa na pretek – dve leti življenja na Portugalskem. Bo torej bralec izvedel skrivnosti lokalne narave, denimo po zgledu P. B. Austina On being Swedish? Ne, pisec je zvest sebi in svoj vsakdan esejistično spreminja v literaturo. A tu sploh ne potrebuje dogodka, saj že iz drobnih zagat in kratkih stikov iztisne romaneskni zapis. Pri čemer glavno orodje samoironijo dvigne tudi na občo raven: skozi stoletja so iz kamnoloma Monsanto klesali kocke apnenca in z njimi tlakovali ceste, ulice in trge Lizbone, tako da praktično ni ostalo več zelene površine. In kaj zdaj? Pogozdili so edino, kar je preostalo – kamnolom.
-
18. 7. 2014 | Mladina 29 | Pamflet
Drobna ovira pred obljubljeno deželo
Rezultati volitev, kakršnikoli že so, so za državo dragoceni. Pokaže se volja ljudstva, ki politikom za hip zapre usta. Premierka Alenka Bratušek je vseskozi navijala lajno, da je rešiteljica Slovenije, v vsakih soočenjih je vsakič znova izrekala, da ga razen nje ni bilo junaka, ki bi prevzel vlado, zdaj pa jo je 96 odstotkov volivcev zavrnilo kot prazno čenčanje. Volilni izidi so skratka moment, ko vrednosti politikov in političnih strank ne izrekajo politiki in mediji, ampak glas ljudstva. »Delov« barometer, ki kot enega najbolj priljubljenih voditeljev že leto predstavlja Dejana Židana, je doživel totalni fiasko, saj je SD pod Židanovim vodstvom dosegla najnižjo podporo v svoji zgodovini.
-
11. 7. 2014 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Paul Fussell: Velika vojna in moderni spomin
Kako je tekla? Zgodovinski učbeniki nam jo predstavljajo kot spopad velesil, ki je prinesel sekvence spopadov in ofenziv, te pa so za seboj pustile milijone trupel. Drugi aspekt prinašajo vojne dogodivščine, ki so jih kot moderni rapsodi pripovedovali preživeli. Fussell pa si zastavlja vprašanje: kako je bila videti vojna iz jarka? Kaj se je pletlo po glavi vojakom?
-
11. 7. 2014 | Mladina 28 | Pamflet
Avtoriteta razuma nad avtoriteto moči
V zadnjih dneh pred volitvami se zastavlja vprašanje: kaj pomenijo predvolilne ankete in kako natančne so glede na volilne izide? Že tedne poročajo o premočni zmagi Cerarjeve stranke SMC, le zadnji teden se mu začele meriti padec podpore. Je bil sploh kdaj trenutek, ko SMC ni bila na čelu? Ob vzporednih volitvah za evropski parlament 25. maja 2014 je agencija Mediana zastavila tudi vprašanje, katero stranko bi volili na državnih volitvah, rezultat pa je bil 25 odstotkov za SDS in več kot 11 odstotkov za Cerarjevo stranko, ki takrat sploh še ni bila ustanovljena kot stranka.
-
4. 7. 2014 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Arto Paasilinna: Na lovu za spomini
Ko pisec napiše uspešnico, začno knjigotržci teči za njim in odtlej objavlja vse, kar piše ali bo šele napisal. Pri Paasilinni pa velja nasprotno: ker mu je bolezen onemogočila pisanje, on pa je med bralci še naprej popularen, založniki problem rešujejo s tem, da segajo v njegovo ustvarjalno zgodovino in prevajajo starejša in manj odmevna dela.
-
4. 7. 2014 | Mladina 27 | Pamflet
Tik pred volitvami sta izšli dve knjigi: »Živalska farma« Georga Orwella in »Novi razred« Milovana Đilasa. Predstavljata zgolj branje ali tudi ključ za razumevanje sedanjosti?
