
Bernard Nežmah
-
Zaprtje Janeza Janša v kaznilnici na Dobu spominja na proces JBTZ. Pred četrt stoletja je kandidiral za mesto predsednika ZSMS, a so ga sredi postopka aretirali, zdaj kandidira za mesto poslanca in posledično mandatarja, pa je kot zapornik izločen iz predvolilne kampanje.
-
20. 6. 2014 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Malcolm Gladwell: David in Goljat
Svetopisemska prilika ne meri na čudežno zmago palčka, temveč na njegovo prebrisanost, ki dramatično spremeni okvir in pravila pričakovanega spopada. Tako bi torej pričakovali, da bo avtor nizal primere in okoliščine, ki so iz obstranca napravili zmagovalca nad Goljatom. Toda bralec bo presenečen, ko bo med zmagovalci našel poražence.
-
Slab mesec pred volitvami sta na lestvicah popularnosti daleč pred ostalimi stranka Mira Cerarja in SDS. Kar govori o popolnem debaklu aktualne vlade. Še najbolje kaže SD pod vodstvom Dejana Židana, tradicionalno soliden je Desus, medtem ko je DL pod dnom, PS in zavezništvo AB pa komaj nekaj nad njim. Vsem skupaj ankete namerijo pod 30 odstotkov priljubljenosti.
-
13. 6. 2014 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Vitomil Zupan: Komedija človeškega tkiva
Le hommage avtorju ob stoletnici rojstva? Ali drugače: kaj prinaša današnje branje?
-
Hkrati z odločitvijo Ustavnega sodišča, ki je potrdilo razpis julijskih volitev, se je naenkrat razblinila množica novo nastalih strank. Medtem ko je Igor Šoltes z listo »Verjamem« še mesec nazaj na evrovolitvah požel več kot 10 odstotkov podpore, njegove zdaj formalno ustanovljene stranke zadnja anketa »Dela« sploh ni več zaznala. A še večji polom je doživelo Zavezništvo Alenke Bratušek. Doslej ji ni v svoj blok uspelo privabiti nobene stranke, celo proklamirano uporniška »Solidarnost« se je raje priključila Židanovim socialnim demokratom.
-
6. 6. 2014 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Albert Mrgole, Leonida Mrgole: Izštekani najstniki in starši, ki štekajo
Ob obilju knjig, ki merijo na starše, je pomenljivo, da nasprotnega trga ni – čtiva za mladež z napotki, kako preživeti s starši. No, avtorja-terapevta sta mladostniško govorico postavila v naslov, hkrati pa napisala knjigo, ki je v svojem žanru izstopajoča. Postavi nekaj deset klasičnih tem (izkušnje samostojnosti, izmikanje in laži, zasvojenost z lenobo, neopravičeno izostajanje iz šole, socialna izoliranost, ohranjanje stika … ), jih predstavi s konkretnimi primeri, ki jih umesti znotraj odnosa, ter nakaže poti rešitve.
-
Referendum o arhivih se zdi na prvi pogled bizaren, toda zadeva zelo vitalni moment družbenega bivanja. Arhivski dokumenti namreč predstavljajo vednost o preteklosti, a to ne katerikoli, temveč tisto, ki je bila doslej zakrita. Kar je za Slovenijo še posebej pomembno. Stari režim, ki so ga vodili Tito, Kardelj, Kidrič in tovariši, je sistematično prikazoval stanje v državi kot idealno. Tako nismo iz javnih občil nikoli izvedeli, da so agenti UDBE ubili gospoda Crnogorca, ali koga iz množice hrvaških emigrantov.
-
30. 5. 2014 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Delo ni pisano kot biografski imenik niti ne v maniri popularnega čtiva à la Sebag-Montefiore, avtor se osredotoči na peščico pisateljev, ki jim uspe prelisičiti carsko cenzuro in skozi literaturo predstavljajo prepovedane ideje. Toda avtor jih ne jemlje le kot prenašalce liberalizma in socializma zahoda, marveč kot iskalce, ki ustvarjajo edinstvene poglede.
-
Rekonstrukcije strank kot vložek v volilno kampanjo
Nad rezultati evropskih volitev so najbolj šokirane posamezne stranke in njihovi voditelji. En za drugim so tako odstopili s predsedniških položajev Gregor Virant, Pavle Gantar in Igor Lukšič. A pri tem nismo doživeli bolj radikalne poteze, kot je razpustitev strank Zares in Državljanske liste, ki sta dosegli tako nizko število podpornikov, da ju še odstotki komajda zaznavajo. Optimizem njihovih članov je očitno tako brezmejen, da jih takšna nepomembnost, kot je podpora volivcev, sploh več ne zmede. Odstopljeni Virant se je namreč poslovil z besedami, da je ustvaril stranko z daleč najboljšim programom.
