-
Začetek županskih volitev
Kako so izbirali župane v antiki? Vzemimo čas mitoloških Teb, v katerih je vladal župan, ki so mu takrat rekli kralj. V času kralja Laja je mestu grozila Sfinga, ki je ubila vsakogar, ki ni znal rešiti njene uganke. Tebance je pobijala enega za drugim, dokler ni nanjo naletel Ojdip, ki je razrešil njeno uganko. Sfinga se je osramočena vrgla v prepad, on pa je posledično zaradi zmage nad njo postal novi tebanski...
-
Adam Smith: Bogastvo narodov
V letu 1776 je Smith izdal Bogastvo narodov, ki že četrt tisočletja velja za eno temeljnih knjig politične ekonomije; eden njegovih pozornih proučevalcev in kritikov je bil tudi Karl Marx. Tokrat je naposled neposredno prestavljen pred slovenske bralce. Od padca komunističnih režimov intelektualci praktično ne prebirajo več knjig o ekonomiji, družba je pač spontano sprejemala, da so menedžerji in ekonomisti...
-
Plinij Starejši: Naravoslovje
Njegovi opisi živali, kot denimo levov, so z današnje perspektive resda preprosti, pa vendar hkrati silni prispevki h kulturni in zoološki zgodovini. V rimski dobi sta namreč lomastila še dva tipa afriških levov: čokati, kratki in bolj plašni ter dolgi in napadalni leo. Predvsem pa jih je bilo v izobilju, zakaj Pompej je priredil spopad kar 600 levov v areni, Mark Antonij pa se je vozil v kočiji, vpreženimi z levi.
-
600 evrov na družino
Ministru za šolstvo Igorju Lukšiču je uspelo nemogoče. Pojasnil je nepojasnljivo. Na razpisu je dodelil 10 milijonov za stožiški stadion, a potem se je izkazalo, da tega ne sme narediti, saj je občinski aparat navedel neresnične številke, medtem ko sama pravila razpisa določajo, da je rezultat ničen, če prijavitelj navede lažnive podatke. Zadeva je enostavna: cena, ki jo občina računa NK Olimpiji, je manj kot...
-
-
Mike Davis: Planet slumov
Običajni pogled na naseljenost planeta bo menil, da večina ljudi živi po mestih in vaseh, nekaj malega pa tudi po predmestnih barakah oz. slumih. Davies s svojo študijo slumov razbije to iluzijo, saj pokaže, da obrobni pojem postaja dominanten.
-
Hlapci Jerneji z bombami
Potem ko so Mladina in za njo drugi mediji objavili, da tožilstvo vlaga obtožne predloge v zadevi »Patria« zoper peterico na čelu z Janezom Janšo, se je slednji oglasil začuden, češ da so mediji prej obveščeni kot on kot obtoženec, in končal z najostrejšo poanto, da gre za gnusno zlorabo tožilstva. Zadeva da je v rokah udbomafije, kar potrjuje serija naključij, kot denimo dejstvo, da je tožilka Hrastarjeva žena...
-
458 miligramov
Pojavil se je nov časopisni žanr, v katerem številni kolumnisti hvalijo, kako lepo je pod aktualno mestno oblastjo postalo življenje v Ljubljani, kako poln duha je zdaj sprehod po mestnem jedru. Zadovoljnemu človeku ni oporekati pravice do občutenj, malce bizarno je le to, da čutijo etablirani komentatorji potrebo javno izpovedovati svoja čustvena stanja.
-
Serge Latouche: Preživeti razvoj
Zakaj bi se torej ne veselili napredka, ki ga kažejo številke o rasti BDP? Latouche se loti samoumevnosti, kot je denimo ta, da bogatenje multikorporacij prinaša posledično dvig standarda za vse. S primerjalno analizo prikaže, da to ne velja za vse sloje in vse prebivalstvo. Razvoj je v sebi protislovni pojem: na eni strani pomeni akumulacijo kapitala skupine oligarhov ali kapitalistov, na drugi pa povečanje...
