
Bernard Nežmah
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Avtobiografija dečka iz Bosne, ki odide kot najstnik v rudarsko šolo v Slovenijo, kjer potem dela kot rudar in si ustvari družino, na začetku devetdesetih ugotovi, da je izbrisan, sledi genocid nad njegovo generacijo v Srebrenici, odide na delo v Nemčiji, se vmes izšola še za inženirja, se vrne in pridobi slovensko državljansko, potem pa je agens movens v projektu izkopa po vojni pobitih v rudniških jarkih Zasavja. Delo, ki pripada eksistencializmu. Junak, musliman in Bošnjak po rodu, je vseskozi odrinjen, pogosto ga spremlja oznaka, da je nihče. Udarci padajo od vsepovsod: Titov režim zapostavljanja muslimanske vere, revščina, tragedije druge vojne, krutost vrstnikov, vzvišenost birokratov, težka poškodba, poboj bratov v srebreniških gozdovih, eksodus družine in njena porazgubljenost, prevare lastnikov podjetij, tudi slovenski uradniški aparat, ki mu je med drugim skušal prepovedati dajanje izjav o izkopu trupel v Hudi jami. Toda Mehmedalija vztraja, naj se zgodi karkoli, on je zvest svojim načelom dela, topline in odkrite besede.
-
Potem ko so ga zaradi grožnje Milana Kučana v teve intervjuju nekateri komentatorji razglasili za politično truplo, je Zoran Janković kot ptič Feniks spet vstal od smrti. Če so doslej na sestanke z vlado prihajali posamezniki s par spremljevalci, je on v predsedniško palačo prikorakal na čelu bataljona sodelavcev. A v vladnih prostorih ga ni sprejela premierka, temveč je on sprejel njo!?? Tako bodeča podrobnost, da jo je v »Dnevniku« izpostavila novinarka nacionalke Mojca Pašek – Šetinc.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Gaito Gazdanov: Le spectre d’Alexandre Wolf
Ruski emigrant Gazdanov (1903–1971) je po revoluciji odšel v Pariz, tam doštudiral, nato delal kot delavec za tekočim trakom, vozil taksi, vmes pa – kot kasneje Brodski v Moskvi – bral, mislil in pisal knjige. V njegovem času niso imele posebne teže, tudi po smrti je ostal še dolgo pozabljen. Toda po letu 1991 so ga odkrili v Rusiji, zdaj pa njegov roman iz leta 1947 doživlja slavo v Franciji in po svetu. Kaj prinaša na novo oživljeni roman?
-
Med izbiro predsednikov in smetišč
Poslanci, ministri in predsednica PS Alenka Bratušek so se zbrali na sestanku z Zoranom Jankovićem, ki je napovedal, da bo imela stranka jeseni svoj kongres, na katerem bodo izvolili tudi novega predsednika. Ker je ustanovitelj nakazal, da zna spet sam postati prvi mož najmočnejše stranke, so poskočile koalicijske partnerice DL, SD in Desus, ki so udarile, da jih potem v vladi več ne bo. Tako kot lahko »Pozitivna Slovenija« prosto izbira svojega čelnika, tako lahko tudi njene zaveznice izberejo vlado, s katero želijo sodelovati. Povsem običajna oblika politične demokracije. Toda, oglasil se je bivši predsednik Milan Kučan in dolgoletni Jankovićev podpornik, ki je za prekmursko televizijo ocenil, da računa na modrost članov stranke, v nasprotnem primeru bo nastopil političen konec Zorana Jankovića in tudi stranke.
-
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Ur. Janja Remškar: Shranjeno bogastvo domačega vrta
V dobi zniževanja materialnega standarda se človek povpraša, kaj lahko stori sam. Prvobitno vprašanje preživetja, ki so ga naši predniki samoumevno reševali v pradavnini, se vrača v modificirani obliki. Ali lahko torej pripravimo kaj prehranske zaloge?
-
Kar nekaj dni je bila osrednja medijska tema preprodaja uvožene plantažne zelenjave in sadja. Goljufi, ki v tržaških skladiščih kupujejo poceni robo in jo potem na stojnicah slovenskih mestnih tržnic drago prodajajo kot ekološko domače pridelano, so seveda upravičena tarča. Iz tega raste v Veliki Britaniji celo posebna veja novinarstva, ki jo uteleša Fred Pearce. V knjigi »Confessions of an eco sinner« (2008) se je postavil v kožo potrošnika, ki ga zanima, od kod prihaja blago, ki ga kupuje. Tako si je šel ogledat farmo v Keniji, na kateri pridelujejo kavo, bombažna polja v deželah, od koder prihaja surovina za »t-shirts«, plantaže banan, a zanimala ga je tudi obratna pot rabljenih računalnikov in telefonov, ki jih izvažajo v Afriko in Bangladeš. Ugotovitve so bile kajpada šokantne.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Tim Parks: Pri miru sedeti nas úči!
