MLADINA.si

Bernard Nežmah

Bernard Nežmah
19. 8. 2011 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Igor Grdina et alii: Slovenski zgodovinski atlas

Prvič je izšla knjiga, delo številne skupine strokovnih avtorjev, ki prinaša mnoštvo slovenskih zgodovinskih atlasov (234) od prazgodovine do sodobnosti v samostojni knjigi. Pogled na atlase zgodovine ima vedno presežke, saj se prek podob ovemo, kako spontano mislimo, da je sedanjost malo da ne večna, da se menjajo samo imena držav. Dejstva so kdaj prav frapantna, v 5. stoletju so med osrednjimi mesti tudi kraji, o katerih večina danes ni niti slišala, pogled na srednjeveško plemiško razdelitev slovenskih krajev spominja na leopardovo kožo, predjožefinska karta samostanov nam predstavi stara kulturna središča, pomenljiva je razširjenost in število gradov, ki so jih imeli celjski grofje na začetku 15. st., poti tovorjenja železa in vina v isti dobi, razmejitev protestantskih in katoliških župnij v drugi polovici 16. st. in seveda gospodarske karte ter karte šolskih in kulturnih ustanov skozi stoletja. Delo ne tvorijo le karte, dejansko je celo obširnejši del besedilo, ki mestoma razkrije neverjetnosti: nemški okupatorji so že l. 1941 minirali pravoslavni cerkvi v Celju in Mariboru, medtem ko sinagoge niso požgali nacisti, temveč jo je podrla Kardeljeva oblast leta 1954!? Če smo povojne karte poznali iz starih socialističnih učbenikov, so novum paralelne karte partizanskih in protipartizanskih formacij, predvsem pa karta povojnih kazenskih, zbirnih in delovnih taborišč, fojb, grobišč pobojev ter objektov, ki so jih zgradili taboriščniki. Najbolj nerazumljiv je sicer izbor gesla »partizanske bolnišnice«, ki stoji samo, ne da bi atlas med medvojne bolnišnice vrisal tudi osrednjih mestnih bolnišnic na okupiranem ozemlju; kot da te niso del slovenske medvojne zgodovine?? Konceptualno zadrego, katero ozemlje prikazati: teritorij današnje republike ali maksimalne meje slovenske poselitve, je atlas prešel na dveh ravneh. Ko je kot objekt proučevanja vštel tudi neslovensko prebivalstvo od neandertalca ter kromanjonca v paleolitiku do Nemcev in nemške kulture na začetku 20 st. in ko je rob kart razširil na vse strani krepko čez aktualno administrativno mejo. Eno temeljnih historiografskih del.
Bernard Nežmah
12. 8. 2011 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Tony Judt: Deželi se slabo godi

Glede na »Povojno Evropo« (MK, 2005) je delo bolj esejistično in angažirano. Njegovo izhodišče je trpka ugotovitev: kako popraviti škodo, da smo vzgojili generacije otrok, ki službe tehtajo le po zaslužku? Sodobna družba namreč najbolj časti in občuduje bogastvo, celo revni so fascinirani in sprejemajo njegov zvezdniški status. Kako je nastal ta obrat, kaj se je zgodilo v zadnjih tridesetih letih?
Bernard Nežmah
5. 8. 2011 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Kozma Ahačič, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, Jožica Nerat, France Novak: Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Govorjenje v lastnem jeziku je poseben privilegij, saj za branje knjig in časnikov ne rabimo slovarjev. Če odštejemo tujke, bo Slovenec po definiciji razumel svoj materni jezik v popolnosti. Kaj pa če skoči za slabega pol tisočletja v zgodovino?
Bernard Nežmah
29. 7. 2011 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Lou Marinoff: Raje Platona kot pomirjevala

Če Slavoj Žižek iz filozofije napravi gledališko predstavo, je Marinoff razmišljal, kako spraviti filozofijo med množice. A ne v smislu poučevanja širokih množic, temveč kot modrost, s pomočjo katere si slehernik lahko pomaga reševati vsakodnevne težave. Seveda ni edini, v Skandinaviji počne podobno Šved Stefan Einhorn z uspešnico »Vaegar till visdom«, na Slovenskem pa je že pred desetletji legendarni psihiater Janez Rugelj vpeljal biblioterapijo kot eno izmed poti samoozdravljenja.
Bernard Nežmah
22. 7. 2011 | Mladina 29 | Pamflet
Ojdip v Ljubljani?

