
Bernard Nežmah
-
Eric Hobsbawm: Čas revolucije: Evropa 1789-1848
Delo namreč ne pripoveduje zgodovine držav, vojn ali režimov, kot smo jih vajeni. Osrednja topika je vsakdanje življenje, seveda tudi na ravni posvetne ideologije in religije. Francoska revolucija je zatresla fevdalni red v tem, da so odtlej veliko širše množice dobile možnost družbene promocije. Izobrazba, umetnost in vojaški poklic so bile nove poti, ki so pogumnim in talentiranim odpirala nove življenjske zgodbe. Toda, to ni bila edina Evropa.
-
Sovraštvo v besedi in s sekiro v roki
Potem ko je pet strank SDS, DLGV, SLS, Desus in NSi potrdilo koalicijsko pogodbo, je od vloge modrega vladarja odstopil predsednik Danilo Türk, saj je nejevoljen sporočil, da sam ne bo več predlagal imena mandatarja, kandidat Janez Janša, pa da je po njegovem nelegitimen. Tokrat se je dogodilo prvič, da je državni predsednik najprej favoriziral dva kandidata, ki sta mu bila blizu, po njuni zavrnitvi pa ni potem predlagal tretjega, ki se mu obeta poslanska podpora.
-
Haruki Murakami: O čem govorim, ko govorim o teku
Murakami je self-made man. Odraslost je začel tako, da je odprl bar; čez dan kuhal kave, zvečer mešal koktejle in vabil pianiste ter manjše glasbene skupine. Ko je uspel, je v trenutkih vmes začel pisati knjige. S svojim slogom si je pridobil bralce, prodal bar in začutil zadovoljstvo, ko se je lahko osredotočil le na pisanje. Nato je pričel teči, ne da bi dosegal rekorde, temveč da je spoznaval telo. In to tako, da ga je klesal. Z vadbo je spreminjal mišice; ko je padel v tekaško krizo, ker se mu je telo uprlo in je tekel vse počasneje, se je obrnil vase – začel je še plavati in kolesariti, da bi razvil druge mišice. Porabil dve leti, da je našel plavalnega učitelja, ki mu je popravil slog v spodobnega plavalca.
-
Od zdravila do strupa je samo korak. Ko stopi bolnik v lekarno, se počuti varno. Apotekarju prostodušno razkrije svoje tegobe, saj mu zaupa, da mu bo skrbno in preudarno odmeril lek. Če gre v trgovski center, bo zadržan, ker pač ve, da bi mu trgovec podtaknil polno malho, če bi se mu le prepustil. Lekarnar je eden zadnjih poklicev, ki predpostavlja visoko etično držo.
-
Carlos Maria Dominguez: Hiša iz papirja
Za današnji čas je vsebina obskurna – junaki ne kopičijo denarja, glamourja, podjetij niti ne križarijo po daljnih deželah. Zanje je življenje branje; eden se opravičuje, da ima žal zanj samo štiri ure na dan. Vendar čitanje ni manično gomilanje, pač pa premišljeni izbor tem, ki jih prevzamejo, in med branjem jih opombe že napeljejo na druge knjige, tako da se primeri, da nekdo povsem spontano prebira iz dvajsetih del hkrati. A pravo branje predpostavlja osebno biblioteko, ki pa ni toliko trezor, kot snovanje samega sebe – človek je zgrajen iz prebranih knjig.
-
Pred glasovanjem za mandatarja kandidat Zoran Janković ni uspel skleniti koalicijske pogodbe, s katero bi mu potencialne vladne stranke zagotovile absolutno večino 46 ali več glasov. Je torej vrnil mandat? Nasprotno, da bi pridobil Desus, je Karlu Erjavcu zagotovil, da ima poleg 44 glasov (LZJ, SD, Desus) še dva glasova. Kako? Bodisi je blefiral bodisi se je na skrivaj dogovoril z dvema članoma strank, ki so sicer najavile, da ga ne bodo podprle.
-
Janez Keber: Slovar slovenskih frazemov
Frazem je jezikovni izraz, kjer lahko razumemo vse posamezne besede, pa vseeno ne znamo izluščiti smisla. To običajno doživimo pri tujem jeziku, zna pa se kdaj komu primeriti celo pri materinem, ko zasliši: »priti na boben«, »norce briti«, »poročiti se z levo roko«, »kronan osel«, »dati banano«, »akademska četrt«, »biti tam, kjer ni muh«, »piko dreti«, »ne imeti 100 pik«, »stara sablja« in tisoče drugih.
