Bernard Nežmah
-
16. 5. 2014 | Mladina 20 | Pamflet
Kadarkoli že bodo parlamentarne volitve, bo njihov izid prinesel velika presenečenja glede na sedanjo medijsko podobo strank. Ankete, ki jih objavljajo, so kdaj podobne znanstveni fantastiki. V zadnjem »Delovem« barometru osebnosti sta tik pod vrhom na petem in šestem mestu Alenka Bratušek in Senko Pličanič.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Simon Sebag Montefiore: Stalin: na dvoru rdečega carja
Ker je o Stalinu napisanih precej tehtnih knjig, velja to premeriti v primerjavi z dvema kapitalnima: Zhores & Roy Medvedev »The unknown Stalin« (2003) in Marjan Britovšek »Stalinov termidor« (1984); prva gradi na pričevanjih, spominih in arhivih, druga na dokumentih partijskih sej in časopisnih člankih te dobe, obe pa izpostavljata oblike in sredstva Stalinovega minucioznega prevzema oblasti in eliminacije nasprotnikov.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Pamflet
Na prvi maj kot praznik delavcev so na množičnih shodih spregovorili trije predsedniki: Borut Pahor, Alenka Bratušek in Zoran Janković. Vsak na svojem dogodku, toda po vsebini so si bili na las podobni: besedovali so o vladni krizi, premierka je v bibličnem jeziku namignila na razdvojevanje v Pozitivni Sloveniji, ko se morajo kdaj dobri ločiti o od zlih, nihče pa svojega govora ni posvetil vprašanju kratenja pravice delavcev. A v resnici so bili govorniki napačni, na tak dan bi za govorniškimi odri pričakovali sindikalne voditelje.
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Kultura | Knjiga
Z nekaj zadrege. Dasiravno ga je napisal že konec tridesetih let, ga do svoje smrti leta 1960 ni nikoli objavil. Torej roman, ki se mu je avtor odrekel. Oziroma natančneje – glavnega junaka, miljé in smrt je v naslednjih letih tako predrugačil, da je nastal roman »Tujec«. Ker je Camus nekaj dal na svoje ime, z romanom, ki ga je sam presegel, ni imel kaj početi, razen da ga je držal v predalu. Bil je zvest svoji filozofiji, v kateri njegovi junaki ne delajo samomorov, pa naj bo življenje še tako boleče. A to je bila njegova usodna napaka, zakaj dediči in založnik so celo iz odloženega rokopisa napravili biznis.
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Pamflet
Potem ko je napoved kongresa »Pozitivne Slovenije« dan za dnem polnila osrednje medije, se je v finalnem delu pred strankarskimi volitvami predsednika dogodil preobrat. Zoran Janković je postal negativec št. 1, vesoljni medijski svet pa navija za njegovo protikandidatko Alenko Bratušek. Zadeva je postala nadrealistična, o strankinemu voždu strastno pišejo novinarji, oglašajo se politiki in politične korifeje, ki sploh niso člani PS. Slikajo katastrofo, če zmaga ZJ, pomislite, celo padec vlade in usodno politično nestabilnost! Dejstva se lahko samo čudijo: zakaj bi bilo fatalno, ko bi padla vlada, ki ima komaj 20-odstotno podporo?
-
18. 4. 2014 | Mladina 16 | Kultura | Knjiga
Iztok Geister: Newyorški dnevnik
Pisatelj, ki je svojo poetiko, se pravi literarne junake, prikazoval skozi odnose do prirode, je roman vpel med nebotičnike metropole.
-
18. 4. 2014 | Mladina 16 | Pamflet
Vest, da bo imela pozitivna Slovenija kongres v aprilu, na katerem se bosta spopadla Alenka Bratušek in Zoran Janković, je ustavila čas. Naj bo petek, ponedeljek, sreda, vmes torek, še prej četrtek ali nedelja. Vsak dan natanko ista vsebina, le vsakič preoblečena v drugačno medijsko poročilo. Dva tekmeca v duelu, zaradi katerih zna pasti vlada, o svojem nasprotniku ne povesta nič. Ljubljanski župan ne dahne žal besede čez premierko in ta v ničemer ne očrni ustanovitelja PS.
