Bernard Nežmah
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Pamflet
V Ljubljani so odprli razstavo o Titu. Sam po sebi zanimiv test moči titoistične nostalgije: koliko ljudi bo pripravljeno svoje simpatije podpreti z nakupom vstopnice? Je pa polemiko sprožil poziv šolam, da dobijo popust za skupinske obiske. Ja, na korak blizu Titovi dobi, ko so ravnatelji ob njegovem obisku ustavljali šolski pouk in pošiljali otroke na ulice z zastavicami, da so mahajoči pričakali velikega vodjo.
-
8. 11. 2013 | Mladina 45 | Pamflet
Kultura rušenja in zakopavanja
V Bohinju se je izkazala država, saj so naposled le podrli nedovoljeno črno gradnjo v podobi lesene hiške. Toda, ali je s tem zmagala tudi pravna država? Njen temeljni postulat je namreč ta, da pravo velja za vse. Dve najbolj razvpiti črni gradnji razvpitega Marka Jakliča in družine Türk stojita nedotaknjeni, z njima pa še tisoče podobnih, medtem ko so zoper 60-letnega bohinjskega možica poslali bagerje, ki jih je varovala četa specialcev. A ne le to, vlada je med tem sklenila, da ne bi bilo gospodarno rušiti vse povprek in pripravlja zakon, po katerem bo moč legalizirati tudi na črno zgrajene objekte. In to kmalu, že v prvih mesecih novega leta.
-
30. 10. 2013 | Mladina 44 | Pamflet
Od antike naprej poznamo zlorabe oblastnikov, ki so si moči oblasti prisvajali nagrade. Na olimpijskih igrah so zmagovali najboljši atleti svojega časa, toda leta 65 je serijo zmag odnesel nihče drug kot rimski cesar Neron. Zmagal je v številnih tekmah, med drugim v igranju in liro in na dirki z vprežnimi konji. Nekje je imel svoje sodnike, drugje je preprosto prisilil tekmece, da so odstopili. Danes vladarji resda več ne zmagujejo na športnih prireditvah, toda še nekaj nazaj so bili med najbolj odlikovanimi v državi.
-
25. 10. 2013 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Thomas Szasz: Kraja človeka: eseji proti medikalizaciji vsakdanjega življenja
Psihiater židovskega rodu in madžarskih korenin je že pred drugo vojno emigriral v ZDA in tam postal osrednji kritik psihiatričnega zdravljenja. Po njem je človek odgovoren za svoje obnašanje, sklicevanje na mentalne neprištevnosti pa razume samo kot berglo, ki mu jemlje odgovornost oziroma ga napravi za večnega pacienta.
-
25. 10. 2013 | Mladina 43 | Pamflet
Sanje o utišanih novinarskih zvonovih
Slovesnost podpisa nekaj deset milijonov državne pomoči podjetju »Revoz« je potekala optimistično, minister Janko Stepišnik je zbranim razigrano pripovedoval, koliko novih delovnih mest bo prinesel razmah proizvodnje v tovarni avtomobilov. Toda, bolj ko so novinarske kamere beležile dogodek, bolj je ta postajal klavrn. Na enostavna novinarska vprašanja minister ni vedel odgovorov, ki jih je iskal v papirjih, njegova angleščina pa je bila na ravni osnovnošolca, kar je na svoj način pikro pripomnila celo POP TV.
-
18. 10. 2013 | Mladina 42 | Pamflet
Z uvajanjem davka na nepremičnine se vlada sooča s proračunskim primanjkljajem tako, da kani državljanom naložiti za 200 milijonov novih dajatev v obliki davka na nepremičnine. Zgrešene bančne in druge investicije bo poplačalo ljudstvo. Potem ko je športni kompleks Stožice banke spravil ob več kot 100 milijonov, se je naposled le našel plačnik. Polovico novih dajatev stavbnih lastnikov v naslednjem letu bo torej šlo za pokritje stožiške izgube.