-
Na prelomu leta so mediji in stranke kot največjega trouble-makerja naslikali Gregorja Viranta. Deževali so očitki: Kako naj stranka z osmimi poslanci snuje vladno koalicijo? Zakaj se vendarle ne pridruži k Jankoviću? Kakšna izguba časa je bil njegov poskus tretje poti?
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
Anton Komat: Varuhi vrbovega gaja
Avtor je iz drže ekološkega misleca in aktivista prešel v fikcijo, ki pa je dejansko realistična. Skupina mladostnikov najde svojo identiteto v spopadu s starši in vladajočo potrošniško mentaliteto, njihova vrednota postane tovarištvo, ki se plete v obrambi gozda, ki ga skuša posekati skupina novih pridobitnikov, da bi na njegovem mestu postavila polnilnico z vodo oziroma golfišče. Zgodba kajpak dobi formo ekokriminalke in na koncu pripelje v zmago dobrega nad zlim.
-
Kako je mogoče, da je mož, ki je dobil največ poslancev, imel podporo aktualnega ter bivšega predsednika države, imel najbolj premišljeno propagando volilne kampanje, bil deležen znatne medijske simpatije, kako je lahko timski igralec par excelence, kot se je sam predstavljal, izgubil glasovanje za predsednika parlamenta? Kako je lahko iz najverjetnejšega na en mah postal manj verjetni mandatar? - Najkrajšo razlago je podala poslanka Ljudmila Novak: „Pozabil je šteti!“
-
16. 12. 2011 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Profesor prava, esejist in sodnik Evropskega sodišča si zastavlja vprašanje: kako je mogoče, da so skupine finančnih posameznikov s svojimi posli povzročile bankrot Islandije oz. finančni zlom kapitalistične ureditve.
-
Kaj bi se dogodilo, ko bi se izkazalo, da je tri tisoč volivcem v Ljubljani odvzeta volilna pravica? Ker po pošti preprosto niso dobili glasovnic. Mega škandal, politiki pravniki in časnikarji bi polnili množične medije z razgaljanjem vseh podrobnosti o nezaslišanem dejanju. Toda, dogodilo se je prav to: večina slovenskih državljanov, ki živi v Avstraliji, do dne volitev ni prejela volilnih obrazcev!!! In rezultat? Je ob takem škandalu takoj odstopil predsednik državne volilne komisije Dušan Vučko? So stranke zahtevala ponovitev volitev na tej otoški državi južne poloble? Nič. Le retorika: ah, to je mala nerodnost, je pač pošta prepozno dostavila pošiljke. Podobne vesti so prihajale tudi od vojaške misije na Kosovu.
-
9. 12. 2011 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
gl. ur. Martin Ivanič: Slovenika
Velik projekt, v katerega je vloženo obilo ekspertnega in uredniškega angažmaja. Samo delo sicer učinkuje kot posodobljena verzija Enciklopedije Slovenije (16 zvezkov) v krepko stanjšani izdaji. Bo torej njegova prednost aktualnost, slabost pa manjše število gesel?
-
Zadnje parlamentarne volitve so definitivni prispevek k zgodovini parlamentarizma na Slovenskem. Prvič je zmagala doslej neparlamentarna stranka, prvič je izpadla iz parlamenta LDS in prvič se je nekoč izpadla stranka (NSi) vrnila v skupščinske klopi. Rezultati so torej unikatni, še zlasti zavoljo tega, ker so malodane vse stranke tekmovale vsaka zase, brez čvrstih volilnih zavezništev.
-
2. 12. 2011 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Jure Šterk: Dnevnik zadnje plovbe
Knjiga ne prinaša bralne naslade; pisana je asketsko: stanje vremena, prevožene dnevne milje, seznam dnevnih obrokov in po nekaj odstavkov teksta. Skratka literarni spomenik, ki pa niti ne razkrije tajne, zakaj Človek zapusti ugodje modernega življenja in več kot leto prepluje sam, ne da bi srečal drugega človeka, ne da bi se ustavil na kopnem. Branje dnevniških zapiskov nedvomno postavi eno - to ni bil beg, nasprotno, to je iskanje drugačnega življenja.
-
V predvolilnih spopadih kandidati vlečejo še poslednje adute. Predsednica LDS Katarina Kresal je dobila kakšno TV minutko zgolj s tem, da je medijem potožila, da so ji cenzurirali reklamni oglas, na katerem se poljubljata dva geja. In poantirala, da je na pohodu konservativnost, ki se ji lahko zoperstavi samo njena stranka. Domiselna provokacija, vendar z izrabljanjem gejev za lastno promocijo. Kaj bi namreč človek pričakoval od libertine stranke, če ne, da bi postavila deklariranega geja za ministra, ali pa ga poslala na volilno soočenje, na pa da mu odmeri mesto v reklamni kulisi. Tako kot če bi ameriški demokrati ne kandidirali Baracka Obame za predsednika, ampak bi ga porabili v propagandnem posnetku, kjer skoči v mondeni bazen poln petičnih belcev.
