![Bernard Nežmah](/media/osebe/avtorji/__120/nezmah_1.png)
Bernard Nežmah
-
Preimenovanje vojašnic je sprožilo vrsto besednih in parlamentarnih polemik. Mediji postavljajo konfrontacije na prve strani, hkrati pa izrekajo tudi razumsko kritiko, češ, da so to ideološke in za državo škodljive delitve. Zares racionalno, številna druga vprašanja so pomembnejša. Eno je seveda gradnja TEŠ 6, projekt, ki bo finančno in okoljsko usoden še za prihodnje rodove. A njegovi nasprotniki s svojimi argumenti ne dosežejo naslovnic in udarnih teve minut.
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Henrik Neubauer: Ljubljanska opera med drugo svetovno vojno 1941-1945
Katere opere so bile na sporedu, kdo so bili pevci in režiserji, kdaj in kaj so uprizarjali, kdo in kolikšna je bila publika, so teme, zraven pa seveda njihova umestitev glede na okupatorje in partizansko vodstvo. Čeprav bo delo v prvi vrsti pritegnilo poznavalce opere, je morda še bolj intrigantno s stališča kulturne zgodovine.
-
Na državno proslavo ni bilo povabljeno nekaj deset praporščakov z rdečo zvezdo. Odzivi večine političnih strank, številni medijski prispevki in pisma bralcev so se vrstili iz dneva v teden. Vladajoči stranki SDS so očitali voljo do moči, prilastitev državne proslave, predsednik Danilo Türk jo je indirektno obtožil, da poskuša prikrito monopolizirati oblast, eden za drugim pa so nejevoljni zahtevali opravičilo.
-
22. 6. 2012 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
A. Roger Ekirch: Ob zatonu dneva
Študija predindustrijske dobe deluje kot znanstvena fantastika, ki črpa iz preteklosti. Prihod noči je bil svetel trenutek konca dnevnega garanja. Oblasti so jo določile kot čas počitka in molitve. Trobljenje je označilo konec dneva, ljudje so hiteli v mesta, da jim ne zapro mestnih vrat. Noč je bila često doba policijske ure, gibanje pa onemogočeno, ker so bila naselja v temi, ulice pa zaprte z verigami ali hlodi. Razširjeni poklic je bil nočni čuvaj, zapahnjeni dom pa je postal trdnjava, v kateri so ljudje spali z meči, kiji ali srpi ob postelji. Iskan je bil pes čuvaj – najraje črna zverina, ki ga tolovaji niso opazili. Pred iznajdbo »luciferk« - vžigalic, so si ogenj sposojali pri sosedih v obliki gorečega kosa lesa. Kurili so na vse, kar jim je prišlo pod roko – od živalskega dreka do skrilavcev ob obalah, ki so bili prepojeni z nafto.
-
Proslava državnosti je zanetila vrsto polemik in sprožila številna negodovanja. Povabljeni so praporščaki osamosvojitvene vojne, ne pa partizanski in ne tigrovski. S stališča, da državo sestavljajo državljani in vojaški veterani najrazličnejših ideoloških skupin, je izključevanje nekaterih iz slavnostnih vrst pač nedržavniško dejanje. Toda po drugi strani najbolj združevalni momenti že dolgo niso državne slovesnosti, ampak športni zvezdniki. Ko iz LA prileti Anže Kopitar, ga pričakajo množice, v njegovi Hrušici sledi ljudsko rajanje.
-
15. 6. 2012 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Erich Fromm: Umetnost življenja
Resda študija, vendar pa pisana za slehernika, ki premore vztrajnost, trud in pozornost. Knjiga, ki je nastajala sredi sedemdesetih let, postaja iz leta v leto bolj aktualistična.
-
Kralji hokeja, svetovalcev in mode
V Los Angelesu so hokejisti »LA Kings« premagali »NJ Devils« in osvojili »Stanleyev« pokal. Z domačimi navijači slavijo kajpak tudi slovenski navdušenci, saj je bil Anže Kopitar eden osrednjih mož odločitve. Ta hip torej spada med najboljše igralce hokeja na svetu od Vladivostoka pa do Vancouvra. Koliko pa je vredno njegovo igranje?
-
8. 6. 2012 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Theodore Zeldin: Intimna zgodovina človeštva
Toda naslovne besede jasno merijo na drugačnost od klasičnih zgodovin vladarjev in njihovih imperijev, a tudi ob Braudela in proučevanja razvoja institucij in mrež menjave, in še toliko bolj od zgodovinopisja vsakdana.
