
Bernard Nežmah
-
7. 9. 2012 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Christopher Lasch: Kultura narcisizma
To praktično pomeni, da je slovenski prevod, ki je izšel 33 let po izvirniku, izgubil ves naboj, zakaj njegove ideje so tudi v slovenskem družboslovju in humanistiki že dolgo prisotne. Najsi bo kritika liberalizma, industrije prostega časa, trivializacije medosebnih odnosov ali pa družbenih in psiholoških posledic kulta narcisizma.
-
Potem ko je »Delo« senzacionalistično objavilo pripoved gospoda Petra Stelzerja, da je kardinal Franc Rode njegov oče, se postavlja vprašanje, ali je osrednji med serjoznimi časniki ravnal kot rumeni, bulvarski tisk. Če sprejmemo argument urednikov, da so se lotili zadeve preudarno in premišljeno, velja pogledati kontekst poročanja.
-
31. 8. 2012 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Jerzy Pilch: Seznam prešuštnic
Naslov napeljuje na gostove želje, namesto tega pa pisatelj prek vinjet predstavlja poljsko zgodovino duha. Seveda so tu ljubice in njihove zgodbice, vendar ne v stilu osvojitev. Glavni junak je namreč atipični heroj sodobne ideologije neoliberalizma, zakaj nič ne osvaja – ne denarja ne kariere ne ženskih postelj. Kaj ga torej vleče?
-
V hipu je postal kardinal Franc Rode osrednja tema medijev in pogovorov. Kardinalov nezakonski sin je vsebina, ki je preglasila vse preostale rabote in malverzacije.
-
24. 8. 2012 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Samo Rugelj: Delaj, teci, živi
V sedeči dobi, ki malodane več ne pozna fizičnega dela ter dolgega pešačenja v službo, bo seveda ta, ki bo pretekel 42 kilometrov in 195 metrov, postal pravo čudo. Sploh, če je bil še včeraj pisarniški človek kot mnogi drugi. Sledi torej spontano vprašanje: kako je zmogel?
-
17. 8. 2012 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Naipaul je drugačen tip potopisca, kot sta Ryszard Kapuscinski z »Ebenovino« in Sonja Porle s »Se spominjaš Afrike« in »Barvo sladke čokolade«. Medtem ko slednja zaživita skupaj z Afričani, na lastni koži izkušata življenje, jih Nobelovec le posluša. Srečujejo se s slavnim pisateljem in mu pripovedujejo ter razkrivajo svoje zgodbe in verovanja.
-
10. 8. 2012 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Likovna umetnost, ur. sv. Andrew Graham-Dixon
Ker so o zgodovini slikarstva ter kiparstva objavljene številne knjige, si ob najnovejšem prevodu velja zastaviti vprašanje: kako nagovarja bralca? Takšno delo je seveda pretenciozno, saj vsebino fakultetnega ali akademskega izobraževanja spravi na dobrih 600 strani.
-
3. 8. 2012 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Franc Jeza: In zgodil se bo čudež
Jeza (1916-1984) je bil član OF, l. 1941 so ga aretirali fašisti in obsodili na 30 let ječe, po vojni je diplomiral in delal kot časnikar pri »Slovenskem poročevalcu«, toda njegovih knjig na Slovenskem niso izdajali niti prodajali. O čem je pisal?
-
27. 7. 2012 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Zorko Simčič: Poslednji deseti bratje
Avtor si je zanj izmislil posebni slog, ki onemogoča enostavno identifikacijo z junakom. Namesto enega jih zgradi desetine, ki jih usoda razmeče po različnih celinah, po velemestih in po vasicah, celo po različnih epohah, saj v delo vpleta tudi lik karantanske desetnice Marjetice.
-
Predsedniška tekma napoveduje nove oblike dosedanjih kampanij. Kandidat Danilo Türk poskuša spremeniti svoj imidž razsipnega vladarja. Če je poprej deloval v smeri monarha, ko je pred leti zahteval celo posebno predsedniško rezidenco, sedaj pripoveduje o skrbi za vodo, pledira za prehransko samooskrbo, pred dnevi pa je izrekel zgodovinski stavek: Postojnska jama je nacionalni simbol Slovenije!
-
20. 7. 2012 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Varlan Šalamov: Kolimske zgodbe
Če je Solženicin sinonim za rusko literaturo o terorju stalinizma, je Šalamov pojem za moč človeškega bitja. V daljni Sibiriji taboriščnik crkuje od mraza, že več let ni imel v rokah knjige in časopisa, ne šteje več dni v tednu, njegov besedni zaklad se skrči na dva ducata besed.