Filozofi bodisi predavajo, pišejo in predstavljajo svoje knjige ali sodelujejo na simpozijih. Karkoli od tega počnejo, ne končajo na naslovnicah časopisov. Slavoj Žižek je napisal desetine knjig, knjigarne po svetu imajo celo police označene s pojmom »Žižek«, mož je eno najbolj kultnih imen sodobne filozofije. Toda naslovni članek v časnikih »Delo« in »Dnevnik« je postal šele v trenutku, ko je v »Kinu Dvor« za prijatelja Gregorja Golobiča dejal, da je tup.
Bernard Nežmah
15. 7. 2011 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Jonathan Littell: Sojenice

Glavni junak je nacist, pripadnik Sicherheitspolizei, čas pa obdobje nacizma. Ni ne razumnik, ki ga je zanesel fanatizem, ne bestialni primitivec. Je doktor prava, kulturno razgledan, šolan v Franciji, zraven pa še gej. A v zaledju in na fronti brezobzirni morilec. Skratka lik, ki bi ga ne pričakovali.
Bernard Nežmah
15. 7. 2011 | Mladina 28 | Pamflet
Pred zaprtim bazenom

V Kopru je na volitvah vnovič gladko zmagal župan Boris Popović. Mož je očitno izjemno priljubljen, saj je zbral kar 70 odstotkov glasov, medtem ko je njegov največji konkurent zbral vsega 20 odstotkov. Zmagal je že tretjič po vrsti z orjaško prednostjo, ki sploh več ne spominja na volilno tekmo. A on niti ni osamljeni primer, enako zmaguje Bojan Šrot v Celju, Zoran Janković v Ljubljani in Franc Kangler v Mariboru. Največja slovenska mesta delujejo po istem kopitu, kjer protikandidati sploh nimajo možnosti za enakopraven spopad.
Bernard Nežmah
7. 7. 2011 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Arnoš Lustig: Molitev za Katarino Horovitz

Danes pri že vsaj malo šolanemu človeku pojem Erazem Rotterdamski takoj sproži pogojni refleks - Hvalnica norosti. Toda, kako v aktualnosti brati eno najmogočnejših del v zadnjih petsto letih?
Bernard Nežmah
7. 7. 2011 | Mladina 27 | Kolumna
Simfoniki pregnali krizo

Predsednik vlade Borut Pahor napoveduje zmanjšanje proračunskih izdatkov, sredstva za kulturo namerava drastično zdesetkati. Tudi njegov tekmec Janez Janša v programu vlade v senci deli skrb zaradi naraščajočega dolga, ki raste po 100 evrov na mesec na državljana. Država, ki se tako silovito zadolžuje, bo pač končala tako kot Grčija. Toda ministrica Katarina Kresal v trenutku, ko naj bi vsi zategovali pasove,...
Bernard Nežmah
8. 7. 2011 | Mladina 27 | Pamflet
Simfoniki pregnali krizo

Predsednik vlade Borut Pahor napoveduje zmanjšanje proračunskih izdatkov, sredstva za kulturo namerava drastično zdesetkati. Tudi njegov tekmec Janez Janša v programu vlade v senci deli skrb zaradi naraščajočega dolga, ki raste po 100 evrov na mesec na državljana. Država, ki se tako silovito zadolžuje, bo pač končala tako kot Grčija.
Bernard Nežmah
5. 7. 2011 | Mladina 26 |
Ali je lahko še slabše?

Mesec nazaj je imela vlada mizerno podporo, nato doživela trojni referendumski poraz in stranka Zares je izstopila iz koalicije. Ostala je torej manjšinska vlada, ki jo vodita Borut Pahor in Katarina Kresal. Načelno država tudi v takem scenariju še ne razpade, toda vseeno se velja vprašati, kaj pomenijo novi ministri glede na odstopljene?
Bernard Nežmah
30. 6. 2011 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Drago Jančar: To noč sem jo videl

Roman, ki je letos prejel kresnika, bi še leta 1985 končal v bunkerju zavoljo motivike partizanskih zločinov.
Bernard Nežmah
30. 6. 2011 | Mladina 26 | Kolumna
Ali je lahko še slabše?

Mesec nazaj je imela vlada mizerno podporo, nato doživela trojni referendumski poraz in stranka Zares je izstopila iz koalicije. Ostala je torej manjšinska vlada, ki jo vodita Borut Pahor in Katarina Kresal. Načelno država tudi v takem scenariju še ne razpade, toda vseeno se velja vprašati, kaj pomenijo novi ministri glede na odstopljene? Če Igor Lukšič prevzame še ministrstvo za znanost, ki ga je vodil Gregor...
Bernard Nežmah
23. 6. 2011 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Arto Paasilinna: Srečni človek

Paasilinna je seveda fenomen: od leta 1972 je izdal 35 romanov, a nikoli več kot enega na leto, je torej pisalni stroj, ki pa ohranja trade-mark. »Srečni človek« steče v humorno branje tako kot legendarno »Zajčje leto« ali pa »Tuleči mlinar«, »Dedu za petami«, »Gozd obešenih lisic«, »Župnikov zverinski služabnik« in »Očarljivi skupinski...
Bernard Nežmah
23. 6. 2011 | Mladina 25 | Kolumna
Gluha dvorana