-
Prašni drobci vsakodnevne zgodovine
Prvič v parlamentarni zgodovini je predsednik stranke na volilnem kongresu izgubil svoj položaj. Večina delegatov SD je namreč izbrala Igorja Lukšiča proti Borutu Pahorju. Precej demokratično, toda še vedno po principih samoupravljanja. Stranka namreč ni sledila zgledu francoskih socialistov, kjer so o vodji odločali zainteresirani volivci neposredno, brez delegatov, ki bi glasovali v njihovem imenu. Je bilo to nerešljivo? Nikakor, na kongresu kaže, da je potekala trgovina, ki je ponujala benificije za podporni glas. Toda, tudi v delegatskem sistemu bi vsaka volilna enota lahko organizirala volitve članstva, tako da bi delegati na kongres prinesli samo že izvoljeno ime v svojem rajonu.
-
1. 6. 2012 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Eduardo Galeano: Šola narobe sveta
Resda ni revolucionar, ki bi pozival k vstaji in demonstracijam, je pa avtor, ki postavlja pod vprašaj vladajoče slike sveta. Njegova orodja so zgodovinski spomin, sarkazem in mišljenje, ki prebija šablone.
-
Kastracija očeta slovenske države
Parlamentarne stranke, ki praktično nikoli niso enoglasne, so se tokrat zedinile. Seveda ni pledirati za apriorno strankarsko enotnost, saj politično pluralna družba zahteva prav prakso, da se z najvišjega odra politike sliši čim več različnih glasov in s tem kajpak tudi pomislekov proti predlaganim vladnim zakonom. Vsekakor pa je malo primerov v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije, ko so predstavniki parlamentarnih strank drug za drugim ponavljali isto stališče. Kaj je torej vsebina, ob kateri sta segli v roke celo najbolj antagonistični stranki, kot sta Janševa SDS in Jankovićeva PS? – Praktična ukinitev referenduma!
-
25. 5. 2012 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Marcel Štefančič, jr.: Teror zgodovine
Bralec, ki avtorja prepozna že po voluminoznosti, bo tokrat presenečen. Od 159 strani knjige je zavzel Štefančičev tekst le asketskih 55 strani, medtem ko glavnino tvorijo fotografije in plakati skupine Laibach. Je torej v tem neenakem boju avtorjev tekst le spremljava k podobam?
-
Prvič se je zgodilo, da so vprašljiva ravnanja Zorana Jankovića osrednja tema več kot en dan in da so osrednji dnevni mediji začeli avtonomno poročati in raziskovati same vsebine spornih početij.
-
18. 5. 2012 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Adam Michnik: Iskanje izgubljenega smisla
Avtorjevo stališče je vnaprej kredibilno: disident, ki je bil od časov Gomulke sam žrtev režima, v dobi demokracije nasprotuje lustriranjem tako partijskih mogotcev, kot ovaduhov in oporečnikov s črnimi pikami izdajstva. Toda vseeno – zakaj?
-
Teve kamere so nam postregle z odlomki policijske akcije, ki je polovila serijo preprodajalcev orožja in drog. Dogodek deluje kot spektakel, vendar pa bi še bolj sodil v politiko in sicer kot tema za vladni premislek. Eden izmed indicev za policijska posredovanja so bili namreč posamezniki, ki imajo status brezposelnih, živijo in bivajo pa kot razred »nouveaux riches«. Enostavno, tako bogastvo je plod kriminalnih početij.
-
11. 5. 2012 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Kornelija Benyovsky Šoštarić: Zeleni kvadrat
Vladajoči predstava vrtičkarja je čemerno in zaplankano bitje, ki se muči z motiko v roki, namesto da bi znal užiti lepote modernega življenja. Toda potem se pojavi Mme Benyovsky, vilinska dama z zagrebških ulic, ki skozi reportaže in knjige razkriva svoj nepojmljivi užitek.
-
Janševa vlada je letos odpravila državno proslavo na »Dan OF«. Prvič v zgodovini so partizanski veterani protestirali proti zmanjševanju državnega pomena tega praznika. Leta 1951 je ljudska skupščina SR Slovenije sprejela zakon, po katerem so začeli praznovati 22. julij kot »Dan vstaje slovenskega naroda«. Leta 1952 tako »Dan OF« ni bil več državni praznik in dela prost dan, toda nihče ni protestiral, celo Josip Vidmar in drugi udeleženci zgodovinskega sestanka ne.
-
Bernard Nežmah | foto: Miha Fras
26. 4. 2012 | Mladina 17 | Družba
Dr. Franc Rode: "Kar zadeva substanco mojih nagovorov, je ne bi spreminjal, niti danes ne."