-
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Pamflet
Dobesedno čez noč se je končala osrednja politična kriza, ki jo je prinesla napoved, da se bosta za predsednika PS pomerila Alenka Bratušek in Zoran Janković. V medijih so deževale filipike zoper ljubljanskega župana, komentatorji so svarili in rotili, politiki grozili, kaj bo, če ZJ kandidira. Kaj pa je storila njegova glavna antagonistka? Je ob njegovem napovedovanju kandidature stopila pred kamere in vnaprej pribila, da je to za vlado pogubno in ga javno pozvala, da naj se takoj umakne iz tekme za predsedniški položaj? Nak, medtem ko so se drugi bojevali, je ona ždela brez besed. Ko pa je PS izvedla manever preložitve kongresa, se je čudežno pojavila in sporočila, da se je za igrice čas iztekel, ne da bi izrekla kakršnokoli kritiko na račun gospoda Jankovića.
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Pamflet
Ko je Zoran Janković potrdil kandidaturo za položaj predsednika »Pozitivne Slovenije«, so to medijski odmevi enoglasno označili za napad na državo. Državo si je vzel za talko, zdaj bo prišla trojka, njegov egoizem nima meja. Gregor Virant je seveda spet zablestel, ko je po svetniško napovedal, da bo ob njegovi izvolitvi zaradi sumov korupcije stranka izstopila iz koalicije, podobno Karl Erjavec, nekolikanj tišje tudi socialdemokratski politiki. Le iz vrst vladajoče »Pozitivne Slovenije« nobene kritike.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Pamflet
Komedija s prijavljanjem kandidatov za mesto predsednika »Pozitivne Slovenije« se nadaljuje. Kot jara kača pritekajo novice: gospod ZJ je evidentiran, a še ni dal soglasja, čas ima do … Strategija stranke je odlična: z ništrci dosega, da je dan za dnem v osrednjih novicah. Več, ko mediji o njej poročajo, večji pomen dobiva in bolj utrjuje svoj položaj.
-
20. 9. 2013 | Mladina 38 | Pamflet
Da prideš v prve minute televizijskih dnevnikov, moraš postati svetovni prvak, doživeti 100 let in napisati obširno pahoriano, celo bivši predsednik Danilo Türk mora za vstop pred kamere imeti vsaj govor ob proslavi začetka gradnje džamije. A obstaja človek, ki mu ni treba storiti nič. Že več kot tri mesece se pojavlja v soju kamer rekoč, da še ne ve, če bo kandidiral za predsednika »Pozitivne Slovenije«. No, ne uporabi vedno istega glagola: enkrat izreče, da se še ni odločil, drugič, da bo še premislil, tretjič, da se bo izrekel pred strankinim kongresom. Zoran Janković, ki ljubljanske volitve dobiva s parolo – »Del«a, je osrednja teve zvezda s tem, da vsakič znova ne dela niti ne pove – nič.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Pamflet
Nemški filozof Herbert Marcuse je v knjigi »Enodimenzionalni človek« izhajal iz radikalnega pogleda, da množični mediji ne ustvarjajo le slike sveta in politike, temveč nam determinirajo celo osebne želje in hotenja. Poleg kritične vloge obveščanja javnosti in presojevalca početij oblastnikov so množični mediji tudi osrednje orožje manipulacije.