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Racionalnost, uporaba silogizma, kapitalistično gospodarstvo in individualizem veljajo za atribute, ki dokazujejo superiornost Evrope. Britanski socialni antropolog Goody si je zastavil preprosto vprašanje: ali lahko te samoumevnosti tudi empirično potrdimo? In s svojim minucioznim delom podira proevropske predsodke kot domine.
-
Volitve evropskih poslancev so v prvi vrsti generalka pred parlamentarnimi volitvami oziroma najboljša aktualna javnomnenjska anketa priljubljenosti političnih strank. Toda še nikoli nismo prebirali toliko mnenj, ki pravijo, da se je nesmiselno udeležiti nedeljskega glasovanja. Seveda ima državljan pravico do volilne abstinence, vendar pa naj si prej zastavi enostavno vprašanje: če vsakodnevno bentim in politiziram, zakaj bi potem na dan, ko dobim priložnost, da nisem le opazovalec, ampak tudi ustvarjalec politike, svojih političnih ocen ne udejanil z obkrožanjem volilnega lističa?
-
16. 5. 2014 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Andrei Makine: Francoski testament
O čem in kako je pisal emigrant, da so v njem prepoznali Francoza in to tako kritiki kot bralci? Avtor, rojen v Sibiriji, izhaja iz junaka, katerega družina doživlja vratolomnosti oktobrske revolucije in stalinizma. Živi kot množica drugih, vendar z eno izjemo – vzgaja ga babica, ki je Francozinja. A njena vzgoja sama po sebi ni nič posebnega, prelomen je njen način bivanja. Ker si je svobodno izbrala novo domovino, jemlje gulage, pomanjkanje in smrt prizanesljivo, brez jeze ter obupa. Njeno bogastvo je kovček šare, ki se zdi brez vrednosti: časopisni izrezki in nekaj knjig še iz časa pred koncem prve svetovne vojne. Toda vsi ti porumeneli papirji so družinski zaklad. Ker so pisani v francoščini, se skozi ta jezik formira posebna identiteta sicer ruske družine. V obdobjih, ko primanjkuje vsega, ko diktatura sistematično gradi uniformnega socialističnega človeka, si najde junak svojo bit na tem koščku frankofonstva.
-
Kadarkoli že bodo parlamentarne volitve, bo njihov izid prinesel velika presenečenja glede na sedanjo medijsko podobo strank. Ankete, ki jih objavljajo, so kdaj podobne znanstveni fantastiki. V zadnjem »Delovem« barometru osebnosti sta tik pod vrhom na petem in šestem mestu Alenka Bratušek in Senko Pličanič.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Simon Sebag Montefiore: Stalin: na dvoru rdečega carja
Ker je o Stalinu napisanih precej tehtnih knjig, velja to premeriti v primerjavi z dvema kapitalnima: Zhores & Roy Medvedev »The unknown Stalin« (2003) in Marjan Britovšek »Stalinov termidor« (1984); prva gradi na pričevanjih, spominih in arhivih, druga na dokumentih partijskih sej in časopisnih člankih te dobe, obe pa izpostavljata oblike in sredstva Stalinovega minucioznega prevzema oblasti in eliminacije nasprotnikov.
-
Na prvi maj kot praznik delavcev so na množičnih shodih spregovorili trije predsedniki: Borut Pahor, Alenka Bratušek in Zoran Janković. Vsak na svojem dogodku, toda po vsebini so si bili na las podobni: besedovali so o vladni krizi, premierka je v bibličnem jeziku namignila na razdvojevanje v Pozitivni Sloveniji, ko se morajo kdaj dobri ločiti o od zlih, nihče pa svojega govora ni posvetil vprašanju kratenja pravice delavcev. A v resnici so bili govorniki napačni, na tak dan bi za govorniškimi odri pričakovali sindikalne voditelje.
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Kultura | Knjiga
Z nekaj zadrege. Dasiravno ga je napisal že konec tridesetih let, ga do svoje smrti leta 1960 ni nikoli objavil. Torej roman, ki se mu je avtor odrekel. Oziroma natančneje – glavnega junaka, miljé in smrt je v naslednjih letih tako predrugačil, da je nastal roman »Tujec«. Ker je Camus nekaj dal na svoje ime, z romanom, ki ga je sam presegel, ni imel kaj početi, razen da ga je držal v predalu. Bil je zvest svoji filozofiji, v kateri njegovi junaki ne delajo samomorov, pa naj bo življenje še tako boleče. A to je bila njegova usodna napaka, zakaj dediči in založnik so celo iz odloženega rokopisa napravili biznis.