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Richard Pipes: Kratka zgodovina ruske revolucije
Ker je revolucijo v Rusiji temeljito obdeloval prof. Britovšek v nizu knjig že v sedemdesetih, torej vprašanje: kaj prinaša Pipes? V prvi vrsti spremembo perspektive; če smo nekoč prebirali o spopadih v partijskem vrhu, tokrat beremo zgodovino ruske demokracije: Ugotovitev, da Lenin za razliko od Stalina ni pobijal svojih boljševiških tovarišev, je Pipes zavrnil kot manj pomembno: „Do outsiderjev, ki niso bili člani njegove partije - šteli pa so 99,7 odstotka prebivalstva -, Lenin ni kazal nobene človečnosti.“
-
Bog se je vrnil v Slovenijo, spet se namreč dogajajo čudeži. Oglasila se je institucija, za katero je kazalo, da več ne obstaja. ARSO je zdaj objavil, da je onesnaženost zraka po slovenskih mestih alarmantna. In opozoril pljučne bolnike, otroke in bolnike z alergijami, naj se čim manj zadržujejo na prostem. Nacionalka je takoj nato v Odmevih gostila eksperta, kot sta profesorja Matej Ogrin in Marko Otorepec. Avtomobilski promet je glavni vir polucije, pri čemer mestna politika v Ljubljani ni storila praktično nič. Še več, dr. Ogrin je prinesel primerjavo, da v Murski Soboti poskušajo zmanjšati onesnaženja z znižanjem cen avtobusnega prometa, medtem ko so v Ljubljani sklenili za 50 odstotkov podražiti avtobusne vozovnice in gradijo garaže v samem mestnem središču, ki še dodatno privablja osebne avtomobiliste v mesto. Ob tem je navrgel, da je obstajala natančna skica koridorja, ki bi moral ostati nezazidan, da bi omogočal prevetritev prestolnice, vendar pa so ga veselo pozidavali.
-
18. 11. 2011 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Boštjan Videmšek: Vojna terorja
Televizijske hiše od napada na Afganistan prinašajo redne posnetke bombnih razdejanj in stalno beležijo podobe vojne s teroristi. Vse je pravzaprav isto, samo trupla in pejsaži se menjavajo. Videmšek je kot vojni reporter stopil korak v nevidno. Opazoval je ameriške vojake v akcijah, se pogovarjal zdaj z njimi, zdaj z njihovimi žrtvami, drugič z uporniki, spet drugič z zlatokopi, potem s preživelimi učenkami z buldožerji zravnane medrese. Je lovec na trenutek, naj si bo prizor sadističnega streljanja psa, ali pripoved o muli, ki je izžrebal najstnike, jih sprva mesec držal kot v raju, potem pa poslal v samomorilsko akcijo. Gleda, posluša in brska. Hoče ugotoviti, kako je tam. Dogodek za dogodkom.
-
Predvolilne ankete so zabeležile prve preobrate: padec Virantove stranke, poskok Pahorjeve SD, a tudi dvig SLS Radovana Žerjava ter vstajanje od mrtvih Nove Slovenije Ljudmile Novakove. Od kod ti skoki?
-
11. 11. 2011 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Fernand Braudel: Dinamika kapitalizma
Braudelova dela so voluminozna, naj si bodo »Strukture vsakdanjega življenja«, »Igre menjave« ali pa »Čas sveta«, vsak prevod zahteva vsaj dve knjigi papirja na ne manj kot 700 straneh. Pri njem zgodovina ne poteka kot nizanje podatkov in izmenjevanje vladarskih imen in imperijev, on zgodovino misli.
-
Stranke Zares, SNS in LDS so tokrat našle skupni jezik: protestirajo proti nacionalki, ker jih ni vključila v predvolilno soočenje v »Pogledih«. TV SLO jim je sicer odgovorila elegantno, češ ta oddaja še ni v času predvolilne kampanje, pa vendar načelno velja, da je prav kampanja trenutek, ko naj bi mediji v volilnih oddajah dajali možnost tudi tem, ki po javnomnenjskih anketah niso v vrhu.
-
Dan mrtvih je letos potekal pod geslom - sveča manj! Ministrstvo za okolje je sprožilo akcijo ozaveščanja, da z manj prižganimi svečami prispevamo k čistejšemu zraku. Človek ima kar slabo vest, ker je za starega očeta in staro mamo prižgal po eno svečo, namesto da bi oba združil s skupnim plamenom. Toda, če sprejmemo, da je akcija ministra Roka Žarnića vsaj nekoliko uspela, to pomeni, da se je za dva dni v letu nekolikanj zmanjšala polucija zraka.
