Bernard Nežmah
-
13. 7. 2012 | Mladina 28 | Pamflet
Ob polemikah o simbolih se je pojavil pogled, da je to odmik od realnih gospodarskih problemov, ki pretijo, da se Slovenija znajde v podobnem položaju kot Grčija in Španija. Pa vendar: kaj če je eden ključev prosperitete prav sprememba temeljnega ideološkega spopada med partizanstvom in domobranstvom?
-
6. 7. 2012 | Mladina 27 | Pamflet
Preimenovanje vojašnic je sprožilo vrsto besednih in parlamentarnih polemik. Mediji postavljajo konfrontacije na prve strani, hkrati pa izrekajo tudi razumsko kritiko, češ, da so to ideološke in za državo škodljive delitve. Zares racionalno, številna druga vprašanja so pomembnejša. Eno je seveda gradnja TEŠ 6, projekt, ki bo finančno in okoljsko usoden še za prihodnje rodove. A njegovi nasprotniki s svojimi argumenti ne dosežejo naslovnic in udarnih teve minut.
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Pamflet
Na državno proslavo ni bilo povabljeno nekaj deset praporščakov z rdečo zvezdo. Odzivi večine političnih strank, številni medijski prispevki in pisma bralcev so se vrstili iz dneva v teden. Vladajoči stranki SDS so očitali voljo do moči, prilastitev državne proslave, predsednik Danilo Türk jo je indirektno obtožil, da poskuša prikrito monopolizirati oblast, eden za drugim pa so nejevoljni zahtevali opravičilo.
-
22. 6. 2012 | Mladina 25 | Pamflet
Proslava državnosti je zanetila vrsto polemik in sprožila številna negodovanja. Povabljeni so praporščaki osamosvojitvene vojne, ne pa partizanski in ne tigrovski. S stališča, da državo sestavljajo državljani in vojaški veterani najrazličnejših ideoloških skupin, je izključevanje nekaterih iz slavnostnih vrst pač nedržavniško dejanje. Toda po drugi strani najbolj združevalni momenti že dolgo niso državne slovesnosti, ampak športni zvezdniki. Ko iz LA prileti Anže Kopitar, ga pričakajo množice, v njegovi Hrušici sledi ljudsko rajanje.
-
15. 6. 2012 | Mladina 24 | Pamflet
Kralji hokeja, svetovalcev in mode
V Los Angelesu so hokejisti »LA Kings« premagali »NJ Devils« in osvojili »Stanleyev« pokal. Z domačimi navijači slavijo kajpak tudi slovenski navdušenci, saj je bil Anže Kopitar eden osrednjih mož odločitve. Ta hip torej spada med najboljše igralce hokeja na svetu od Vladivostoka pa do Vancouvra. Koliko pa je vredno njegovo igranje?
-
8. 6. 2012 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Theodore Zeldin: Intimna zgodovina človeštva
Toda naslovne besede jasno merijo na drugačnost od klasičnih zgodovin vladarjev in njihovih imperijev, a tudi ob Braudela in proučevanja razvoja institucij in mrež menjave, in še toliko bolj od zgodovinopisja vsakdana.
-
8. 6. 2012 | Mladina 23 | Pamflet
Prašni drobci vsakodnevne zgodovine
Prvič v parlamentarni zgodovini je predsednik stranke na volilnem kongresu izgubil svoj položaj. Večina delegatov SD je namreč izbrala Igorja Lukšiča proti Borutu Pahorju. Precej demokratično, toda še vedno po principih samoupravljanja. Stranka namreč ni sledila zgledu francoskih socialistov, kjer so o vodji odločali zainteresirani volivci neposredno, brez delegatov, ki bi glasovali v njihovem imenu. Je bilo to nerešljivo? Nikakor, na kongresu kaže, da je potekala trgovina, ki je ponujala benificije za podporni glas. Toda, tudi v delegatskem sistemu bi vsaka volilna enota lahko organizirala volitve članstva, tako da bi delegati na kongres prinesli samo že izvoljeno ime v svojem rajonu.
-
1. 6. 2012 | Mladina 22 | Pamflet
Kastracija očeta slovenske države
Parlamentarne stranke, ki praktično nikoli niso enoglasne, so se tokrat zedinile. Seveda ni pledirati za apriorno strankarsko enotnost, saj politično pluralna družba zahteva prav prakso, da se z najvišjega odra politike sliši čim več različnih glasov in s tem kajpak tudi pomislekov proti predlaganim vladnim zakonom. Vsekakor pa je malo primerov v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije, ko so predstavniki parlamentarnih strank drug za drugim ponavljali isto stališče. Kaj je torej vsebina, ob kateri sta segli v roke celo najbolj antagonistični stranki, kot sta Janševa SDS in Jankovićeva PS? – Praktična ukinitev referenduma!
-
25. 5. 2012 | Mladina 21 | Pamflet
Prvič se je zgodilo, da so vprašljiva ravnanja Zorana Jankovića osrednja tema več kot en dan in da so osrednji dnevni mediji začeli avtonomno poročati in raziskovati same vsebine spornih početij.
-
18. 5. 2012 | Mladina 20 | Pamflet
Teve kamere so nam postregle z odlomki policijske akcije, ki je polovila serijo preprodajalcev orožja in drog. Dogodek deluje kot spektakel, vendar pa bi še bolj sodil v politiko in sicer kot tema za vladni premislek. Eden izmed indicev za policijska posredovanja so bili namreč posamezniki, ki imajo status brezposelnih, živijo in bivajo pa kot razred »nouveaux riches«. Enostavno, tako bogastvo je plod kriminalnih početij.