-
Potem ko je napoved kongresa »Pozitivne Slovenije« dan za dnem polnila osrednje medije, se je v finalnem delu pred strankarskimi volitvami predsednika dogodil preobrat. Zoran Janković je postal negativec št. 1, vesoljni medijski svet pa navija za njegovo protikandidatko Alenko Bratušek. Zadeva je postala nadrealistična, o strankinemu voždu strastno pišejo novinarji, oglašajo se politiki in politične korifeje, ki sploh niso člani PS. Slikajo katastrofo, če zmaga ZJ, pomislite, celo padec vlade in usodno politično nestabilnost! Dejstva se lahko samo čudijo: zakaj bi bilo fatalno, ko bi padla vlada, ki ima komaj 20-odstotno podporo?
-
18. 4. 2014 | Mladina 16 | Kultura | Knjiga
Iztok Geister: Newyorški dnevnik
Pisatelj, ki je svojo poetiko, se pravi literarne junake, prikazoval skozi odnose do prirode, je roman vpel med nebotičnike metropole.
-
Vest, da bo imela pozitivna Slovenija kongres v aprilu, na katerem se bosta spopadla Alenka Bratušek in Zoran Janković, je ustavila čas. Naj bo petek, ponedeljek, sreda, vmes torek, še prej četrtek ali nedelja. Vsak dan natanko ista vsebina, le vsakič preoblečena v drugačno medijsko poročilo. Dva tekmeca v duelu, zaradi katerih zna pasti vlada, o svojem nasprotniku ne povesta nič. Ljubljanski župan ne dahne žal besede čez premierko in ta v ničemer ne očrni ustanovitelja PS.
-
11. 4. 2014 | Mladina 15 | Kultura | Knjiga
Mirjana Bobić Mojsilović: Abeceda mojega življenja
Zastavek gre takole: ona pri petdesetih ostane sama, otroka sta odšla v svet, mož pa k mladenki. Bosta torej vsebina jok in bolečina? Ne, namesto tega avtorica izriše trojno refleksijo. Najprej na ravni sloga, ko narativno pripoved nadomesti s kapsulami v obliki abecede. Potem na ravni potovanja skozi odnos, ki ni doživel propada v hipu, ampak z leti počasnega odtujevanja.
-
V zadnjega pol leta je tekel čas brez alternative. Vlada je kot edino racionalno pot zmanjšanja proračunske luknje postavila zakon o obdavčitvi nepremičnin. Nobenim ugovorom ne opozicije ne stanovskih zvez ni prisluhnila. Toda v slabih dveh tednih po vetu Ustavnega sodišča je ekipa Alenke Bratušek našla novo rešitev: prerazporeditev sredstev na ministrstvih in učinkovitejše pobiranje davkov. Štiri mesece so državljani preračunavali, jemali dopust, da bi hodili na geodetske uprave, kjer je vladalo izredno stanje, tako da je njihov aparat praktično opustil svoje delo in vso energijo usmeril v razreševanje pritožb. Enormna količina izgubljenih ur in dela je šla zaradi zgrešene vladne ideje dobesedno v nič.
-
4. 4. 2014 | Mladina 14 | Kultura | Knjiga
Masanobu Fukuoka: Revolucija ene slamice
Fukuoka, ki je postavil temelje permakulture, se je gledavši bujno rastje v gozdu, ki raste samo od sebe, zamislil: zakaj mora kmet štihati in globoko obdelovati zemljo, če hoče, da mu njiva dobro rodi? In skozi leta je nato utemeljil svoje kmetovanje na polaganju slame, ki tvori humus s pomočjo rastlinskih korenin in podzemeljskih živalic.
-
Vlada je z izdajo novih obveznic prišla do skoraj 30 milijard dolga. Vest, ki bi morala sprožiti serijo premislekov in refleksij o prihodnosti Slovenije. Kaj to pomeni za prihodnost? Legendarni francoski agronom Rene Dumont je proučeval zadolženost afriških držav, ki jih je posledično vrgla v revščino. Njegovo izhodišče je bilo vprašanje: za kaj so se zadolževale? Uvoz avtomobilov, hrane, industrijskih predmetov, frenetična gradnja mestnih metropol, rezultat pa propad podeželja.
