Bernard Nežmah
-
16. 3. 2012 | Mladina 11 | Kultura | Knjiga
Aleksander Panarin: Skušnjava globalizma
Globalizacija je že po svojem pojmu enotni svetovni fenomen. O njej so pisane številne študije, zoper njo protestirajo različne skupine in gibanja aktivistov od mirovnikov, ekologov, levičarjev itn. So torej te kritike univerzalne? Ali obstajajo še drugačni modusi antiglobalizma?
-
16. 3. 2012 | Mladina 11 | Pamflet
V Sloveniji se je pojavil negativec leta, če ne kar desetletja. Poslanec Ivan Simčič (Desus) se je, kot kažejo dejstva, postavljal s srednješolskim spričevalom, ki je bilo ponarejeno. Mediji, še zlasti televizije, brskajo in iščejo ter sestavljajo sliko te nečednosti. Mož je sicer kasneje po pravilih dokončal fakulteto in izdelal spodobni diplomi. Stari delikt je resda vmes že zastaral, toda javno mnenje in mediji so striktni, zahtevajo njegovo poslansko glavo. Kazen, da so ga pred leti vrgli iz vojske, je premajhna. Naložiti mu je dodatno kazen, tak človek pač ni vreden časti državnega poslanca!
-
9. 3. 2012 | Mladina 10 | Kultura | Knjiga
Sanja Lončar, Sabina Topolovec, Marija Kočevar Fetah, Nadja Baćac: Ščepec rešitve
Avtorska knjiga na več kot 400 straneh daleč presega popularne knjige o začimbah. Obravnava jih s spoštovanjem, učljivostjo in radovednostjo. So skrivni fenomen, o katerem vemo izredno malo. Sodobna tradicija receptov je bolj seznam ukazov, kaj sodi v določeno jed, pa tudi farmakopeja ravna podobno, ko jih skozi recepture priporoča kot naravna zdravila. A kako bi jih lahko suvereno spoznali, da bi z izbiro posameznih ščepcev ustvarjali blagodejen zdravstvene učinke, umetnost njih uživanja in kuhanja?
-
9. 3. 2012 | Mladina 10 | Pamflet
Danes resnica, jutri razkriti falsifikat
V največji državi na svetu so za predsednika izvolili Vladimirja Putina. Že dan po volitvah ga tekmeci obtožijo za ponarejanje glasov, deset tisoč protestnikov pa se zbere v glavnem mestu na demonstracijah. Vsekakor podobe, ki ne govorijo o demokratičnih volitvah.
-
Eric Berne: Katero igro igraš?
Knjiga o taroku, šahu ali poplavi računalniških igric? Ne, knjiga o psiholoških igrah v medčloveških odnosih.
-
Ker se je državljan izogibal plačilu 124 evrov dolga, so mu na dražbi za smešno majhen znesek prodali hišo. Ob tem drakonskem primeru sodniki pravijo, da je bilo vse po zakonu, da naj reč velja za zgled, kako se ne splača izmikati plačilom dolga.
-
Jean Starobinski: Iznajdba svobode, 1700-1789;
Emblemi razuma, 1789To ni študija o konceptu svobode, marveč o načinu bivanja, ki je še pred francosko revolucijo v temelju pretresel dotedanje vladajoče ideje in prakse. Vzemimo pojem bogatega in lepega stanovanja: če so prej častili veličastnost zunanjščine in prostorne sobane, so se zdaj zagreli za bolj svetle, manj prostorne in zato hitreje ogrete sobe, ki so jim dajali šarm ljubki drobni predmeti: okrasni porcelan, tobačnice in miniature.
-
Ena magičnih besed, ki obeta napredek, je kompjuterizacija. Vest, da naj bi poslanci dobili nove prenosne računalnike, je kajpak razburila medije in javnost. Državni zbor je nakupil 156 računalnikov za 172 tisoč evrov. Ti aparati sicer omogočajo tudi marsikaj koristnega, količine informacij in primerjave z drugimi državi so poslancem vsekakor v prid. Toda kakšen signal pošilja parlament ljudstvu?