-
11. 5. 2012 | Mladina 19 | Pamflet
Janševa vlada je letos odpravila državno proslavo na »Dan OF«. Prvič v zgodovini so partizanski veterani protestirali proti zmanjševanju državnega pomena tega praznika. Leta 1951 je ljudska skupščina SR Slovenije sprejela zakon, po katerem so začeli praznovati 22. julij kot »Dan vstaje slovenskega naroda«. Leta 1952 tako »Dan OF« ni bil več državni praznik in dela prost dan, toda nihče ni protestiral, celo Josip Vidmar in drugi udeleženci zgodovinskega sestanka ne.
-
26. 4. 2012 | Mladina 17 | Družba
Dr. Franc Rode: "Kar zadeva substanco mojih nagovorov, je ne bi spreminjal, niti danes ne."
V času, ko je bil Franc Rode nadškof v Ljubljani, so njegove pridige in izjave polnile časopisne naslovnice tako kot nikoli poprej in ne potem. Bliskale so njegove metafore o šolanju kot dresuri ovčarjev, ali pa o ateistu, ki ima v sebi vseeno vero v nadnaravno, saj mrtvega očeta ne bo odvrgel v smetnjak, ampak ga bo spoštljivo pokopal. Odkar je odšel v Rimu na položaj prefekta in postal kardinal, so z novim poslanstvom izpuhtele tudi provokativne prispodobe. Ko je za velikonočne praznike prišel v Ljubljano, se je v Knjižnici Otona Župančiča pred številnim občinstvom odvil pogovor med kardinalom in publicistom, ki ga objavljamo v obliki intervjuja.
-
26. 4. 2012 | Mladina 17 | Pamflet
Po dvajsetletnici slovenske državnosti si marsikdo zastavlja vprašanje: ali smo sanjali o takšni državi? Bridki trenutek, toda v sebi še vedno spodbuden. Ob dvajsetletnici Titove Jugoslavije si ljudje niso postavljali takšnih vprašanj. Seveda bi lahko oporekali, češ da so bila takrat zlata leta socialne države. Toda, ali to sploh drži? V šestdesetih, torej v najbolj liberalni epohi starega režima, je iz države emigriralo več kot milijon ljudi, ki so si našli delo zunaj domovine. Zmagovalci nad nemškimi okupatorji so množično drli v poraženo Nemčijo kot gastarbajterji, kjer so z delom zaslužili deset krat več kot doma. Čisti paradoks: iz dežele, kjer je na oblasti delavski razred, delavci množično bežijo v državo kapitalistov, kjer izkoriščajo zaposlene.
-
20. 4. 2012 | Mladina 16 | Pamflet
Vlada je pred časom pripravila zakon, po katerem bi javnim uslužbencem znižali plače za manj kot petnajst odstotkov, nato pa se številka skozi pogajanja s sindikati približuje sedmim odstotkom. Dogodi se stavka, briljirajo stavkovni voditelji z ognjevitimi govori. Eden duhovito parafrazira premiera s sestopom z Lune, drugi vpije, da bodo bogatejši se bogatejši, tretji udriha po tajkunih in politikih. Nastopi so spektakularni, akterji nastopajo v maniri odličnih igralcev.
-
13. 4. 2012 | Mladina 15 | Pamflet
Spopad sindikatov z vlado se je zaostril do odločitve za splošno stavko, ki naj bi zajela skoraj 100 tisoč uslužbencev. Vzemimo hipotetični dan stavke, ko bodo stavkali v vrtcih, zdravstvenih domovih in na sodiščih. Postavimo se v kožo koga izmed več kot deset tisoč gradbenih delavcev, ki so pred letošnjim letom izgubili službo. Prvi bo šel na pregled v zdravstveni dom, kjer ga bodo odslovili, njegov kolega bo na sodišču iskal pravico do delodajalca, ki mu ni plačeval prispevkov, a bo pravica ta dan počivala, tretji bo peljal otroka v vrtec, ki mu ga bodo na vratih vrnili, ker stavkajo.
-
6. 4. 2012 | Mladina 14 | Pamflet
Pogajanja med vlado in sindikati o znižanju plač in drugih dohodkov v javnem sektorju so seveda prva tema. Tukaj bi privarčevali nekaj milijonov, tam nekaj deset, spet tam še nekaj več. Sindikalisti vmes protestirajo zoper rezanje le pri zaposlenih, ko pa bi lahko obdavčili cerkveno premoženje, umaknili vojaštvo iz Afganistana, zmanjšali vojaški proračun, obdavčili luksuz etc. Medtem ko vladna stran načrtuje zmanjšanje izdatkov za 800 milijonov, bi opozicija napravila rez le za 400 milijonov. Na mizi so vse teme razen ene – ustavitev investicij v TEŠ 6. Bijejo se srdite bitke, ali naj denimo policistom znižajo plače za dobrih sto evrov, za osemdeset, za sploh nič. Skratka, o relativno malih zneskih tečejo diskusije in polemike, o največjem izdatku, ki šteje več kot milijardo, pa molk. O tem se ne govori, to se ne postavlja pod vprašaj, Bog ne daj, da bi zadevo znova odprli. Pri TEŠ 6 ni varčevanja.