Iz drobne banalnosti težav pri scanju, ki jo človek povzame v nekaj stavkih, je avtor napisal knjigo na 400 straneh. Ustvarjalnost iz nič je seveda tista lastnost, ki je nekoč pesnike postavila ob bok bogovom, ki so bili zmožni ustvarjati ex nihilo. Parks, ki ponoči vstaja pet- do devetkrat, da odtoči, se najprej postavi v kožo slehernika, ki tava od urologa do zdravilcev, celo vsako potovanje na kongres izkoristi za obisk pri lokalnem zdravniku. Jasno, sočasno se podučuje tudi na svetovnem spletu, kjer sledi nasvetom in zgodbam podobnih sotrpinov. Toda potem stori korak naprej, ko od ajurvedskega zdravnika sprejme namig: kaj, če se mu je telo uprlo?
-
Konec prejšnjega tedna je premierka sporočila, da bo v začetku tega tedna prvi del slabih terjatev NLB prenešen na »Slabo banko«. Potem se je dogodil črni torek, ko so mediji objavili, da s prenosom ne bo nič, saj ga mora vsebinsko najprej pregledati in potrditi še zunanji neodvisni cenilec. Preprosto – EU slovenski vladi ne zaupa. Besede Alenke Bratušek imajo življenjsko dobo, ki šteje natanko štiri dni. So torej osrednji dnevni mediji v udarnih prispevkih izpostavili neverodostojnost predsednice slovenske vlade? Nak, nacionalka jih denimo v napovedi večernega dnevnika sploh ni omenila, oddajo pa je začela z objavo pomanjkljivosti, ki so jih inšpektorji našli pri nadzoru pekarn.
-
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Dario Cortese: Od davnine do divjine
Klasični izletniški priročniki vodijo na vršace ali prek naravnih čudes. Cortese stvar postavi na glavo: za destinacije ponuja arheološka najdišča. Seveda ne v turistični maniri, kjer bi sledili napisom in si ogledovali ostaline.
-
Zaradi nastopa praporščakov iz vrst borčevski organizacij NOB je udeležbo na svečanostih ob dnevu državi protestno odpovedala največja opozicijska stranka SDS. Seveda se je hitro razširil glas o izgubljanju časa v neproduktivnih polemikah in nepotrebnih delitvah. Za mnoge je simbol rdeče zvezde simpatičen, saj jih spomina na svetle plati osebne in državne zgodovine.
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Knjiga, ki še danes pritegne bralca v vsej intenzivnosti, je enostavni dokaz, zakaj je avstrijski pisatelj Zweig (1881–1942) literarni klasik. Ko v običajni trikotnik žena-mož-ljubimec vplete še izsiljevalko, sproži v glavni junakinji notranjo dramo, ki poteka na štirih ravneh.
-
Medijske hiše na čelu s POP TV so začele množično odpuščati novinarje, namesto običajnih plač pa jim nudijo delo prek pogodb. Zakaj to počnejo? Bi rada ustvarjala boljše vsebine s tem, da bi bolje nagrajevala domiselne in prodorne prispevke? Ne, logika je brutalno preprosta: podjetja s tem znižajo stroške za zaposlene in povečajo dobiček. Vodi jih torej princip, kako čim manj plačati za zaposlene, kajpak ob verovanju, da dobro plačilo ni povezano z boljšim delom.
-
14. 6. 2013 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Slabost knjige je njena nesistematičnost: izbrano vsebino sestavljajo že nekoč objavljeni eseji, kolumne in intervjuji, ki so zbrani bolj žanrsko, kot pa da bi skupaj združeni sestavili novo pripoved. Tudi vsi deli knjige niso preživeli časa, kar še posebej velja za drugi del z avtorjevimi pisanji o obdobju nastajanja slovenske države in njenem prvem desetletju.
-
Po izreku sodbe v zadevi »Patria« je Janez Janša izjavil, da se bo boril zoper njo s pravnimi sredstvi, v delu, kjer je politična, pa tudi s političnimi. Potem smo lahko brali serijo izjav in komentarjev, kako to pomeni napad na pravno državo. Toda osnovna pravica obtoženega in obsojenega je, da se lahko brani, obramba s političnimi sredstvi pač ni prepovedana. Dajanje izjav, komentiranje sodbe, pisanje člankov, organiziranje strokovnih posvetov o principih sojenja spada med legitimne in dovoljene oblike politične borbe.
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Igor Omerza: JBTZ – čas poprej in dnevi pozneje
Ne povsem dobesedno, prvi del je namreč posvečen obnavljanju in razkrivanju konteksta časa pred 31. majem 1988 in z njim politični ter policijski pripravi na obračun s publicističnimi »špicami«, ki so kalile javni red in mir starega režima.