-
11. 4. 2014 | Mladina 15 | Kultura | Knjiga
Mirjana Bobić Mojsilović: Abeceda mojega življenja
Zastavek gre takole: ona pri petdesetih ostane sama, otroka sta odšla v svet, mož pa k mladenki. Bosta torej vsebina jok in bolečina? Ne, namesto tega avtorica izriše trojno refleksijo. Najprej na ravni sloga, ko narativno pripoved nadomesti s kapsulami v obliki abecede. Potem na ravni potovanja skozi odnos, ki ni doživel propada v hipu, ampak z leti počasnega odtujevanja.
-
11. 4. 2014 | Mladina 15 | Pamflet
V zadnjega pol leta je tekel čas brez alternative. Vlada je kot edino racionalno pot zmanjšanja proračunske luknje postavila zakon o obdavčitvi nepremičnin. Nobenim ugovorom ne opozicije ne stanovskih zvez ni prisluhnila. Toda v slabih dveh tednih po vetu Ustavnega sodišča je ekipa Alenke Bratušek našla novo rešitev: prerazporeditev sredstev na ministrstvih in učinkovitejše pobiranje davkov. Štiri mesece so državljani preračunavali, jemali dopust, da bi hodili na geodetske uprave, kjer je vladalo izredno stanje, tako da je njihov aparat praktično opustil svoje delo in vso energijo usmeril v razreševanje pritožb. Enormna količina izgubljenih ur in dela je šla zaradi zgrešene vladne ideje dobesedno v nič.
-
4. 4. 2014 | Mladina 14 | Kultura | Knjiga
Masanobu Fukuoka: Revolucija ene slamice
Fukuoka, ki je postavil temelje permakulture, se je gledavši bujno rastje v gozdu, ki raste samo od sebe, zamislil: zakaj mora kmet štihati in globoko obdelovati zemljo, če hoče, da mu njiva dobro rodi? In skozi leta je nato utemeljil svoje kmetovanje na polaganju slame, ki tvori humus s pomočjo rastlinskih korenin in podzemeljskih živalic.
-
4. 4. 2014 | Mladina 14 | Pamflet
Vlada je z izdajo novih obveznic prišla do skoraj 30 milijard dolga. Vest, ki bi morala sprožiti serijo premislekov in refleksij o prihodnosti Slovenije. Kaj to pomeni za prihodnost? Legendarni francoski agronom Rene Dumont je proučeval zadolženost afriških držav, ki jih je posledično vrgla v revščino. Njegovo izhodišče je bilo vprašanje: za kaj so se zadolževale? Uvoz avtomobilov, hrane, industrijskih predmetov, frenetična gradnja mestnih metropol, rezultat pa propad podeželja.
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Kultura | Knjiga
Dušan Plut: Ekosocializem ali barbarstvo
V iskanju argumentov za fatalnost okoljskega onesnaževanja je pisec tako vnet, da je njegovo delo mestoma celo bolj podobno rožnemu vencu citatov kot pa avtorskemu delu. Pri čemer je vsa ta energija odveč, saj se ekološko umerjeni bralec z njim že vnaprej strinja. Ključen je zatorej le naslednji korak: kako prof. Plut argumentira izbiro ekosocializma?
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Pamflet
Ljudski upori v Egiptu in Ukrajini, a tudi v Ljubljani in Mariboru, ki so ad hoc zamenjali dotedanje vlade, so bili medijsko slikani kot dejanja pravičnikov proti korumpiranim oblastem. Pustimo tokrat vpogled v zgodovino in poglejmo aktualno stanje stvari.
-
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Kultura | Knjiga
Goran Starčević: Vaje v eksistenci
Filozof Starčević je v pronicljivi knjigi »Volk v supermarketu« (2011) na esejistični način premišljeval sodobno potrošniško življenje, tokrat pa se je iste teme lotil prek misli Aristotela, Heideggerja, Jaspersa, Levinasa, Kierkegaarda in Deleuza. Izhodišče je svoboda, toda kje jo sploh še najdemo? Vse izbire nam določajo ekonomija, marketing in reklamni svet, in to tako perfidno, da je posameznik izgubil občutek, da so njegove izbire že v izhodišču zmanipulirane. Celo duhovne vrednote so postale blago in zaradi tega veljajo toliko, kolikor kupcev najdejo. Posameznik je torej postal eskapist, ki sicer ve za kancerogene aditive v hrani, ve, da je Afrika lačna, poveže ozonske luknje s sodobno tehnologijo, a kljub temu ne bo svojega bivanja spremenil niti za trohico, saj se ga zunanji svet ne tiče.