V času, ko je bil Franc Rode nadškof v Ljubljani, so njegove pridige in izjave polnile časopisne naslovnice tako kot nikoli poprej in ne potem. Bliskale so njegove metafore o šolanju kot dresuri ovčarjev, ali pa o ateistu, ki ima v sebi vseeno vero v nadnaravno, saj mrtvega očeta ne bo odvrgel v smetnjak, ampak ga bo spoštljivo pokopal. Odkar je odšel v Rimu na položaj prefekta in postal kardinal, so z novim poslanstvom izpuhtele tudi provokativne prispodobe. Ko je za velikonočne praznike prišel v Ljubljano, se je v Knjižnici Otona Župančiča pred številnim občinstvom odvil pogovor med kardinalom in publicistom, ki ga objavljamo v obliki intervjuja.
-
26. 4. 2012 | Mladina 17 | Kultura | Knjiga
Klay Lamprell: Pariz: vse, kar te zanima/ London: vse, kar te zanima
Torej brošuri izključno za najstnike? Niti ne, uporabna sta za vsakogar, ki ne ve, kaj bi pravzaprav počel v mestu. Trčimo torej ob sodobni fenomen turizma; nekoč popotnik ni poznal te zadrege, saj je odšel v kraj, o katerem je poprej že leta prebiral in sanjal. Skratka, vodiča rešita turista s tem, da mu travmatično dolgi seznam izbire skrčita na nekaj ducatov zgodb. Namesto množice slik v galerijah, serije cerkva in muzejev, spomenikov in ulic, ki mu pred očmi poskakujejo samo kot podobe, dobi zaokrožene pripovedi. Denimo: Place de la Concorde mu je samo še eden izmed trgov, če pa izve, da ga je dal zgraditi Ludvik XV., da bi na njem stal v podobi kamnitega jezdeca na konju, potem pa so v revoluciji na njem postavili giljotine, pod katerim je padlo 40 tisoč glav, tudi kralja Ludvika XVI., se trg spremeni v pripoved. Ker je postal dejansko Giljotinski trg, je po revoluciji utelešal kolektivno travmo, pa so ga zato preimenovali v Trg sloge, a ker ga to še ni očistilo krvnega madeža, so iskali preusmeritev pozornosti. Kako so to storili? - Iz Egipta so l. 1836 privlekli 23 metrov visok in 3300 let star obelisk in ga postavili na sredo trga.
-
Po dvajsetletnici slovenske državnosti si marsikdo zastavlja vprašanje: ali smo sanjali o takšni državi? Bridki trenutek, toda v sebi še vedno spodbuden. Ob dvajsetletnici Titove Jugoslavije si ljudje niso postavljali takšnih vprašanj. Seveda bi lahko oporekali, češ da so bila takrat zlata leta socialne države. Toda, ali to sploh drži? V šestdesetih, torej v najbolj liberalni epohi starega režima, je iz države emigriralo več kot milijon ljudi, ki so si našli delo zunaj domovine. Zmagovalci nad nemškimi okupatorji so množično drli v poraženo Nemčijo kot gastarbajterji, kjer so z delom zaslužili deset krat več kot doma. Čisti paradoks: iz dežele, kjer je na oblasti delavski razred, delavci množično bežijo v državo kapitalistov, kjer izkoriščajo zaposlene.
-
20. 4. 2012 | Mladina 16 | Kultura | Knjiga
Eduardo Galeano: Odprte žile Latinske Amerike
Zgodovinopisje predava Južno Ameriko skozi kulture Inkov, Aztekov in Majev, španske in portugalske osvojitve, pobijanje Indijancev, skozi osamosvojitvene vojne in vladavino diktatur 20. stoletja. Galeano zastavi svoje delo drugače - kot zgodovino plenjenja. Najprej rudnikov zlata in srebra, potem solitra, boksita, nafte in železa. G
-
Vlada je pred časom pripravila zakon, po katerem bi javnim uslužbencem znižali plače za manj kot petnajst odstotkov, nato pa se številka skozi pogajanja s sindikati približuje sedmim odstotkom. Dogodi se stavka, briljirajo stavkovni voditelji z ognjevitimi govori. Eden duhovito parafrazira premiera s sestopom z Lune, drugi vpije, da bodo bogatejši se bogatejši, tretji udriha po tajkunih in politikih. Nastopi so spektakularni, akterji nastopajo v maniri odličnih igralcev.
