
Bernard Nežmah
-
Preluknjani proračun je spodbudil govor o morali: kaj je prav in kaj je narobe, so teme, ki danes polnijo množične medije in kavarniške pogovore. Ko je Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da je poslanec Ivan Vogrin sredstva za izobraževanje in strokovno pomoč prekanaliziral na papirnata podjetja, je to sprožilo široko nejevoljo in vnovične zahteve, da poslanec odstopi.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Roland Barthes: Užitek v tekstu, Variacije o pisavi
Bralec, ki bo iskal uživanje, bo razočaran. Branje Barthesa je trdo delo, saj avtor na začetku ne definira, kaj je užitek in kaj je naslada v tekstu, kaj šele, da bi prinesel korpus besedil, ki bi skozi branje širila različne oblike in stopnje zadovoljstva. Tudi ne opredeljuje različnih psiholoških stanj naslajanja niti ne osami tekstov, ki bralcem ne ponujajo uživanja.
-
Državni svetniki so na prvi seji odločili, da ne potrdijo svetniškega mandata Francu Kanglerju. Predsednik državne volilne komisije Dušan Vučko jih je sicer pred tem opozoril, da je bil kandidat povsem legalno izvoljen in da je njegov mandat formalno nesporen. Toda svetniška večina pravi, da je postavila standard, po katerem »gotof.je« ni etično in moralno primeren za to državno funkcijo.
-
7. 12. 2012 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Elisabeth Burgos: Ime mi je Rigoberta Menchú
Kaj tako fatalnega je bilo v pripovedi 23-letne ženske, ki ni nikoli hodila v šolo? Kaj torej sporoča nepismena reva, ki je od devetega leta delala na plantažah in kot služkinja, ki ni znala niti toliko špansko, da bi lahko odgovorila gospodarju. Gvatemala pred nekaj desetletji.
-
Skupina nasilnežev je požgala in demolirala časopisni kiosk v manjšem mestecu. Teden dni kasneje so se na slavnostnem srečanju sešli najbolj priznani lokalni pravniki in družno ocenili, da je treba storilce poiskati in jih kaznovati.
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Ur. Boštjan M. Zupančič: Tretja od suhih krav
Kaj se zgodi z družbo, ki začne sama po sebi generirati psihopate? Se pravi narcisistične osebnosti, ki v prizadevanju za osebno korist ignorirajo usodo drugih in javno dobro.
-
Protesti proti mariborskemu županu Francu Kanglerju so dosegli stampedo, potem ko je bil kot lokalni predstavnik izvoljen za državnega svetnika. Že med samimi volitvami so številni demonstranti z bučnostjo in skandiranjem poskušali vplivati na elektorje, da ga ne izvolijo.
-
23. 11. 2012 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Pisatelj, filozof in novinar je sredi druge svetovne vojne pri vsega devetindvajsetih letih objavil roman »Tujec«. Otrok, ki je v prvem letu življenja izgubil očeta in odraščal z nepismeno materjo v malem alžirskem mestecu, je napovedoval vse kaj drugega kot nobelovca in velikana duha. Humanistične vede uvrščajo njegova dela v literaturo absurda in eksistencializem ter jih postavljajo med nosilne kamne literarne tradicije. Toda ali je »Tujec«, ki je nekoč osvajal Evropo in Ameriko, danes še vedno živ?
-
»Kriminalne organizacije italijanskega juga so najbolj dobičkonosno italijansko podjetje. Bolj donosno od avtomobilskega velikana Fiat. Na leto obrnejo za 130 milijard evrov poslov. Mafijske organizacije so kot rak, ki razjeda jug države. S svojimi milijoni podjetji, v katerih perejo denar od trgovine z mamili, so se razširile v druge dele Italije in v druge evropske države, kjer s svojo narkotrgovino zastrupljajo zakonito gospodarstvo.« Tako v svoji knjigi »Oblast brez obraza« predstavi delovanje italijanske mafije novinarka Mojca Širok.