-
Bernard Nežmah | foto: Uroš Abram
1. 7. 2014 | Družba Za naročnike
Prof. Bugarski, ki je jugoslovanskim knjižnim bralcem pred skoraj pol stoletja predstavil teorijo Chomskega, se je najprej kot klasični kabinetni profesor na Filološki fakulteti v Beogradu posvetil študiju sufiksa na -ak, bil desetletja priznani član mednarodnih lingvističnih združenj, napisal desetine znanstvenih knjig, potem pa je v devetdesetih nastopil kot intelektualni aktivist in analiziral sovražni govor Miloševićevega režima, kateremu je ob fin de sièclu skozi lingvistično analizo napovedal skorajšnji konec in zadel, nato našel strast v proučevanju žargonov, letošnjo pomlad pa obiskal Ljubljano in v intervjuju za Mladino predstavil fenomen pretvorbe srbohrvaškega jezika v štiri jezike: hrvaščino, bosanščino, črnogorščino in srbščino.
-
27. 6. 2014 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Tako geneza izvora literarne snovi, vendar pa njegova prodornost izvira od drugod. Avtor predstavi tretje in četrto desetletje 20. stoletja, s čimer pravzaprav napiše zgodovino te dobe. Seveda ne v smislu zgodovinskih dogodkov, še manj v obliki analize časa, pač pa v tem, da iz odlomka v odlomek ustavi časovno uro.
-
27. 6. 2014 | Mladina 26 | Pamflet
Zaprtje Janeza Janša v kaznilnici na Dobu spominja na proces JBTZ. Pred četrt stoletja je kandidiral za mesto predsednika ZSMS, a so ga sredi postopka aretirali, zdaj kandidira za mesto poslanca in posledično mandatarja, pa je kot zapornik izločen iz predvolilne kampanje.
-
20. 6. 2014 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Malcolm Gladwell: David in Goljat
Svetopisemska prilika ne meri na čudežno zmago palčka, temveč na njegovo prebrisanost, ki dramatično spremeni okvir in pravila pričakovanega spopada. Tako bi torej pričakovali, da bo avtor nizal primere in okoliščine, ki so iz obstranca napravili zmagovalca nad Goljatom. Toda bralec bo presenečen, ko bo med zmagovalci našel poražence.
-
20. 6. 2014 | Mladina 25 | Pamflet
Slab mesec pred volitvami sta na lestvicah popularnosti daleč pred ostalimi stranka Mira Cerarja in SDS. Kar govori o popolnem debaklu aktualne vlade. Še najbolje kaže SD pod vodstvom Dejana Židana, tradicionalno soliden je Desus, medtem ko je DL pod dnom, PS in zavezništvo AB pa komaj nekaj nad njim. Vsem skupaj ankete namerijo pod 30 odstotkov priljubljenosti.
-
13. 6. 2014 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Vitomil Zupan: Komedija človeškega tkiva
Le hommage avtorju ob stoletnici rojstva? Ali drugače: kaj prinaša današnje branje?
-
13. 6. 2014 | Mladina 24 | Pamflet
Hkrati z odločitvijo Ustavnega sodišča, ki je potrdilo razpis julijskih volitev, se je naenkrat razblinila množica novo nastalih strank. Medtem ko je Igor Šoltes z listo »Verjamem« še mesec nazaj na evrovolitvah požel več kot 10 odstotkov podpore, njegove zdaj formalno ustanovljene stranke zadnja anketa »Dela« sploh ni več zaznala. A še večji polom je doživelo Zavezništvo Alenke Bratušek. Doslej ji ni v svoj blok uspelo privabiti nobene stranke, celo proklamirano uporniška »Solidarnost« se je raje priključila Židanovim socialnim demokratom.
-
6. 6. 2014 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Albert Mrgole, Leonida Mrgole: Izštekani najstniki in starši, ki štekajo
Ob obilju knjig, ki merijo na starše, je pomenljivo, da nasprotnega trga ni – čtiva za mladež z napotki, kako preživeti s starši. No, avtorja-terapevta sta mladostniško govorico postavila v naslov, hkrati pa napisala knjigo, ki je v svojem žanru izstopajoča. Postavi nekaj deset klasičnih tem (izkušnje samostojnosti, izmikanje in laži, zasvojenost z lenobo, neopravičeno izostajanje iz šole, socialna izoliranost, ohranjanje stika … ), jih predstavi s konkretnimi primeri, ki jih umesti znotraj odnosa, ter nakaže poti rešitve.