-
Pred sodno palačo se je ob sojenju Janezu Janši, Tonetu Krkoviču in Ivanu Črnkoviču zbralo stotine državljanov, ki so protestirali proti političnemu sojenju. Nekateri to ocenjujejo kot pritisk civilne družbe na sodišče, vendar ne gre pozabiti, da so tudi medijska poročanja, ki so pred meseci avstrijsko sodbo zoper poslovneža Riedla intonirala, češ da so jih v Avstriji že obsodili, kaj pravosodje čaka pri nas. Tudi medijski članki, ki so pred izrekom sodbe opisovali obdolžence kot krive, so vršili eklatantni pritisk na sodišče. Toda, ne eno, ne drugo in ne tretje v demokratični pluralistični družbi ne more biti nedopustno in prepovedano. Sodbe, ki jih izrekajo v imenu ljudstva, so pač posledično upravičeni objekt premisleka in ocenjevanja tudi množic in ne le pravnikov.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Chartierevo delo je študija. Dobesedno, saj ji uspeva izbrskati iz zgodovine podrobnosti, o katerih bi mislili, da za njimi ni več nobene sledi. Bralci. Ko so popisovali lastnino umrlih, so pred pol tisočletja beležili tudi knjige, ki jih je pokojnik posedoval. Da bi založniki lahko razširili bralni trg, so začeli izdajati Sveto pismo in druge monumente literature v skrajšanih in prirejenih verzijah, ki naj bi pritegnile tudi manj izobražene. V predstavo Shakespeara so npr. vključili še balet, cirkus in burko. Čeravno je bila nepismenost velika, to ne pomeni samoumevno, da nepismeni niso sledili knjigam; obstajale so oblike obrednega branja na trgih in v javnih prostorih.
-
Postavimo hipotetično, da bi Janševa vlada delovala še naprej in bi sprejela iste ukrepe, kot jih je njena naslednica. Znižala bi plače, zapisala uresničevanja fiskalnega pravila v ustavo z letnico 2015, objavila prodajo podjetij v državni lasti, pognala v tek slabo banko in državni holding, izrekla kritiko pravosodju in vpeljala mehanizme za odgovornost sodnikov in tožilcev ter skrajšanje sodnih zaostankov. Po tem bi finančni minister Janez Šušteršič povedal, da pridejo na vrsto tudi rezi pri pokojninah. - Mediji bi jo zbombardirali s kritikami, sindikati bi organizirali splošno stavko, množični protesti bi se vili po ulicah in trgih, vladi bi grozil takojšnji padec.
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Božidar Jezernik: Goli otok – Titov gulag
Goli otok je bil kraj, kamor je komunistični režim pod vodstvom Tita, Kardelja, Rankovića in tovarišev med letoma 1949 in 1953 poslal več kot 11 tisoč, neuradno celo 20 tisoč ljudi. Sredi noči so prihajali agenti UDBE, ki so človeka brez sodnega procesa prijeli in poslali v gulag na otoku severnega Jadrana.
-
Ob peripetijah z izginotjem Hilde Tovšakove je na zahteve pravosodnega ministra Senka Pličaniča po preiskavi odgovornih jadrno odgovoril generalni javni tožilec Zvonko Fišer. V arogantnem duhu je vnaprej zavrnil vse očitke in napadel novinarje, češ da je zadeva v medijih preveč hrupna. Vse bi bilo OK, ko bi mediji ne naredili takšnega pompa.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Več kot ducat kratkih spisov, ki so nastajali v obdobju 30 let, napisanih iz zornega kota sociologa. V njih avtor ne proučuje glasbe, ne njene zgodovine, pač pa se osredotoči na poslušalca. Esejist kajpak izhaja iz sebe, a pri tem ne poskuša razčleniti, kaj napravi določen komad tako popularen.
-
Časnik »Večer« in POP TV sta v seriji prispevkov razkrila, da je dobil gospod Zoran Janković pri »Banki Koper« 250.000 evrov posojila brez kakršnegakoli pologa ali hipoteke. Novinarji so se čudili in bančne uslužbence spraševali, kakšno posojilo bi dobili na plačo v višini pol tretjega tisočaka, in dobili odgovor – 10.000 evrov. Duhovni vodja vladajoče stranke PS dobi torej 25 krat več kot državljan s primerljivo plačo.
-
10. 5. 2013 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Daron Acemoglu & James A. Robinson: Why Nations Fail
Ta fenomen so običajno pojasnjevali kot posledico podnebnih razmer, kulturnih in verskih razlik in delovne etike. Acemoglu in Robinson pa sta skozi desetletja univerzitetnega proučevanja našla odgovor v štirih konceptih: »inclusive« vs. »extractive institution« in »virtuous« vs. »vicious cercle«.