-
Skrite cene stadiona
Podjetje »Vegrad«, ki ga vodi Hilda Tovšak, je nazorni primer poloma dela sodobnega podjetništva. Megalomanskega projekta »Celovških dvorov« so se lotili ob minimalnem lastnem vložku na račun bančnih kreditov, čudežne finančne injekcije ljubljanske občine in neplačevanja podizvajalcem in lastnim delavcem. Njene rabote danes preiskuje policija, kriminalisti in delovne inšpekcije, celo zadržani predsednik države...
-
Ljubo Sirc: Dolgo življenje po smrtni obsodbi
Ljubo Sirc je živa priča zgodovine 20. stoletja. Živel meščansko življenje v dvajsetih, smučal v Planici v tridesetih, kot član Stare pravde sodeloval v OF, med vojno diplomiral na ljubljanski univerzi, nato pobegnil v Švico, se pridružil prekomorski brigadi, ki se vrne v Jugoslavijo, s partizani doživel evforijo osvoboditve, takoj po vojni vzel demokracijo zares in ustanavljal opozicijo, bil zato obsojen na smrt,...
-
Andrej Hrausky in Janez Koželj: Maks Fabiani: Dunaj, Ljubljana, Trst
Doživel je skoraj stoletnico (1865-1962), doktoriral na Dunaju, tam bil redni profesor na dunajski univerzi za predmet arhitekturna kompozicija, vodja povojne obnove Gorice, župan Štanjela 1935-1945, častni inšpektor za lepe umetnosti v Goriški provinci, obenem pa arhitekt Narodnega doma v Trstu, avtor urbanističnega načrta za poljsko mesto Bielsko, palače Urania na Dunaju, ki jo je zasnoval kot veliko ladjo,...
-
Mirko Kovač: Elita gora od rulje
Chomsky je od intelektualcev zahteval, da v javnosti nastopajo s svojimi kritičnimi mislimi o vladavinah enoumja, Kovač pa je za objekt kritike vzel pisatelje, ki so slavili ali soustvarjali režime nasilja. Navadno kot zgledi nastopajo Knut Hamsun, Ferdinand Celine in Ezra Pound, literarni velikani, ki jih je kontaminiral nacizem oziroma fašizem.
-
Lojze Kovačič: Zrele reči
Lojze Kovačič (1928-2004) je svoj zadnji roman pisal med letoma 1990 in 2001. V obliki dnevnikov in z vsebino romanesknega junaka je sicer formalno nedokončan, a vendar popoln - avtor je namreč beležil bivanje svoje betežne starosti, ki se je pač ustavilo s hudo boleznijo, ko je odložil peresnik.
-
Pozdrav z vrhov: planinstvo na starih razglednicah
Kaj torej prinaša knjiga? Vsekakor pot s časovnim strojem, ki nas prestavi v dobo med zadnjim desetletjem devetnajstega stoletja in tja do začetka štiridesetih naslednjega. Skratka, ozek segment zgodovine vsakdana, ki v prvi vrsti predstavlja stare fotografske razglednice očakov, gorskih koč, hribolazcev in poti. Za sodobne planince primerjava na dlani, a pomenljivo branje tudi za klimatologe: letni posnetek...
-
Michal Viewegh
Češki humor je na Slovenskem popularen vsaj od Haškovega Švejka. Sodobni romanopisec Michal Viewegh podira vse rekorde: v zadnjih sedmih letih so založbe prevedle kar deset njegovih romanov, od legendarnih »Čudovitih pasjih časov«, »Angelov vsakdanjega dne«, »Romana za moške«, »Letoviščarjev« pa vse do zadnje »Učne ure ustvarjalnega pisanja«, za povrh pa so kinematografi predvajali še filmsko različico »Romana za ženske«.
-
Zdenko Vrdlovec: Zgodovina slovenskega filma
Zbirka halucinantnih fragmentov, mozaik, sestavljen iz drobnih koščkov, nekatera od več kot sto deset poglavij so dolga samo nekaj stavkov, pogosto gre za citate, kot se šika, opremljene z imenom avtorja, druga poglavja so štrclji kratkih zgodb, nastavki, ki se redko zaključijo, ostajajo odprti in se med seboj povezujejo. Pogost občutek prepletenosti, ne tisti kot v enigmatičnem žanru, bolj neterminalen, brez...