Po izstopu Zaresa iz vlade je premier Borut Pahor sklenil, da nadaljuje z manjšinsko vlado. Vsekakor nov prispevek k zgodovini parlamentarizma na Slovenskem. Nacionalni hendikep je namreč odsotnost spomina. 45 let partijske zgodovine je amorfna oblika diktature ene stranke, čas kraljevine kaj šele doba Avstro-Ogrske pa sta pozabljena. Ko torej merimo sodobnost, so nam na voljo le vzporednice vladajočih koalicij...
Bernard Nežmah
16. 6. 2011 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Jan Morris: Trst in kaj pomeni nikjer

Valižanska pisateljica je sopotnica velikih potopiscev, kakršen je Paul Theroux, le da je pri njej osrednja perspektiva zgodovina in ne osebna izkušnja. Zgodovinski prikazi mest navadno spominjajo na shematične učbenike, Morrisova pa temu ubeži z esejističnim slogom in odpovedjo kronologiji; to nadomesti s formo poglavij. V enem tako oriše imperialno moč mesta, ki je bilo konec 19.
Bernard Nežmah
9. 6. 2011 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Aleš Berger: Omara v kleti

Lahko bi tudi rekli, da gre za knjigo spominov, ali pa za vrsto esejev o kulturi. Kakorkoli se obrnemo, Aleša Bergerja težko umestimo: je legendarni knjižni urednik na MK, vrhunski prevajalec, poznavalec francoske kulture, pronicljivi kritik, pisatelj. Zato njegovo pisanje o preteklosti ni popis osebnih čustvovanj niti ne zgodovinska kronika, ampak dobesedno misleča refleksija.
Bernard Nežmah
9. 6. 2011 | Mladina 23 | Kolumna
Mehka oblika vladnega puča

Referendumski trojni NE je sprožil serijo protislovij. Ena glasnejših je bila interpretacija, da so ljudje sicer vsi za vsebine zakonov, glasovali pa so proti, ker da ne marajo vlade. Škoda, da ni bilo še četrtega vprašanja: ali ste glasovali proti in ste v resnici za oziroma: ali ste glasovali za, vendar ste v resnici proti? V resnici povsem deplasirana vivisekcija volivčevih možganov, edino meritorno dejstvo...
Bernard Nežmah
2. 6. 2011 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Jože Pirjevec Tito in tovariši

Kaj torej prinaša v titologijo? Avtor Josipu Brozu podrobno sledi skozi življenje in funkcije in za razliko od uradnega biografa Dedijerja navaja vsebine, ki bi jih nekoč maršal cenzuriral. Torej moskovska leta, njegov beg iz Srbije 1941, dejstvo, da je v času bihaške republike konec 1942 živel kot monarh na gradu v Bosanskem Petrovcu, epizodno vlogo partizanov pri osvoboditvi Beograda, povojne poboje, izdajo Imre...
Bernard Nežmah
2. 6. 2011 | Mladina 22 | Kolumna
Sprevržene solidarnosti

Nekoč najmočnejša stranka LDS je imela svoj volilni kongres, na katerem so izbirali predsednika stranke. Prvi mož Državnega sveta in nekdanji poslanec Blaž Kavčič je predlagal korenite reforme delovanja stranke, bolj asketsko postopanje funkcionarjev in izrazil zaskrbljenost zaradi velikega dolga stranke. Toda gladko je zmagala dosedanja predsednica Katarina Kresalova, ki je vtisnila najmočnejši pečat.
Bernard Nežmah
26. 5. 2011 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Carlo Ginzburg: Sir in črvi

Klasična tema zgodovinopisja so vladarske družine, imperialne vojne, revolucije, reforme, verske vojne, kolonizacije. Ne brez razloga, na voljo so namreč arhivi, dokumenti, ne nazadnje palače in ruševine. Zato zgodovinarji lahko uspešno rekonstruirajo vladajoče kulture in ideje. Kaj pa si je mislilo denimo ljudstvo v 16. stoletju na področju Pordenoneja?
Bernard Nežmah
26. 5. 2011 | Mladina 21 | Kolumna
Naši nasprotniki so absurdni

Pred referendumsko nedeljo je vlada naročila spot s starleto Urško Čepin, v katerem brije norce iz predlagatelja referenduma. Sindikalni voditelj Dušan Semolič je reagiral modro, z zadržano prizadetostjo je dejal, da se oni teh iger ne bodo šli. Predsednik vlade Borut Pahor pa je bil ogorčen, češ da takih oglasov ne potrebujemo, saj da so ljudje dovolj pametni, da ne nasedajo PR štosom.
Bernard Nežmah
19. 5. 2011 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Miro Simčič: Svetozar Borojević - med slavo in ponižanjem

Bil je eden najbolj cenjenih častnikov v monarhiji, sam cesar ga je sprejemal na štiri oči. Leta 1915 je dosegel, da so fronto z Italijani postavili na Sočo in ne na Savo, kot je bil prvotni predlog. S tem je rešil slovenske dežele vojne vihre, ki bi jo prinesel prihod italijanske vojske. Če so ti porušili Gorico, si je misliti, pred čim je obvaroval slovenstvo. Tak mož bi torej zaslužil vsaj velik spomenik.
Bernard Nežmah
19. 5. 2011 | Mladina 20 | Kolumna
Je modrost članica vladajoče koalicije?