-
Janez Kebe: Cerkniško jezero in ljudje ob njem
Avtor je domačin, duhovnik in erudit. V maniri polihistorja je zbiral najrazličnejše vednosti o deželi ob presihajočem jezeru. Predstavlja zgodovino poplav od 17. stoletja naprej, človekove poskuse spreminjanja jezera z jezovi in pregradami, ideje osuševanja, ljudski upor proti posegom v naravo, beleži vrste rib, ki tam bivajo in izpostavlja zgodovino vstavljanja neavtohtonih rib. Vendar delo ne izhaja le iz brskanja po arhivih, starih zapiskih in pismih, vseskozi je pozorno na spontano simbiozo jezera in prebivalstva. Ob sušah tako ribiči ne rešujejo nedavno vnesenih rdečeperk in ostrižev, a ta duh tradicije se kaže tudi v sodnih sporih, ko domačini zahtevajo nazaj stoletne pravice do ribolova, ki jim jih je vzel zakon, sprejet pod komunizmom.
-
Vodstvo projekta TEŠ 6 s Simonom Totom na čelu postavlja alternativo: ali dokončamo začeti projekt in povečamo gospodarski in družbeni razvoj, ali pa vsak dan izgubimo sto tisoč evrov na pogodbenih kaznih? Seveda ga ni, ki bi se v taki dilemi odločil za drugo možnost. Pač, eden je neuničljivi Vili Kovačič, ki dokazuje nasprotno, ko naniza 21 razlogov proti in navaja, zakaj bi bil projekt TEŠ 4 in TEŠ 5 nekajkrat cenejši, okoljsko bistveno prijaznejši in bi omogočil 10 krat več delovnih mest kot TEŠ 6.
-
Bernard Nežmah | foto: Borut Peterlin
Alberto Manguel: »Bralec je za vladajoče nevaren«
Rodil se je v Argentini, piše v angleščini, predaval je na univerzi v Kanadi, s knjižnico živi v francoski vasi, v ljubljanskem pogovoru za »Mladino« pa je pojasnjeval, zakaj je branje uživanje v težavnosti, kaj počnejo stoletne knjižnice sredi mavretanske Sahare, kako je pravo branje šele tisto s svinčnikom v roki, zakaj branje z zaslona vodi v atrofijo možganov, kako bralec postane subverziven za potrošniško industrijo, zakaj šole ne producirajo bralcev, skratka pripovedoval je o branju kot načinu oblikovanja osebnosti.
-
Novemu parlamentu je z ukinitvijo samostojnega ministrstva uspelo nekaj povsem nepričakovanega. Spodbudilo je kulturnike k družbeni angažiranosti. Podpisujejo peticijo in na medijske strani so spet prišla razmišljanja o pomembnosti kulture. Skoraj deset tisoč podpisov je impozantna številka, ki daje priložnost prihajajoči vladi, da jo vzame zares, ji prisluhne in se zapiše v zgodovino kot vlada, ki je svojo prvotno odločitev predrugačila in ponovno vzpostavila samostojni vladni resor kulture.
-
Milan Jerovec in Milan Batista: Podobe Valvasorjeve Ljubljane
Ko hodiš po starem mestu, občuduješ stavbe, ki jih vidiš kot zgodovino davnih časov. Ker na poslopjih ni letnic gradnje, vse skupaj premakneš daleč nazaj. Danes si morda fasciniran nad palačo univerze, ne da bi vedel, da je še stoletje nazaj tu stala mogočna vicedomska palača. In prav to premestitev na začetek 17. stoletja, v pogled, ki ga nudijo Valvasorjeve, bralcem omogočata Jerovec in Batista.
-
Umberto Galimbeti: Miti našega časa
Zakaj filozof napade mite, za katere se zdi, da tvorijo idejne temelje družbe, saj jih mediji, politiki in vladajoče ideologije tako vneto širijo? – »Ideje mislimo, miti pa so ideje, ki se nas lastijo.« Medtem ko se je Galimberti v knjigi »Grozljivi gost« spraševal, kako lahko mladi danes sploh še preživijo, se je zdaj še bolj radikaliziral: kaj je sploh vsebina življenja odraslih, ki ga določajo in oblikujejo verovanja v moderne mite?
-
Še preden je mandatar Janez Janša predstavil kandidate za ministre, je njegova neobstoječa vlada doživela toliko kritik, kot še nobena v takem času. Zvrstile so se peticija za ohranitev kulturnega ministrstva, peticija proti združevanju ministrstev za okolje in kmetijstvo, grožnja z ustavno presojo zaradi pridružitve tožilstva ministrstvu za notranje zadeve, pismo policijskega sindikata, dramatični poseg predsednika Vrhovnega sodišča etc.