-
28. 10. 2011 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Piotr Bednarski: Modrikasti sneg
Ves čas smo bili lačni, raztrgani in ušivi. To je bil naš svet, naša resničnost, naš vsakdan. Ni se nam bilo treba upirati slastnim skušnjavam. Vse, kar smo imeli, je bilo življenje.
-
Šolstvo, zdravstvo, znanost in kultura so tisti, ki se po naravi stvari obračajo s prošnjami in zahtevami na proračun, da jim nameni nekaj sredstev za njihovo delovanje. Kulturna društva, osnovne šole, inštituti in zdravstveni domovi pač ne funkcionirajo po zakonih trga, brez pomoči države preprosto ne morejo preživeti v danem obsegu.
-
21. 10. 2011 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Hvalnica je bila precej pozabljena zvrst eseja, ki jo najbolj udejanja »Hvalnica norosti« Erazma Rotterdamskega z začetka 16. stoletja, toda v zadnjih letih postaja spet priljubljena forma, če pomislimo le na uspešnico Carla Honoreja »Hvalnica počasnosti« iz l. 2004. Sodobna prikladnost hvalničnih naslovov je v ustvarjanju takojšnjega šoka - avtorji že na en mah napovedo, da bodo čislali nekaj, kar drugače velja kot neprimerno, slabo ali boleče. Jasno, da bo bralec pohitel prebirati, kako avtorji utemeljujejo na glavo postavljene vrednote.
-
Skupina protestnikov pred ljubljansko borzo je največji novum slovenske politike. Ob prvih protestih sta se z njimi takoj slikali dve voditeljici stranke TRS, mednje je prišel Zoran Janković pa premier Borut Pahor. Toda za soboto je prišla nedelja, za njo novi teden, skupinica pa simpatično vztraja. Še več, sposobna je celo pronicljivega političnega govora, ko je izobesila plakat - »Tudi jaz bi bil Jankovićev sin«.
-
14. 10. 2011 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Kar seveda ni ovira za bralca, ki bi prvič vzel v roke Coetzeeja. Delo je unikatno. Najprej na formalni ravni, kjer knjigo tvori pet intervjujev, nad čimer je čitajoči sprva začuden, na koncu pa sprejme, da je to najbolj ustrezna oblika avtobiografskega romana. Dve ljubici, vmes pa pogled zaljubljene sestrične, predavateljskega kolega in matere njegove učenke, ki opisujejo, kakšno bitje je bil nobelovec. Ja, avtor si je privoščil, da je samega sebe pokopal. Tako dobesedno, saj je v romanu Coetzee mrtev in pisatelj skozi potujeni lik osebnega biografa išče identiteto samega sebe. A zdaj šok v prenesenem smislu svojega pokopa - nekaj let južnoafriškega življenjepisa ga prikaže kot krhko, nerodno, kdaj celo odbijajočo kreaturo. Skratka, o književni korifeji se namesto z glamourjem njegove ženske izražajo z začudenjem, saj ni na njih pustil nobenega usodnega pečata.
-
Razprave o dveh brezplačnikih so dosegle razsežnost izganjanja hudiča. Poslanka Melita Župevc upa, da se na naslednjih volitvah ne bo več primerilo, da bi še izhajala takšna glasila, filozof dr. Boris Vezjak je ocenil, da sta ponižala slovensko novinarstvo. Finalno zaklinjanje pravi: dajmo enkrat za zmeraj opraviti z manipulacijskim novinarstvom.
-
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Saša Veronik: A la carte: obnašanje od aperitiva do zobotrebca
Tovrsten žanr je običajno pisan kot množica ukazov, ki jih mora bralec ponotranjiti, če se hoče kultivirati. Ker pa so danes tudi subkulture del kulture, je način oblačenja in prehranjevanja postal svoboden in s tem kulturen, kakršenkoli že je. In ravno to je prednost Veronikovega brevirja, ki ni pisan mašniško, temveč bolj v smeri Matvejevićevega »Mediteranskega brevirja«. Njegovo izhodišče je polnost dogodka, se pravi, kako iz obedovanja narediti umetniški akt. Uživanje hrane in pitje ni fiziološki proces, kjer gre za to, da goltamo in lokamo, ampak da užitek bivanja razširimo na kulinariko. Najsi bo ustvarjanje vznesenega vzdušja, ko odpremo vino, ali pogled na gosta, ki z lahkotno sproščenostjo samo z vilicami navija špagete.