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Zakaj sploh spreminjati navade? Ameriški biokemik Wolf izhaja iz preproste izkušnje. Kdaj obsedi, da opazuje mimoidoče in jih presoja po njihovi čilosti. A le redkokdaj uzre koga, ki je videti čil in poskočen. Od tod se obrne k rešitvam, ki jih najde v dobi nabiralništva in lova. Knjiga ni šarlatanska, saj je utemeljena na antropologiji, nutricionistiki, genetiki, imunologiji in biokemiji.
-
Prvi krog predsedniških volitev se je končal s presenetljivo zmago Boruta Pahorja. Kdor je namreč sledil anketam, ki so jih objavljali dnevni mediji, je še v zadnjih dneh pred volilnim dnevom prebiral prognoze, da Danilo Türk po vsej verjetnosti ne bo zmagal že v prvem krogu, so mu pa pripisovali krepko več kot 40 odstotkov glasov, medtem ko je Pahor lebdel nekaj odstotkov nad 30. Praktično edina, ki je v napovedih dopustila zmago Pahorja, je bila anketa FUDŠ, na katero pa se osrednji mediji v svojih prognozah niso sklicevali. Realni rezultat je bil vsekakor močno presenečenje: Pahor 40, Türk 36 in Milan Zver 24 odstotkov. Kako je mogoče, da so nosilne agencije tako zgrešile?
-
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Anton Suhadolc: Les naših dreves in grmovnic
Knjiga o neznanem. Mestni človek na oko loči vsega nekaj dreves. Enciklopedije prinašajo značilnosti posameznih drevesnih vrst po velikosti, krošnji, listih, starosti, koreninskem sistemu, kraju rasti, plodovih, uporabi lesa, nikoli pa ne predstavljajo podobe samega lesa. Amaterski botanik in zbiralec lesnih vzorcev je izdal pionirsko knjigo, ki barve in vzorce lesa prikaže kot lepoto draguljev.
-
Stari Slovenci so nekoč trepetali pred besedama: kobilice in Turki. Oblak kobilic, ki bi na poti požrl vse zelenje in opustošil polja, ali pa prihod Turkov, ki bi plenili in požigali, je bil največji strah, pred katerim so onemeli. Vmes so minila stoletja, a moderni Slovenci so spet našli grozo v dveh pojavih: v poplavah in v referendumu.
-
2. 11. 2012 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Profesor Ivan Štuhec je sicer teolog, a tudi komentator, ki se je pojavljal tako v Družini kot v Dnevniku, na Radiu Ognjišče in v Financah, v Nedelji in v Ampaku. Njegovi članki so posebnost, saj izhajajo s stališča kristjana, pisani pa so v jeziku laikov, pri čemer jih vodi načelo koherentne argumentacije.
-
Pred napovedanimi protivladnimi demonstracijami smo v medijih prebirali članke, ki so napovedovali revolucionarni preobrat. Eden je v naslovu celo zapisal: »Bo v ponedeljek vstal Maribor, sredi novembra pa vsa Slovenija?« Potem je prišel ponedeljek in na mariborskih protestih se je zbralo sedemsto protestnikov.
-
26. 10. 2012 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Cyrulnik ve, o čem piše. Njegove judovske starše so med svetovno vojno deportirali in ubili v taborišču, sam pa je preživel v rejniški družini tako, da je zatajil identiteto. A v njem se je naselil sram, ki ga je držal desetletja, ugnal pa ga je, ko ga je proučil in na novo reflektiral svoje bivanje.
-
Prvo soočenje predsedniških kandidatov na nacionalki je potekalo kot bitka s časom. Ker so vsakemu odmerili po minutko in pol, se je kot leitmotiv pojavljalo opozorilo voditeljice, da se govorec ni držal časovnega okvira. Pristop, ki je bil seveda razumljiv v obdobjih, ko je bilo v studiu po sedem, osem ali devet kandidatov, medtem ko je ob treh sogovorcih prisilen, omejevalen in s tem protisloven.