-
Eric Hobsbawm: Čas revolucije: Evropa 1789-1848
Delo namreč ne pripoveduje zgodovine držav, vojn ali režimov, kot smo jih vajeni. Osrednja topika je vsakdanje življenje, seveda tudi na ravni posvetne ideologije in religije. Francoska revolucija je zatresla fevdalni red v tem, da so odtlej veliko širše množice dobile možnost družbene promocije. Izobrazba, umetnost in vojaški poklic so bile nove poti, ki so pogumnim in talentiranim odpirala nove življenjske zgodbe. Toda, to ni bila edina Evropa.
-
Sovraštvo v besedi in s sekiro v roki
Potem ko je pet strank SDS, DLGV, SLS, Desus in NSi potrdilo koalicijsko pogodbo, je od vloge modrega vladarja odstopil predsednik Danilo Türk, saj je nejevoljen sporočil, da sam ne bo več predlagal imena mandatarja, kandidat Janez Janša, pa da je po njegovem nelegitimen. Tokrat se je dogodilo prvič, da je državni predsednik najprej favoriziral dva kandidata, ki sta mu bila blizu, po njuni zavrnitvi pa ni potem predlagal tretjega, ki se mu obeta poslanska podpora.
-
Haruki Murakami: O čem govorim, ko govorim o teku
Murakami je self-made man. Odraslost je začel tako, da je odprl bar; čez dan kuhal kave, zvečer mešal koktejle in vabil pianiste ter manjše glasbene skupine. Ko je uspel, je v trenutkih vmes začel pisati knjige. S svojim slogom si je pridobil bralce, prodal bar in začutil zadovoljstvo, ko se je lahko osredotočil le na pisanje. Nato je pričel teči, ne da bi dosegal rekorde, temveč da je spoznaval telo. In to tako, da ga je klesal. Z vadbo je spreminjal mišice; ko je padel v tekaško krizo, ker se mu je telo uprlo in je tekel vse počasneje, se je obrnil vase – začel je še plavati in kolesariti, da bi razvil druge mišice. Porabil dve leti, da je našel plavalnega učitelja, ki mu je popravil slog v spodobnega plavalca.
-
Od zdravila do strupa je samo korak. Ko stopi bolnik v lekarno, se počuti varno. Apotekarju prostodušno razkrije svoje tegobe, saj mu zaupa, da mu bo skrbno in preudarno odmeril lek. Če gre v trgovski center, bo zadržan, ker pač ve, da bi mu trgovec podtaknil polno malho, če bi se mu le prepustil. Lekarnar je eden zadnjih poklicev, ki predpostavlja visoko etično držo.
-
Carlos Maria Dominguez: Hiša iz papirja
Za današnji čas je vsebina obskurna – junaki ne kopičijo denarja, glamourja, podjetij niti ne križarijo po daljnih deželah. Zanje je življenje branje; eden se opravičuje, da ima žal zanj samo štiri ure na dan. Vendar čitanje ni manično gomilanje, pač pa premišljeni izbor tem, ki jih prevzamejo, in med branjem jih opombe že napeljejo na druge knjige, tako da se primeri, da nekdo povsem spontano prebira iz dvajsetih del hkrati. A pravo branje predpostavlja osebno biblioteko, ki pa ni toliko trezor, kot snovanje samega sebe – človek je zgrajen iz prebranih knjig.
-
Pred glasovanjem za mandatarja kandidat Zoran Janković ni uspel skleniti koalicijske pogodbe, s katero bi mu potencialne vladne stranke zagotovile absolutno večino 46 ali več glasov. Je torej vrnil mandat? Nasprotno, da bi pridobil Desus, je Karlu Erjavcu zagotovil, da ima poleg 44 glasov (LZJ, SD, Desus) še dva glasova. Kako? Bodisi je blefiral bodisi se je na skrivaj dogovoril z dvema članoma strank, ki so sicer najavile, da ga ne bodo podprle.
-
Janez Keber: Slovar slovenskih frazemov
Frazem je jezikovni izraz, kjer lahko razumemo vse posamezne besede, pa vseeno ne znamo izluščiti smisla. To običajno doživimo pri tujem jeziku, zna pa se kdaj komu primeriti celo pri materinem, ko zasliši: »priti na boben«, »norce briti«, »poročiti se z levo roko«, »kronan osel«, »dati banano«, »akademska četrt«, »biti tam, kjer ni muh«, »piko dreti«, »ne imeti 100 pik«, »stara sablja« in tisoče drugih.