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Kultura | Knjiga
Dušan Plut: Ekosocializem ali barbarstvo
V iskanju argumentov za fatalnost okoljskega onesnaževanja je pisec tako vnet, da je njegovo delo mestoma celo bolj podobno rožnemu vencu citatov kot pa avtorskemu delu. Pri čemer je vsa ta energija odveč, saj se ekološko umerjeni bralec z njim že vnaprej strinja. Ključen je zatorej le naslednji korak: kako prof. Plut argumentira izbiro ekosocializma?
-
Ljudski upori v Egiptu in Ukrajini, a tudi v Ljubljani in Mariboru, ki so ad hoc zamenjali dotedanje vlade, so bili medijsko slikani kot dejanja pravičnikov proti korumpiranim oblastem. Pustimo tokrat vpogled v zgodovino in poglejmo aktualno stanje stvari.
-
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Kultura | Knjiga
Goran Starčević: Vaje v eksistenci
Filozof Starčević je v pronicljivi knjigi »Volk v supermarketu« (2011) na esejistični način premišljeval sodobno potrošniško življenje, tokrat pa se je iste teme lotil prek misli Aristotela, Heideggerja, Jaspersa, Levinasa, Kierkegaarda in Deleuza. Izhodišče je svoboda, toda kje jo sploh še najdemo? Vse izbire nam določajo ekonomija, marketing in reklamni svet, in to tako perfidno, da je posameznik izgubil občutek, da so njegove izbire že v izhodišču zmanipulirane. Celo duhovne vrednote so postale blago in zaradi tega veljajo toliko, kolikor kupcev najdejo. Posameznik je torej postal eskapist, ki sicer ve za kancerogene aditive v hrani, ve, da je Afrika lačna, poveže ozonske luknje s sodobno tehnologijo, a kljub temu ne bo svojega bivanja spremenil niti za trohico, saj se ga zunanji svet ne tiče.
-
Če je pred tednom »Pozareport« razkril, da je novi predsednik KPK član PS, je tokrat »Dnevnik« s serijo člankov o letalskih kartah ministra Gregorja Viranta demonstriral, zakaj so mediji narodno bogastvo. Seveda mnogokrat tudi manipulirajo, toda njihova bit je, da pred javnostjo prinašajo tudi zakrita dejstva. Policijskega ministra so preprosto dobili na laži. Medtem ko je sam zatrjeval, da z ugodnimi cenami voznih kart sam ni imel nič, pravijo facta bruta nasprotno - on osebno je s svojimi e-pisemci dosegel, da je letel bistveno ceneje kot običajni sleherniki v državi.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Kultura | Knjiga
Vid Pečjak in Milan Štrukelj: Ustvarjam, torej sem
Navadno velja, da je ustvarjalnost največja v mlajših letih, avtorja pa sta predstavila polemični pogled, ki ustvarjalnosti ne postavi meje. V nobeni smeri – z genialnostjo lahko presenetijo tako otroci kot starci.
-
V Hrastniku se je dogodila največja rudarska stavka, v kateri je več kot sto rudarjev preživljalo dneve in noči v rudniku. V Sloveniji so v javnem sektorju številnim zaposlenim izplačevali prevelike plače. Ko je vladna administracija poskušala dobiti preplačane vsote nazaj, se je nanjo vsula množica očitkov, češ, da ljudje niso krivi, če so jim ustanove nakazovale previsoke plače. Bilo bi torej nepravično, če bi jih morali zdaj vračati. In postopek izterjevanja preplačanih vsot se je ustavil.
-
7. 3. 2014 | Mladina 10 | Kultura | Knjiga
Ivan Stopar: Slikovite podobe Slovenije
Kako prikazati čas, ki ga še niso ujele fotografije? Nekoč so slikarji izdelovali vedute, slike, na katerih so realistično upodobili naravo, ljudi in kraje. Čas 19. in celo 18. stoletja je z albumom rekonstruiral umetnostni zgodovinar Stopar in pred bralci je potovanje v zgodovino. Leseni črnuški most iz l. 1800, podoba Kamnika na polovici predprejšnjega stoletja, osrednje ljubljansko pristanišče na Bregu (1830), mestece Laško, v katero sega še gozd (1856), potniki na splavu skozi Maribor (1847), lesene hiše v Podkorenu, pred katerimi je ujet utrip dela in iger domačinov (1833), pogled na kočijaški promet v Kranju (1800), slavnostni dan v Bregu ob Savi (1717), novonastali borovniški viadukt (1857), očarljivi mesti Vipava (1845) in Žužemberk (1864) et cetera.