-
13. 4. 2012 | Mladina 15 | Kultura | Knjiga
V obširni knjigi (384 s.) je temu konkretnemu vprašanju posvečeno kratko poglavje na manj kot 20 straneh. Preostala vsebina pa postavlja fojbe v zgodovinski kontekst, ki sega od pomladi narodov 1848, prve svetovne vojne, kraljevine Jugoslavije, fašizma, NOB, ameriške zasedbe pa vse do današnjosti. Izhodišče knjige ni iskanje števila in seznama pobitih, podatki se tu skrčijo na italijanske sezname pogrešanih, in na dejstva, ki relativizirajo tezo, da je vsak pogrešani bil tudi pokončan v fojbah.
-
Spopad sindikatov z vlado se je zaostril do odločitve za splošno stavko, ki naj bi zajela skoraj 100 tisoč uslužbencev. Vzemimo hipotetični dan stavke, ko bodo stavkali v vrtcih, zdravstvenih domovih in na sodiščih. Postavimo se v kožo koga izmed več kot deset tisoč gradbenih delavcev, ki so pred letošnjim letom izgubili službo. Prvi bo šel na pregled v zdravstveni dom, kjer ga bodo odslovili, njegov kolega bo na sodišču iskal pravico do delodajalca, ki mu ni plačeval prispevkov, a bo pravica ta dan počivala, tretji bo peljal otroka v vrtec, ki mu ga bodo na vratih vrnili, ker stavkajo.
-
6. 4. 2012 | Mladina 14 | Kultura | Knjiga
Anselm Grün in Jochen Zeitz: Bog, vest in denar
Pogovor med menihom in menedžerjem. O čem torej besedujeta benediktinski menih in ekonom opatije 300 menihov ter zaposlenih v Münsterschwartzachu in vodja multinacionalke Puma, ki ima 2,5 milijarde letnih dohodkov?
-
Pogajanja med vlado in sindikati o znižanju plač in drugih dohodkov v javnem sektorju so seveda prva tema. Tukaj bi privarčevali nekaj milijonov, tam nekaj deset, spet tam še nekaj več. Sindikalisti vmes protestirajo zoper rezanje le pri zaposlenih, ko pa bi lahko obdavčili cerkveno premoženje, umaknili vojaštvo iz Afganistana, zmanjšali vojaški proračun, obdavčili luksuz etc. Medtem ko vladna stran načrtuje zmanjšanje izdatkov za 800 milijonov, bi opozicija napravila rez le za 400 milijonov. Na mizi so vse teme razen ene – ustavitev investicij v TEŠ 6. Bijejo se srdite bitke, ali naj denimo policistom znižajo plače za dobrih sto evrov, za osemdeset, za sploh nič. Skratka, o relativno malih zneskih tečejo diskusije in polemike, o največjem izdatku, ki šteje več kot milijardo, pa molk. O tem se ne govori, to se ne postavlja pod vprašaj, Bog ne daj, da bi zadevo znova odprli. Pri TEŠ 6 ni varčevanja.
-
30. 3. 2012 | Mladina 13 | Kultura | Knjiga
Trda knjiga, ki ni v bralni užitek. Princip pisanja je trojen: lastne izkušnje, pogovori s Palestinci in prebiranje knjig ter študij.
-
Vseslovenska akcija čiščenja narave je bila impozantna. Več kot 230.000 prostovoljcev, ki sta se jim pridružila tudi državni predsednik in premier, si je vzelo dan in vneto odstranjevalo artefakte, ki so jih ignoranti odvrgli v gozdičke, na travnike in bregove voda. Osupljiva je visoka kolektivna zavest spoštovanja narave in redka angažiranost, ko množice napravijo korak od negodovanja h konkretni akciji. Ljudstvo in oblast dobesedno z roko v roki na skupni strani s prirodo.
-
23. 3. 2012 | Mladina 12 | Kultura | Knjiga
Kajetan Gantar: Zasilni pristanek
Po spominih na mladost v »Utrinkih ugaslih sanj« (2005) so tudi novejši spomini žanr, ki presega memoaristiko. So namreč obenem tudi kulturna zgodovina skritega vsakdana. Kje je tekla nevidna bitka ob smrti velikana duha, kot je bil Anton Sovrè? - Leta 1963 je bil to cerkveni pogreb, ki je uradno veljal za nezaželenega.
-
Kaj med mnogimi podobnostmi združuje Ljubljano in Slovenijo? Tako glavno mesto kot država sta rekordno zadolženi. Še nikoli v novejši zgodovini ni bila prestolnica tako visoko zadolžena, kot je danes. In povsem enako velja za državno blagajno. Kako torej oblasti ravnajo v identičnih razmerah?