Vodja SLS Radovan Žerjav je predlagal formiranje sveta modrecev, v katerega je predlagal predsednika prvega demokratičnega parlamenta Franceta Bučarja, pisatelja Borisa Pahorja, kmeta in nekdanjega člana državnega predsedstva Ivana Omana, predsednika akademije Jožeta Trontlja in pravnika Mira Cerarja. V času velike krize vlade je to ideja, ki naj bi vrnila razum v najvišjo politiko.
Bernard Nežmah
12. 5. 2011 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Tomo Križnar: Nafta in voda

Osrednji slovenski potopisec je tokrat objavil nov žanr. Njegova dela, kot so »Šambala«, »Samotne sledi«, »Mana« in »Nuba- čisti ljudje«, bralcem predstavljajo bivanja staroselcev, naj si bo v Avstraliji, Srednji Ameriki, Tibetu ali med Nubami. Vsakič si je vzel čas in z empatijo vzpostavil pristne stike z domačini, ki jih je potem popisal v odličnih potopisih.
Bernard Nežmah
12. 5. 2011 | Mladina 19 | Kolumna
Bastijoni svobodomiselnosti

9. maj je kot praznik Ljubljane vsekakor dan osvoboditve izpod nemške okupacije. To je nedvoumno, drži iz vseh ideoloških perspektiv. Ob svečanostih na mestnem gradu pa je spregovoril predsednik parlamenta Pavle Gantar, ki je izpostavil, da je to mesto z libertarno in svobodomiselno pravico. Sliši se odlično, toda ali ni tudi New York, Moskva, Kairo, ali katerokoli mesto z več kot sto tisoč prebivalci tudi kraj, v...
Bernard Nežmah
5. 5. 2011 | Mladina 18 | Kultura | Knjiga
ur. Lado Kralj in Peter Scherber: Slovenske kratke zgodbe

Skratka, črtice in skice, ki jim danes rečemo kratke zgodbe. 36 avtorjev, nekateri spadajo med klasike kot Bevk, Kosovel, Grum, Bartol, Ferdo in Juš Kozak, Kosmač, Kranjec ali Voranc, nekateri bolj ali manj pozabljeni kot presunljivi Ivan Dornik, Ivo Grahor ali Zima Vrščaj, tretje pa je držal v pozabi ali polpozabi stari režim kot denimo Narteja Velikonjo, Mirka Javornika in Ljubo Prenner.
Bernard Nežmah
5. 5. 2011 | Mladina 18 | Kolumna
Novi obrazi na asfaltiranih njivah

Vsake toliko se razširi po deželi nova evforija. Tokrat v obliki pozitivne projekcije uperjene v iskanje sprememb v politiki: Čas je, da pridejo v politiko novi obrazi in nove stranke. Res, če pogledamo, koga predstavljajo parlamentarne stranke, ne najdemo take, ki bi zagovarjala pravice delavcev, pa tudi branilcev okolja ne najdemo. Celo Diogenes postaja aktualen, saj bi po dva tisoč petsto letih še vedno z...
Bernard Nežmah
21. 4. 2011 | Mladina 16 | Kultura | Knjiga
Sofokles: Ojdip v Kolonu

Sofokles je usodo tebanske kraljeve družine najprej popisal v »Kralju Ojdipu« in »Antigoni«, ki zajemata čas od Ojdipovega rojstva prek njegove smrti pa tja do smrti njegovih otrok. Na koncu življenja pa je spisal še tretji del, ki pa ga je postavil kronološko vmes in je posvečen Ojdipovemu begunstvu.
Bernard Nežmah
21. 4. 2011 | Mladina 16 | Kolumna
Predavanje kot plačilo za molk

Dogodila se je največja vladna kriza, Desus odhaja iz vlade, šef Zaresa Gregor Golobič predlaga odstop vladnega vrha, poslanci SD so kot eden stopili v bran premieru Borutu Pahorju. Kaj pa je bil povod velike zaostritve? Odstopila je ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan, ki je dejala, da nima več podpore predsednika vlade. Slednji je jadrno protestiral, rekoč, da ima vso njegovo podporo.