-
Na prelomu leta so mediji in stranke kot največjega trouble-makerja naslikali Gregorja Viranta. Deževali so očitki: Kako naj stranka z osmimi poslanci snuje vladno koalicijo? Zakaj se vendarle ne pridruži k Jankoviću? Kakšna izguba časa je bil njegov poskus tretje poti?
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
Anton Komat: Varuhi vrbovega gaja
Avtor je iz drže ekološkega misleca in aktivista prešel v fikcijo, ki pa je dejansko realistična. Skupina mladostnikov najde svojo identiteto v spopadu s starši in vladajočo potrošniško mentaliteto, njihova vrednota postane tovarištvo, ki se plete v obrambi gozda, ki ga skuša posekati skupina novih pridobitnikov, da bi na njegovem mestu postavila polnilnico z vodo oziroma golfišče. Zgodba kajpak dobi formo ekokriminalke in na koncu pripelje v zmago dobrega nad zlim.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Pamflet
Kako je mogoče, da je mož, ki je dobil največ poslancev, imel podporo aktualnega ter bivšega predsednika države, imel najbolj premišljeno propagando volilne kampanje, bil deležen znatne medijske simpatije, kako je lahko timski igralec par excelence, kot se je sam predstavljal, izgubil glasovanje za predsednika parlamenta? Kako je lahko iz najverjetnejšega na en mah postal manj verjetni mandatar? - Najkrajšo razlago je podala poslanka Ljudmila Novak: „Pozabil je šteti!“
-
16. 12. 2011 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Profesor prava, esejist in sodnik Evropskega sodišča si zastavlja vprašanje: kako je mogoče, da so skupine finančnih posameznikov s svojimi posli povzročile bankrot Islandije oz. finančni zlom kapitalistične ureditve.
-
16. 12. 2011 | Mladina 50 | Pamflet
Kaj bi se dogodilo, ko bi se izkazalo, da je tri tisoč volivcem v Ljubljani odvzeta volilna pravica? Ker po pošti preprosto niso dobili glasovnic. Mega škandal, politiki pravniki in časnikarji bi polnili množične medije z razgaljanjem vseh podrobnosti o nezaslišanem dejanju. Toda, dogodilo se je prav to: večina slovenskih državljanov, ki živi v Avstraliji, do dne volitev ni prejela volilnih obrazcev!!! In rezultat? Je ob takem škandalu takoj odstopil predsednik državne volilne komisije Dušan Vučko? So stranke zahtevala ponovitev volitev na tej otoški državi južne poloble? Nič. Le retorika: ah, to je mala nerodnost, je pač pošta prepozno dostavila pošiljke. Podobne vesti so prihajale tudi od vojaške misije na Kosovu.
-
9. 12. 2011 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
gl. ur. Martin Ivanič: Slovenika
Velik projekt, v katerega je vloženo obilo ekspertnega in uredniškega angažmaja. Samo delo sicer učinkuje kot posodobljena verzija Enciklopedije Slovenije (16 zvezkov) v krepko stanjšani izdaji. Bo torej njegova prednost aktualnost, slabost pa manjše število gesel?
-
9. 12. 2011 | Mladina 49 | Pamflet
Zadnje parlamentarne volitve so definitivni prispevek k zgodovini parlamentarizma na Slovenskem. Prvič je zmagala doslej neparlamentarna stranka, prvič je izpadla iz parlamenta LDS in prvič se je nekoč izpadla stranka (NSi) vrnila v skupščinske klopi. Rezultati so torej unikatni, še zlasti zavoljo tega, ker so malodane vse stranke tekmovale vsaka zase, brez čvrstih volilnih zavezništev.
-
2. 12. 2011 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Jure Šterk: Dnevnik zadnje plovbe
Knjiga ne prinaša bralne naslade; pisana je asketsko: stanje vremena, prevožene dnevne milje, seznam dnevnih obrokov in po nekaj odstavkov teksta. Skratka literarni spomenik, ki pa niti ne razkrije tajne, zakaj Človek zapusti ugodje modernega življenja in več kot leto prepluje sam, ne da bi srečal drugega človeka, ne da bi se ustavil na kopnem. Branje dnevniških zapiskov nedvomno postavi eno - to ni bil beg, nasprotno, to je iskanje drugačnega življenja.