-
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Pamflet
Če je pred tednom »Pozareport« razkril, da je novi predsednik KPK član PS, je tokrat »Dnevnik« s serijo člankov o letalskih kartah ministra Gregorja Viranta demonstriral, zakaj so mediji narodno bogastvo. Seveda mnogokrat tudi manipulirajo, toda njihova bit je, da pred javnostjo prinašajo tudi zakrita dejstva. Policijskega ministra so preprosto dobili na laži. Medtem ko je sam zatrjeval, da z ugodnimi cenami voznih kart sam ni imel nič, pravijo facta bruta nasprotno - on osebno je s svojimi e-pisemci dosegel, da je letel bistveno ceneje kot običajni sleherniki v državi.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Kultura | Knjiga
Vid Pečjak in Milan Štrukelj: Ustvarjam, torej sem
Navadno velja, da je ustvarjalnost največja v mlajših letih, avtorja pa sta predstavila polemični pogled, ki ustvarjalnosti ne postavi meje. V nobeni smeri – z genialnostjo lahko presenetijo tako otroci kot starci.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Pamflet
V Hrastniku se je dogodila največja rudarska stavka, v kateri je več kot sto rudarjev preživljalo dneve in noči v rudniku. V Sloveniji so v javnem sektorju številnim zaposlenim izplačevali prevelike plače. Ko je vladna administracija poskušala dobiti preplačane vsote nazaj, se je nanjo vsula množica očitkov, češ, da ljudje niso krivi, če so jim ustanove nakazovale previsoke plače. Bilo bi torej nepravično, če bi jih morali zdaj vračati. In postopek izterjevanja preplačanih vsot se je ustavil.
-
7. 3. 2014 | Mladina 10 | Kultura | Knjiga
Ivan Stopar: Slikovite podobe Slovenije
Kako prikazati čas, ki ga še niso ujele fotografije? Nekoč so slikarji izdelovali vedute, slike, na katerih so realistično upodobili naravo, ljudi in kraje. Čas 19. in celo 18. stoletja je z albumom rekonstruiral umetnostni zgodovinar Stopar in pred bralci je potovanje v zgodovino. Leseni črnuški most iz l. 1800, podoba Kamnika na polovici predprejšnjega stoletja, osrednje ljubljansko pristanišče na Bregu (1830), mestece Laško, v katero sega še gozd (1856), potniki na splavu skozi Maribor (1847), lesene hiše v Podkorenu, pred katerimi je ujet utrip dela in iger domačinov (1833), pogled na kočijaški promet v Kranju (1800), slavnostni dan v Bregu ob Savi (1717), novonastali borovniški viadukt (1857), očarljivi mesti Vipava (1845) in Žužemberk (1864) et cetera.
-
7. 3. 2014 | Mladina 10 | Pamflet
Zakrivanje in preganjanje prinašalcev vesti
Medijski prikazi političnih obratov v Ukrajini po zahodnoevropskih medijih slikajo spopad dobrega in zla. Vse je jasno: negativca sta odstavljeni predsednik Viktor Janukovič in njegov zaveznik Vladimir Putin, pozitivci pa opozicijski voditelji Julija Timošenko, Vitali Kličko in novi premier Arsenij Jacenjuk. Televizije so prikazale Janukovičevo rezidenco in gledalcem je vse jasno. Svobodeželjna Ukrajina se je znebila najbolj skorumpiranega diktatorja, ki ji je zapiral vrata v Evropsko unijo, svobodi pa preti ruski predsednik. Ljudem, ki o veliki državi okoli Kijeva še včeraj niso vedeli nič, danes razumejo vse dogajanje. Fenomen sodobnika, ki se s pomočjo kratkih medijskih vesti počuti kot suvereni vseved.
-
David Graeber: Fragmenti anarhistične antropologije
Avtor ni utopist, ampak pragmatik, saj ponuja serijo delujočih modelov. Medtem ko dušebrižništvo toči solze za nesrečnimi begunci, ki polnijo Evropo, se on zavzema za polno uzakonitev svobode gibanja. Če bo imel denimo vsakdo pravico, da živi in se naselil kjerkoli, bodo denimo Tanzanijci preplavili Rotterdam, toda nizozemska vlada bo potem hitro našla načine, kako zagotoviti, da bodo Tanzanijci ostali doma.
-
Slovensko vlado je prevzela v roke katoliška cerkev. Najbolj nesmiselna trditev, ki ji oporekajo vsa dejstva: ljubljanska in mariborska nadškofija sta brez metropolitov, medtem ko je Franc Rode samo še naslovni kardinal, daleč od prvega kroga vatikanske oblasti. Kje torej vladajo kleriki?