-
Na začetku maja je minilo 33 let od smrti jugoslovanskega predsednika Tita. Spletna stran nacionalke je postregla s podrobnostmi o številu otrok v družini, šolskih let, iskanjih prvih služb, partijskem stažu, času druge vojne, povojnih funkcijah in grandioznosti drugega največjega pogreba v zgodovini. Nič pa o tem, da je njegov režim pobil sto tisoč vojnih ujetnikov, ukinil svobodo govora in parlamentarizma, predvsem pa niti besede o višini državnega dolga, ki ga je vodja zapustil ljudstvu. Ta zgodovina pa ni stvar kuriozitete, temveč je še kako aktualna. Po letu 1980 je jugoslovanski dolg znašal 20 milijard dolarjev, ki ga država ni bila več sposobna odplačevati. Vlada Milke Planinc je zato vpeljala program stabilizacije, ki je dramatično zarezal v standard državljanov prek pomanjkanja pralnega praška, olja, sladkorja, kave, bencina, vseh uvoznih artiklov in omejevanje pravice svobodnega prehoda čez mejo. Toda, kako se je lahko zgodilo, da je bil rezultat skoraj dvajsetletnega najemanja kreditov in investicij v vse smeri tako porazen? Višina državnega primanjkljaja in državnega dolga je bila tabu, o njej niso sproti poročali časopisi, še manj so o njej razpravljali v parlamentu. Vladalo je verovanje, kako je Titova Jugoslavija sinonim za uspeh sam po sebi. Potem pa je udaril trenutek resnice.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Kultura | Knjiga
Simon Hajdini: Na kratko o dolgčasu, lenobi in počitku
Torej delo, ki misli trivialne pojme, kot so lenoba, berač, dolgčas, kratkočasje, počitek, brezdelje in podobno. Kako denimo ločiti reveža od lenuha?
-
Predsednik države je na Brdu organiziral konferenco Slovenija 2030, na katero je povabil številne intelektualce in gospodarstvenike, ki so spregovorili o različnih vizijah razvoja. Borut Pahor je srečanje opisal kot poskus prebujanja intelektualnega vrenja. Torej ustvarjanja takšne družbene klime, kjer o državnih potezah in izbirah sodeluje širok krog strokovnjakov, poznavalcev, ljubiteljev in kajpak tudi politikov. Ideja je razsvetljenska: namesto ozke skupine privilegirancev, ki odločajo v internih krogih, velja vzpostaviti javni dialog čim širše skupine državljanov.
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Kultura | Knjiga
Jacques Le Goff: Denar in življenje
Le Goffove knjige delajo čudeže: stari časi pri njem naenkrat zaživijo kot intriganten objekt branja. V 12. stoletju so tako duhovniki in škofje s prižnic napadali oderuhe kot hude grešnike. Oderuh je namreč prodajal čas, ki je potekel od trenutka posoje do trenutka, ko je dobil posojilo povrnjeno z obrestmi.
-
Po zadnji anketi časnika »Delo« je priljubljenost nove vlade višja od najvišje podpore, ki jo je kdajkoli dosegla druga Janševa vlada. Torej trenutek za premislek o kapacitetah ministrske predsednice Alenke Bratuškove.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Kultura | Knjiga
Zdenko Vrdlovec: Zgodovina filma na Slovenskem
Titansko delo – avtor je v enciklopedijo igranih filmov vključil še fragmente iz zgodovine časopisne filmske kritike, historične podatke o gledanosti, repertoarje kinodvoran ter zgodovino studiev in filmskih skladov. Čeravno je knjiga osredotočena na igrani film, delo vključuje tudi dokumentarne filme izpred II. vojne, filmsko propagando domobrancev in partizanov ter povojne »obzornike«, ki so jih predvajali v kinodvoranah pred rednim sporedom, v njih pa v formi žurnala podajali vladajočo doktrino in aktualnopolitične dogodke. Vrdlovec samo zgodovino igranega filma zapisuje iz treh perspektiv.
-
Kot medijski spektakel je znova nastopil Zoran Janković: pred očmi teve kamer je namreč obiskal parlament in se sešel s poslanci »Pozitivne Slovenije«. Mož, ki je pred letom odstopil kot poslanec, ker ni videl smisla, da bi sedel v parlamentarnih klopeh, je zdaj spektakularno korakal po državnem zboru. In televizije so se v prispevkih spraševale, če to pomeni, da ga še zanima državna politika? Doživel pa ni vprašanja: kdaj bo odstopil kot župan, kaj šele, da bi ga soočili s krucialnim vprašanjem: ali je premierka Alenka Bratuškova od njega kdaj zahtevala, da se zaradi poročila KPK umakne z županskega položaja?