-
19. 10. 2012 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Anthony Grafton: Ponarejevalci in kritiki
Pisec, ki je citiral besede boga, je bil Grk Akuzilaj iz Argosa. Ker mu sam po sebi ne bi nihče verjel, si je omislil skrivnostni kontekst: prebral da jih je na bronastih tablicah, ki jih je na vrtu izkopal njegov oče. Toda ponarejevalci si niso izmišljevali le božjih besed, ampak so še precej pogosteje falsificirali dela velikih umetnikov.
-
V državi Sloveniji se je oblikovala prva zapoved – poskrbi za svoj čim večji zaslužek. Z njim pa še vera v načelo, da višja ko bo plača primusa v podjetju in ustanovi, bolj bo to prosperiralo. Poglejmo torej, kaj o tem pravijo dejstva.
-
12. 10. 2012 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Čeravno Viewegh snuje literaturo iz leta v leto, pa njegova dela niso reciklaža istega, saj mu uspeva ustvarjati domiselne replike aktualnosti. Tokratna tema je ironični tekst o pisatelju, ki v zakonu izgublja malodane vse bitke za ženino pozornost. Ne, njegovi tekmeci niso ljubimci, temveč dnevni angažmaji, kot so ekološki krožki, ženska združenja, skrb za ptice, opismenjevanje otrok, pomoč revnim v tretjem svetu, rastline na vrtu, celo azaleja …
-
Dosedanje ankete javnega mnenja napovedujejo, da je v predsedniški tekmi veliki favorit Danilo Türk, ki ima krepko prednost pred tekmeci. Ne po naključju, prav v obdobju volilne tekme je npr. odkril izjemnost staroste novinarstva Jurija Gustinčiča in mu je podelil državno priznanje, s čimer je del njegove slave avtomatično prenesel nase. Podobno kot pred dnevi, ko se je udeležil premiernega prikazovanja filma »Šanghaj«, ki ga je posnel popularni režiser Marko Naberšnik, ki je zaslovel s »Petelinjim zajtrkom«. Ta Türkova strategija, ko se postavi ob pozitivne ikone, je seveda odlična, vprašanje pa je, če ga bo znova pripeljala v predsedniško palačo. Sedaj prihaja namreč obdobje televizijskih soočenj: POP TV je napovedala tri in tudi nacionalka ji bo bržkone v veliki meri sledila.
-
5. 10. 2012 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Rodney Stark: Zmagoslavje razuma
Zgodovinar, ki sicer sledi Braudelu, je napisal delo, ki ne potrdi prav prepričljivo napovednega stavka. Do svobode, kapitalizma in razcveta namreč vodijo tudi druge poti. Toda njegovo pisanje je polemično, meri zoper razširjeno mnenje, da je bil srednji vek mračna doba in da sta šele humanizem in protestantizem kot obliki obračuna s krščanstvom pripeljala do razmaha zahodnoevropskih prosperitet.
-
Nacionalna televizija bo predvajala dokumentarno serijo hrvaškega režiserja Lordana Zafranovića o Titu. Projekt, v katerem pripovedujejo priče časa, osrednji lik pa je njegova žena Hertha Haas. Projekt je resda protitoističen, saj v ničemer ne problematizira vladarjevih potez, vendar pa so avtentične izpovedi same po sebi pomenljive. Še pred drugo vojno, ko so bili komunisti v ilegali, je imel Tito kot partijski sekretar nadzor nad partijsko članarino, iz katere je svoji ženi kupoval dragocene prstane in darila, sebi pa je kupil lepo limuzino, ki da jo je potreboval pri organizaciji partijskega kongresa. Skratka, še preden je postal državni voditelj, je denar, ki so ga zbirali revni proletarci, uporabljal za svoj družinski luksuz.
