Bernard Nežmah
-
7. 4. 2011 | Mladina 14 | Kolumna
Malo delo, pokojninska reforma, delo na črno - referendumi proti zakonom vlade se kar vrstijo. A kaj stori ministrski predsednik? Se je skupaj z drugimi ministri globoko zamislil ter sklenil, da bo pri gospodarskih reformah sprejemal samo takšne pobude, ki bodo imele večinsko podporo tudi pri socialnih partnerjih in v opoziciji? Navsezadnje ne gradi Slovenije svojih pristašev, ampak tudi tisto Slovenijo, ki ga...
-
31. 3. 2011 | Mladina 13 | Kolumna
Pred časom so v NLB napovedali, da bodo zaradi izgub v prihodnosti odpustili nekaj sto bančnih uslužbencev. A kaj je privedlo, da bo ta mala armada ljudi ostala brez službe? Časnik »Večer« je razkril, da je največja slovenska banka leta 2007 dodelila srbskemu podjetju »Agroživ« za več kot 60 milijonov kreditov. »Mastermind« NLB je namreč po temeljiti analizi presodil, da bo ta posel za banko več kot plodonosen.
-
24. 3. 2011 | Mladina 12 | Kolumna
»Sunday Times« je pokazal vpliv, ki ga lahko ima časnik na realnost. Po skrbnem in bogato dokumentiranem projektu je predočil javnosti, kako skorumpirani so nekateri evropolitiki. Slovenski grešnik Zoran Thaler je najprej sicer vehementno napadel angleški medij in se predstavil kot raziskovalec korupcije. Toda časnik je imel na svoji strani slikovne in zvočne posnetke, tekst amandmaja, ki ga je v evropskem...
-
17. 3. 2011 | Mladina 11 | Kolumna
Po razglasitvi sodbe Ustavnega sodišča, ki je dovolilo referendum o pokojninski reformi, je vlada doživela pravo metamorfozo. Čeravno je od pusta že kar nekaj tednov, je premier Borut Pahor napovedal, da se bo spremenil v leva in da bo bil ogorčen boj z vsemi nasprotniki njegove reforme. Doslej je veljalo, da so referendumske kampanje oblika ljudske demokracije, v kateri nasprotni strani prinašata argumente v...
-
10. 3. 2011 | Mladina 10 | Kolumna
Ko se je antični filozof Aristotel v »Poetiki« spraševal, kaj so lastnosti dobrega umetniškega dela, je prišel do ključnega momenta: imeti mora pravo mero. Toda, ali je to le estetsko vprašanje? Namreč sedanje medijske pozornosti so več kot izgubile pravo mero. Grdi raček je dan za dnem Janez Janša. Enkrat, ker da je v skupnem stavku prebral arhivske vesti o Danilu Türku, ki so izvirale iz dveh fasciklov, in je...
-
Medijska, politična in kemizirana okolja
Novi junak slovenskih teve ekranov je postal Marin Tomulić. Doslej živa duša zanj ni slišala, pa tudi poklic preprodajalca orožja ne spada ravno med cenjene, kaj šele spoštovane. Toda slovensko gledalstvo lahko zdaj posluša njegove besede, kako so na začetku devetdesetih hrvaški vojaški poveljniki prinesli v Koper denar za tranzit orožja tedanjemu obrambnemu ministru Janezu Janši.
-
Na Slovenskem je med nekaterimi zgodovinarji in politiki razširjen pogled, da zgodovine ne smemo spreminjati. Kaj to pomeni? - Da lahko zgolj ponavljamo stare prikaze zgodovinskih dogodkov. Oziroma da o minulih časih nima smisla na novo govoriti, saj bomo ponavljali že povedano. Pa vendar, ali je mogoče še vedno živo govoriti o dobi komunizma in jo tako misliti? Nizozemski novinar Frank Westerman, ki je bil v...
-
Slovenija kot da je postala papeška država, kjer se bohoti ena sama pregreha - laganje. Televizije in časniki sledijo v največjih podrobnostih spopadu SDS in državnega predsednika. Največja opozicijska stranka troši svojo energijo v izpostavljanju, da predsednik Danilo Türk ni povedal čiste resnice, ker je nekoč dejal, da je bil o velikovškem atentatu seznanjen samo iz medijev.
-
Spopad Danilo Türk vs. Janez Janša je verbalno radikalen, a vendar vsebinsko deplasiran. Skrajen v tem, da predsednik države poziva, da je treba politiku a la Janša reči ne. Prvi mož države si je tako vzel pravico vožda, ki razsoja, kdo lahko sodeluje v politiki in kdo ne, kdo je za demokracijo sprejemljiv in kdo ne. Res pa je, da je izjava posledica predhodne ostre polemike s SDS, in je zatorej le del političnega...
-
Finančni polom mariborske nadškofije je pripeljal do absurda. V Slakovi oddaji »Pogledi Slovenije« smo tako lahko poslušali, kako zdaj celo liberalni ekonomisti očitajo Cerkvi moralni greh za izgubljene prihranke vernikov. Ni kaj, težko si je predstavljati, da bi slovenski metropolit prišel pred medije in oznanjal potrebo po etični drži in svaril pred pehanjem za denarno bogastvo, ne da bi se publika muzala od...
-
Ob svetovnem dnevu holokavsta so v »Kinu Šiška« organizirali spominsko svečanost. To je trenutek, ko na številnih krajih po svetu spregovorijo o nacistični eliminaciji Židov, o času popolnega brezpravja in sistematičnega pobijanja židovskega naroda. Vendar to ni memorialni dan genocidov na sploh, pojem holokavst označuje le hitlerjansko zgodovino pobijanja Židov.
-
Vlada z najnižjo podporo javnosti v zgodovini Slovenije računa, da je čas njen zaveznik. Da ji bo naposled uspelo potegniti nekaj uspešnih potez, ali pa, da bo morebitna evropska gospodarska konjunktura avtomatično povzročila tudi slovenski preporod. Ameriški predsednik Obama je v svojem govoru nakazal drugačno smer, saj je izpostavil, da je ključ do uspeha na naslednjih volitvah v ustvarjanju novih delovnih...
-
Leta 1991 je na osnovi ljudskega plebiscita slovenski parlament razglasil Slovenijo za samostojno in neodvisno državo. Nadaljevanje je znano, toda, zakaj mirna odcepitev tedaj ni bila možna? Srbska večina je stala na stališču, da je Jugoslavija enotna država, da bi torej odločitev o odcepitvi lahko kvečjemu sprejeli na vsejugoslovanskem referendumu.
-
Potem ko je pred Novim letom kazalo na razpad koalicije, je vladni vrh napovedal klavzuro. Spori so namreč kulminirali že tako daleč, da je predsednik parlamenta Pavle Gantar napovedal, da Desusu ni več mesta v vladi. Čakajoč na klavzuro so mediji za nekaj dni preusmerili naslovne teme v ugibanja, kaj vse se bo dogodilo. In res, prišel je klavzurni ponedeljek, koalicijski ministri so v limuzinah en za drugim...
-
Ko namesto vsebine vladajo samo še podobe
Izbiranje osebnosti leta je bilo v časnikih v devetdesetih eno najbolj predvidljivih početij, saj je leto za letom zmagoval predsednik Milan Kučan. Letos so Delovi bralci izbrali pisatelja Borisa Pahorja, starosto, ki ima kaj povedati, saj uteleša celo stoletje, od požiga Narodnega doma v Trstu in pohoda fašizma pa do kolapsa prvih članic evropske unije.