-
Aktualni politični spopadi so dosegli doslej najvišji stadij. Vlada procesuira serijo zakonov, za katere pravi, da so zdravilo za finančni primanjkljaj. V parlamentu je ustanovitev holdinga, ki naj bi zamenjal razvpito AUKN. In kaj stori opozicija? Jih secira, predlaga spremembe, opozarja na posamezne sporne člene? Ne, glasnogovornik »Pozitivne Slovenije« Roman Jakič razloži, da gre za enajstmilijardni plen v enem popoldnevu. Predsednik SD Igor Lukšič pove isto z živalskimi metaforami: vlada se pripravlja na zadnji plenilski pohod, najprej levi, potem hijene, na koncu mali glodalci, ki bodo pojedli 10 milijard.
-
13. 7. 2012 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Kaj s knjigami, časopisi in knjižnicami? V ZDA so denimo množično preslikali stare časnike na mikrofilme, iz bibliotek so tako odprodali in razdelili vezene letnike in s tem pridobili precej prostora, toda preslikani teksti niso identični, v njih je najti precej novih črkovnih napak, predvsem pa je mikrofilm pogosto neberljiv. V bitki za prostor knjižnice množično izločajo knjige, ki so jih zdaj ocenili za manj pomembne, a to je aroganca do prihodnosti, ki bi morda našla novi pomen prav v teh čtivih.
-
Ob polemikah o simbolih se je pojavil pogled, da je to odmik od realnih gospodarskih problemov, ki pretijo, da se Slovenija znajde v podobnem položaju kot Grčija in Španija. Pa vendar: kaj če je eden ključev prosperitete prav sprememba temeljnega ideološkega spopada med partizanstvom in domobranstvom?
-
6. 7. 2012 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Arto Paasilinna: Prikupna struparka
Paasilinni je uspelo ustvariti trade-mark: karkoli je napisal, vse nosi pečat njegovega sloga, pri čemer je nemogoče izpostaviti posamični roman in zanj reči, da je najboljši med vsemi. Tudi zadnji prevod zagrabi bralca tako kot »Zajčje leto«, »Tuleči mlinar«, »Dedu za petami« in drugi. Zastavek je preprost: upokojenka, ki ji trije prestopniki pobirajo penzijo in jo terorizirajo, finska policija pa je neuporabna. Običajno iz take teme nastane kriminalka, grozljivka ali drama, tu pa se igrivi cinizem cepi z iznajdljivim in elegantnim uporom terorizirane.
-
Preimenovanje vojašnic je sprožilo vrsto besednih in parlamentarnih polemik. Mediji postavljajo konfrontacije na prve strani, hkrati pa izrekajo tudi razumsko kritiko, češ, da so to ideološke in za državo škodljive delitve. Zares racionalno, številna druga vprašanja so pomembnejša. Eno je seveda gradnja TEŠ 6, projekt, ki bo finančno in okoljsko usoden še za prihodnje rodove. A njegovi nasprotniki s svojimi argumenti ne dosežejo naslovnic in udarnih teve minut.
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Henrik Neubauer: Ljubljanska opera med drugo svetovno vojno 1941-1945
Katere opere so bile na sporedu, kdo so bili pevci in režiserji, kdaj in kaj so uprizarjali, kdo in kolikšna je bila publika, so teme, zraven pa seveda njihova umestitev glede na okupatorje in partizansko vodstvo. Čeprav bo delo v prvi vrsti pritegnilo poznavalce opere, je morda še bolj intrigantno s stališča kulturne zgodovine.
-
Na državno proslavo ni bilo povabljeno nekaj deset praporščakov z rdečo zvezdo. Odzivi večine političnih strank, številni medijski prispevki in pisma bralcev so se vrstili iz dneva v teden. Vladajoči stranki SDS so očitali voljo do moči, prilastitev državne proslave, predsednik Danilo Türk jo je indirektno obtožil, da poskuša prikrito monopolizirati oblast, eden za drugim pa so nejevoljni zahtevali opravičilo.
-
22. 6. 2012 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
A. Roger Ekirch: Ob zatonu dneva
Študija predindustrijske dobe deluje kot znanstvena fantastika, ki črpa iz preteklosti. Prihod noči je bil svetel trenutek konca dnevnega garanja. Oblasti so jo določile kot čas počitka in molitve. Trobljenje je označilo konec dneva, ljudje so hiteli v mesta, da jim ne zapro mestnih vrat. Noč je bila često doba policijske ure, gibanje pa onemogočeno, ker so bila naselja v temi, ulice pa zaprte z verigami ali hlodi. Razširjeni poklic je bil nočni čuvaj, zapahnjeni dom pa je postal trdnjava, v kateri so ljudje spali z meči, kiji ali srpi ob postelji. Iskan je bil pes čuvaj – najraje črna zverina, ki ga tolovaji niso opazili. Pred iznajdbo »luciferk« - vžigalic, so si ogenj sposojali pri sosedih v obliki gorečega kosa lesa. Kurili so na vse, kar jim je prišlo pod roko – od živalskega dreka do skrilavcev ob obalah, ki so bili prepojeni z nafto.