-
28. 9. 2012 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Alojz Ihan: Državljanski eseji
Toda ne pisana kot literatura, temveč v dobesednem pomenu eseja: duhovito, s presenetljivimi obrati, ki pa ne zabavajo, temveč zmrazijo. Avtorjeva prednost je namreč pogled od daleč. Premišljujoči pogled seveda, s katerim razvršča pojave v njihovi brutalnosti. Tajkuni tako niso eksces, temveč resnica tranzicije, ki so jo servisirali državni bančniki.
-
Simbolični in realni spopadi z volkovi
Mediji so se številčno odzvali s kanonado zaradi napovedi, da bo vlada dvignila davek na prodajo časopisov z 8,5 na 20 odstotkov. Deževali so naslovi „Janša v vojni z mediji“, „Vlada si hoče podrediti medije“, celo dobrohotni medijski strokovnjaki so ocenjevali, da bo vlada morala najti simbiozo z mediji. Naenkrat je bila ustvarjena interpretacija o Janševi vladi, ki da se zlohotno spopada s svobodo govora. V jeziku kolumnistov je spregovoril celo državni predsednik Danilo Türk, ki se je uvrstil med prve kritike vlade z besedami, da gre za kršitev človekove pravice do obveščenosti.
-
21. 9. 2012 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Pater Anselm Grün: O sreči staranja
Benediktinec pater Grün je morda celo najmočnejša figura katolištva, saj svoj način bivanja postavlja kot vabljiv model prihodnosti. Najsi bo njegovo vodenje samostana na Bavarskem, ki je ekonomsko samozadosten, ustvarjalen in socialen v enem, najsi bo njegova knjiga o starosti, ki jo postavi kot stanje, po katerem lahko samo hrepenimo.
-
Zdravnik in pisatelj Alojz Ihan se je v kolumni v »Financah« čudil nad sodobno slovensko zgodovino, ki je pred časom za enega najbolj lukrativnih služb napravila notarsko. Dejansko, izbrani ceh, ki je služili sanjske vsote, da je overovil podpis ali pogodbo, a nikoli v isti zgodovini ni nihče izmed njih kazensko ali odškodninsko odgovarjal za polome, ki so sledili iz njihovih postopkov.
-
Bernard Nežmah | foto: Robert Crc
14. 9. 2012 | Mladina 37 | Družba
Prof. Nikola Visković: »Začenja se nasilje narave. Tega se ne zavedamo, ker prihaja počasi.«
Profesor Nikola Visković je desetletja predaval na splitski univerzi in pisal knjige o zgodovini, semiotiki in argumentaciji v pravu, potem pa je akademski svet presenetil z dvema voluminoznima deloma »Drevo in človek« ter »Kulturna zoologija«, v katerih si zastavlja za večino nezaslišana vprašanja o pravicah živali in dreves ter prikazuje zgodovino kulturne botanike in zoologije.
-
14. 9. 2012 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Ko pisatelj piše o tekstih, ki jih je prebral, tega ne počne kot kritik. Ne zanima ga estetski učinek niti jih ne vrednoti literarnozgodovinsko, ampak išče v njih drobce, iz katerih izpeljuje ideje.
-
Glasovi ljudstva kot grešni kozel
Predlog predsednika državnega zbora Gregorja Viranta o drastičnem skrčenju pravic do referenduma dobiva ustavno večino poslancev. Projekt je sistematičen, saj odpravlja možnost, da bi lahko 30 poslancev ali Državni svet vložili referendumsko zahtevo, in ohranja samo civilno pobudo. Toda tej ne bo več zadoščalo 2.500 podpisov, zbrati jih bo treba štiri krat več, vendar ne več samo na papirju, temveč overovljenih na upravnih enotah. Po novem bo referendum onemogočen tudi pri temah fiskalnih zakonov etc. Na samem referendumu pa naj bi bil nujni predpogoj še 35 odstotni kvorum vseh volilnih upravičencev.