-
6. 6. 2014 | Mladina 23 | Pamflet
Referendum o arhivih se zdi na prvi pogled bizaren, toda zadeva zelo vitalni moment družbenega bivanja. Arhivski dokumenti namreč predstavljajo vednost o preteklosti, a to ne katerikoli, temveč tisto, ki je bila doslej zakrita. Kar je za Slovenijo še posebej pomembno. Stari režim, ki so ga vodili Tito, Kardelj, Kidrič in tovariši, je sistematično prikazoval stanje v državi kot idealno. Tako nismo iz javnih občil nikoli izvedeli, da so agenti UDBE ubili gospoda Crnogorca, ali koga iz množice hrvaških emigrantov.
-
30. 5. 2014 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Delo ni pisano kot biografski imenik niti ne v maniri popularnega čtiva à la Sebag-Montefiore, avtor se osredotoči na peščico pisateljev, ki jim uspe prelisičiti carsko cenzuro in skozi literaturo predstavljajo prepovedane ideje. Toda avtor jih ne jemlje le kot prenašalce liberalizma in socializma zahoda, marveč kot iskalce, ki ustvarjajo edinstvene poglede.
-
30. 5. 2014 | Mladina 22 | Pamflet
Rekonstrukcije strank kot vložek v volilno kampanjo
Nad rezultati evropskih volitev so najbolj šokirane posamezne stranke in njihovi voditelji. En za drugim so tako odstopili s predsedniških položajev Gregor Virant, Pavle Gantar in Igor Lukšič. A pri tem nismo doživeli bolj radikalne poteze, kot je razpustitev strank Zares in Državljanske liste, ki sta dosegli tako nizko število podpornikov, da ju še odstotki komajda zaznavajo. Optimizem njihovih članov je očitno tako brezmejen, da jih takšna nepomembnost, kot je podpora volivcev, sploh več ne zmede. Odstopljeni Virant se je namreč poslovil z besedami, da je ustvaril stranko z daleč najboljšim programom.
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Racionalnost, uporaba silogizma, kapitalistično gospodarstvo in individualizem veljajo za atribute, ki dokazujejo superiornost Evrope. Britanski socialni antropolog Goody si je zastavil preprosto vprašanje: ali lahko te samoumevnosti tudi empirično potrdimo? In s svojim minucioznim delom podira proevropske predsodke kot domine.
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Pamflet
Volitve evropskih poslancev so v prvi vrsti generalka pred parlamentarnimi volitvami oziroma najboljša aktualna javnomnenjska anketa priljubljenosti političnih strank. Toda še nikoli nismo prebirali toliko mnenj, ki pravijo, da se je nesmiselno udeležiti nedeljskega glasovanja. Seveda ima državljan pravico do volilne abstinence, vendar pa naj si prej zastavi enostavno vprašanje: če vsakodnevno bentim in politiziram, zakaj bi potem na dan, ko dobim priložnost, da nisem le opazovalec, ampak tudi ustvarjalec politike, svojih političnih ocen ne udejanil z obkrožanjem volilnega lističa?
-
16. 5. 2014 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Andrei Makine: Francoski testament
O čem in kako je pisal emigrant, da so v njem prepoznali Francoza in to tako kritiki kot bralci? Avtor, rojen v Sibiriji, izhaja iz junaka, katerega družina doživlja vratolomnosti oktobrske revolucije in stalinizma. Živi kot množica drugih, vendar z eno izjemo – vzgaja ga babica, ki je Francozinja. A njena vzgoja sama po sebi ni nič posebnega, prelomen je njen način bivanja. Ker si je svobodno izbrala novo domovino, jemlje gulage, pomanjkanje in smrt prizanesljivo, brez jeze ter obupa. Njeno bogastvo je kovček šare, ki se zdi brez vrednosti: časopisni izrezki in nekaj knjig še iz časa pred koncem prve svetovne vojne. Toda vsi ti porumeneli papirji so družinski zaklad. Ker so pisani v francoščini, se skozi ta jezik formira posebna identiteta sicer ruske družine. V obdobjih, ko primanjkuje vsega, ko diktatura sistematično gradi uniformnega socialističnega človeka, si najde junak svojo bit na tem koščku frankofonstva.