-
Proslava državnosti je zanetila vrsto polemik in sprožila številna negodovanja. Povabljeni so praporščaki osamosvojitvene vojne, ne pa partizanski in ne tigrovski. S stališča, da državo sestavljajo državljani in vojaški veterani najrazličnejših ideoloških skupin, je izključevanje nekaterih iz slavnostnih vrst pač nedržavniško dejanje. Toda po drugi strani najbolj združevalni momenti že dolgo niso državne slovesnosti, ampak športni zvezdniki. Ko iz LA prileti Anže Kopitar, ga pričakajo množice, v njegovi Hrušici sledi ljudsko rajanje.
-
15. 6. 2012 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Erich Fromm: Umetnost življenja
Resda študija, vendar pa pisana za slehernika, ki premore vztrajnost, trud in pozornost. Knjiga, ki je nastajala sredi sedemdesetih let, postaja iz leta v leto bolj aktualistična.
-
Kralji hokeja, svetovalcev in mode
V Los Angelesu so hokejisti »LA Kings« premagali »NJ Devils« in osvojili »Stanleyev« pokal. Z domačimi navijači slavijo kajpak tudi slovenski navdušenci, saj je bil Anže Kopitar eden osrednjih mož odločitve. Ta hip torej spada med najboljše igralce hokeja na svetu od Vladivostoka pa do Vancouvra. Koliko pa je vredno njegovo igranje?
-
8. 6. 2012 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Theodore Zeldin: Intimna zgodovina človeštva
Toda naslovne besede jasno merijo na drugačnost od klasičnih zgodovin vladarjev in njihovih imperijev, a tudi ob Braudela in proučevanja razvoja institucij in mrež menjave, in še toliko bolj od zgodovinopisja vsakdana.
-
Prašni drobci vsakodnevne zgodovine
Prvič v parlamentarni zgodovini je predsednik stranke na volilnem kongresu izgubil svoj položaj. Večina delegatov SD je namreč izbrala Igorja Lukšiča proti Borutu Pahorju. Precej demokratično, toda še vedno po principih samoupravljanja. Stranka namreč ni sledila zgledu francoskih socialistov, kjer so o vodji odločali zainteresirani volivci neposredno, brez delegatov, ki bi glasovali v njihovem imenu. Je bilo to nerešljivo? Nikakor, na kongresu kaže, da je potekala trgovina, ki je ponujala benificije za podporni glas. Toda, tudi v delegatskem sistemu bi vsaka volilna enota lahko organizirala volitve članstva, tako da bi delegati na kongres prinesli samo že izvoljeno ime v svojem rajonu.
-
1. 6. 2012 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Eduardo Galeano: Šola narobe sveta
Resda ni revolucionar, ki bi pozival k vstaji in demonstracijam, je pa avtor, ki postavlja pod vprašaj vladajoče slike sveta. Njegova orodja so zgodovinski spomin, sarkazem in mišljenje, ki prebija šablone.
-
Kastracija očeta slovenske države
Parlamentarne stranke, ki praktično nikoli niso enoglasne, so se tokrat zedinile. Seveda ni pledirati za apriorno strankarsko enotnost, saj politično pluralna družba zahteva prav prakso, da se z najvišjega odra politike sliši čim več različnih glasov in s tem kajpak tudi pomislekov proti predlaganim vladnim zakonom. Vsekakor pa je malo primerov v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije, ko so predstavniki parlamentarnih strank drug za drugim ponavljali isto stališče. Kaj je torej vsebina, ob kateri sta segli v roke celo najbolj antagonistični stranki, kot sta Janševa SDS in Jankovićeva PS? – Praktična ukinitev referenduma!
-
25. 5. 2012 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Marcel Štefančič, jr.: Teror zgodovine
Bralec, ki avtorja prepozna že po voluminoznosti, bo tokrat presenečen. Od 159 strani knjige je zavzel Štefančičev tekst le asketskih 55 strani, medtem ko glavnino tvorijo fotografije in plakati skupine Laibach. Je torej v tem neenakem boju avtorjev tekst le spremljava k podobam?
-
Prvič se je zgodilo, da so vprašljiva ravnanja Zorana Jankovića osrednja tema več kot en dan in da so osrednji dnevni mediji začeli avtonomno poročati in raziskovati same vsebine spornih početij.
-
18. 5. 2012 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Adam Michnik: Iskanje izgubljenega smisla
Avtorjevo stališče je vnaprej kredibilno: disident, ki je bil od časov Gomulke sam žrtev režima, v dobi demokracije nasprotuje lustriranjem tako partijskih mogotcev, kot ovaduhov in oporečnikov s črnimi pikami izdajstva. Toda vseeno – zakaj?
-
Teve kamere so nam postregle z odlomki policijske akcije, ki je polovila serijo preprodajalcev orožja in drog. Dogodek deluje kot spektakel, vendar pa bi še bolj sodil v politiko in sicer kot tema za vladni premislek. Eden izmed indicev za policijska posredovanja so bili namreč posamezniki, ki imajo status brezposelnih, živijo in bivajo pa kot razred »nouveaux riches«. Enostavno, tako bogastvo je plod kriminalnih početij.