-
Robert Lustig: Mastna laž: grenka resnica o sladkorju
Avtor gradi na številkah: leta 2001 je bilo v ZDA šest milijonov predebelih ljudi, v desetletju pa se je ta številka povzpela na 20 milijonov. To ni več naključje, tudi ne sedeči življenjski stil.
-
Deževanje medalj na olimpijadi v Sočiju je poleg evforije prineslo tudi poziv hokejskega selektorja Matjaža Kopitarja, da bi morali v državi zgraditi še pet novih drsalnih dvoran. Brez množičnosti pač ni svetle prihodnosti hokeja.
-
Orlando Figes: Tragedija ljudstva: ruska revolucija 1891–1924
Kaj Figes prinaša slovenskim bralcem, ki so o tej temi prebirali že deli M. Britovška »Carizem, revolucija, stalinizem« in R. Pipesa »Kratka zgodovina ruske revolucije«? Avtor je v zgodovinopisje vnesel v večji meri reportažni žanr, s katerim prikliče vzdušje dogodka in zgodovino zapelje v žargon literarne napetosti.
-
Rekordna kopica slovenskih medalj na olimpijadi v Sočiju je razveselila množice, ob tem pa velja napraviti primerjavo s politiki. Športniki so dokazali, da so med najboljšimi na svetu, kakšno težo pa imajo premierka in njeni ministri? Nazoren zgled se je pred dnevi dogodil v Münchnu na svetovni konferenci o varnosti, na kateri je sodelovalo več deset predsednikov in premierov, med njimi tudi predsednica vlade Alenka Bratušek in obrambni minister Roman Jakič. Sodelujoči so razpravljali na številnih panelih, toda slovenska predstavnika nista sodelovala niti v eni ekipi panelistov. Tam so bila seveda velika imena svetovne politike, od legendarnega Helmuta Schmidta do Henryja Kissingerja, tako da je za slovenski par zmanjkalo odra. Kaj sta potem tam počela?
-
Ivan T. Berend: Zgodovina v mojem življenju
Od tridesetih let 20. pa do prvih let 21. stoletja. Skratka žanr, ko zgodovinar piše o svojem individualnem bivanju skozi prizmo zgodovine. Profesor Berend zastavi: »Ker sem preživel hude čase, se imam za srečnejšega in bogatejšega.« Horthyjev režim, nemška okupacija, Dachau, demokracija 1945–47, komunizem, vstaja 1956, Kadarjev režim, svobodne volitve 1990, emigracija v Kalifornijo.
-
Češko-francoski pisatelj Milan Kundera je v romanu »Počasnost« (1995) z zajedljivo ironijo opisal literarni lik poslanca Duberquesa in intelektualca Bercka. Oba ste sedela v pariški restavracija s skupino obolelih za aidsom. Ko so se pojavile teve kamere je Duberques stopil k najbližjemu bolniku in ga poljubil na usta, še vsa polna čokoladne kreme. Bercka je zadelo, saj mu je bilo jasno, da je tekmečev poljub postal nesmrten.
-
Viktor E. Frankl: Kljub vsemu reči življenju DA
Ki seveda pripada strani taboriščnikov. V Auschwitzu ga je čakala usoda krematorija, kateri se je izmaknil, vendar pa v knjigi ne popisuje praktičnih poti fizičnega preživetja. O tem vidiku sicer pišejo Imre Kertesz v »Brezusodnosti«, Primo Levi v »Ali je to človek?« in Boris Pahor v »Nekropoli«. Psihiater Frankl popisuje taboriščne izkušnje iz perspektive smisla.
-
Ko je odstopila KPK z Goranom Klemenčičem na čelu, se je v hipu odzvala premierka Alenka Bratušek rekoč, kako jo popolnoma podpira in da počne vse, da bi zagotovila čim boljše pogoje za preganjanje korupcije.
-
Ifigenija Simonović et al.: Vitomil Zupan: važno je priti na grič
Pisatelj, potepuh, ženskar, partizan, zapornik, dramatik, gradbeni inženir, pesnik, gizdalin, prevajalec, boem, filozof, provokator, boksar. Torej človek, o katerem so se vsakodnevno rojevale legende. Kdo je bil Vitomil Zupan? Svetovljan, partizan, zapornik skoraj sedem let, avtor romanov »Levitan« in »Menuet za kitaro«, po katerem je bil posnet legendarni film »Nasvidenje v naslednji vojni«.