-
6. 9. 2013 | Mladina 36 | Pamflet
Slovenska tiskovna agencija je ob obisku vladne delegacije poročala o obiskih ministrov Stanka Stepišnika in Romana Jakiča v Azerbajdžanu. Potem pa se je po poročilih azerbajdžanskih medijev izkazalo, da je slovensko delegacijo v resnici vodil ljubljanski župan Zoran Janković, ki je med drugim vodil pogovore tudi s tamkajšnjim obrambnim ministrom!!!!!!!!!!!!!!??????? – Vladni udar, ministre je vodil nekdo, ki sploh ni član vlade. Je temu sledila izredna seja vlade, na kateri so nemudoma odstavili ministra. Nak, ministrski kabinet o tem ni niti razpravljal. Premierke Alenke Bratušek ni motilo, da sta dva njena ministra osebno podrejena ljubljanskemu glavarju in ne njej. Za čuda so celo vedno glasni partnerji, kot so Gregor Virant, Karl Erjavec in Igor Lukšič, ostali tiho, ko najmočnejši človek PS brije norce iz suverenosti vlade. Še včeraj je njegova celotna poslanska skupina podprla Bratuškovo v nejevolji nad Jankovićevim protežiranjem Gašparja Gašparja Mišića, naslednji dan sta njegova ministra demonstrirala Jankovićevo oblast nad vlado.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Pamflet
Če bi se lani Gašpar Gašpar Mišić prijavil za mesto direktorja uprave Luke Koper, njegove kandidature nihče ne bi vzel resno, mediji še pisali ne bi o lokalnem trgovcu z nepremičninami. Preprosto, za vodstveno funkcijo je razpis zahteval izkušnje vodenja velikih gospodarskih sistemov, ki jih gospod GG nima. Njegova izvolitev na mesto prvega moža luke je eklatantna posledica dejstva, da je vmes postal poslanec PS in eden najzvestejših sodelavcev Zorana Jankovića. Trivialno.
-
23. 8. 2013 | Mladina 34 | Kultura
Za njim so ostala že legendarna dela, kot so romani »Vrat materinega telesa«, »Kristalne rešetke«, »Mesto v ogledalu« in scenariji filmov »Okupacija v 26 slikah«, »Lisice« ter »Padec Italije«.
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Družba
Dokler je živel Josip Broz - Tito, je bil Goli otok tabu. Ko je eden najvidnejših poljskih intelektualcev Adam Michnik prebral knjigo prof. Božidarja Jezernika Goli otok – Titov gulag, je bil šokiran. Tito je pred letom 1989 veljal za čisti zgled antistalinista, ki se je junaško uprl Stalinu. Nič pa niso vedeli o njegovem režimu, okrutnih mučenjih in teptanju človeškega dostojanstva, ki so jih izvajali na Golem otoku v imenu spopada s Stalinom. V Jugoslaviji je od konca štiridesetih čez noč poniknilo okoli 20 tisoč državljanov, ki so končali v taborišču na severnem jadranskem otoku. V trpinčenju, poniževanju, šikaniranju in pomanjkanju so preživeli tudi po nekaj let, ko so jih izpustili, pa so morali podpisati, da o tem ne bodo nikoli spregovorili. Vse do Titove smrti je bila tema komunističnega taborišča prepovedana. V osemdesetih letih so izšli najprej romani Branka Hofmana Noč do jutra, Igorja Torkarja Umiranje na obroke in Antonija Isakovića Hip 2. Leta 1987 je David Tasić začel v Mladini prvi objavljati pričevanja preživelih Golootočanov, v devetdesetih pa so začele izhajati knjige spominov (Radovan Hrast, Čas ki ga ni, idr.) in znanstvene študije. Toda potem se je dogodila nova amnezija – v najnovejših zgodovinskih delih pod temo Goli otok najdemo pojem Informbiro, ki pozornost preusmeri na Titov junaški upor Stalinu, učenci v šolah pa o tem komunističnem gulagu ne izvedo praktično nič. Prof. Božidar Jezernik, avtor pronicljivih etnoloških del o vsakodnevnem življenju v koncentracijskih taboriščih in o mitologijah Balkana, je v svoji zadnji knjigi podrobno razčlenil, kakšno usodno vlogo je imel Goli otok tako v svojem času kot v nadaljnjih desetletjih, ko je še naprej oblikoval in še vedno oblikuje mentaliteto družbe.