-
Most na stadionu
Konzorcij bank v državni lasti je odobril več kot 100 milijonov evrov kredita podjetju »Grep«. Projekt, ki ga zasebne banke niso hotele financirati, so odobrile NLB, NKBM, SID etc. A zakaj so bančniki tuhtali pol leta, ali naj podelijo posojilo ali ne? V situaciji, ko zasebne banke niti pomislile niso, da bi bil kredit za stadion odlična finančna naložba, so državne banke ravnale nasprotno.
-
Pravice vladanih
Ob obletnici množičnih pobojev v Kočevskem rogu sta bila letos komemorativna govorca nadškof Anton Stres in prvič tudi premier Borut Pahor. Besede so tekle predvsem o spravi in odpuščanju. Toda poboj več kot deset tisoč ljudi, slovenska Srebrenica, ostaja še naprej trpki memorial predvsem sorodnikov žrtev. Mnogi, če ne celo večina, s tem nima pravzaprav nič.
-
Alma M. Karlin: Smrtonosni trn Alma M. Karlin: Smrtonosni trn
Celjska potopiska in pisateljica Karlinova predstavlja briljantno stran potepuštva. Ko se je leta potikala po Peruju, Panami in po Karibih, ni bila na plačilni listi evropskih založb in časnikov, ampak je živela od priložnostnih del. Diplomiranka iz osmih jezikov na »society of Arts« v Londonu je v sili poučevala tuje jezike za prgišče hrane, v boljših časih delala kot sodna tolmačka, spet drugič kot...
-
Buške po človekovih pravicah
Dvajsetletnica slovenske države je spomin na razum. Odločitev za samostojnost je poleg patriotskega vzgiba koreninila tudi v pogledu, da bo nova slovenska država bolj racionalna kot je bila partijska Jugoslavija. In rezultat? Zadnjič so mediji prinesli vest, da bo minorno podjetje, ki ima dobrih 40.000 evrov letnega profita kupilo časnik »Večer« v vrednosti slabih 10 milijonov evrov.
-
Zdravko Zima: Bordel u plamenu
V njih avtor premišljuje o temah, ljudeh, škandalih, knjigah, razstavah in dogodkih, ki formirajo sodobno Hrvaško. Torej komentar vesti, ki jih prinašajo tiskovne agencije? Nikakor, Zime ne vodi primarna želja izraziti svoje čim bolj originalno mnenje niti ne perspektiva pro ali anti HDZ, še manj pa princip kontriranja vladajočim idejam. Izhodišče njegovega pisanja sta namreč m...
-
Lado Kralj: Kosec koso brusi
Ne povsem dobesedno, zakaj prof. Lado Kralj je napisal pred tem kar nekaj knjig iz teorije drame in literarne zgodovine, vodil eksperimentalno in narodno gledališče, predaval na univerzi ter prevajal. Toda, tokrat je napisal čisto literarno delo, ki je od prvega stavka naprej fascinantno. Če imajo pisatelji dandanes problem, kako najti vsebino pripovedi in kako sploh napolniti tekst, pri Kralju dominira lahkotnost...
-
Prekrščevanje kot posel
Premier Borut Pahor je napovedal znižanje plač v javnem sektorju. Množice zaposlenih bodo imele za 6 odstotkov nižje mesečne dohodke. V imenu varčevanja pri proračunu bo vpeljal daljšo delovno dobo, lažje odpuščanje in manjše zaslužke. Politik, ki se odloči za tako trde ukrepe, mora biti sam prvi zgled. Oziroma ekipa, ki ga obdaja. Poglejmo torej, kako kaže njegovim podpornikom? Stric vodje njegovega kabineta je...
-
Protislovni merski sistem
Vlada se je lotila dveh zakonov, ki naj bi popravila socialne krivice. Po prvem naj bi bila podjetja dobiček ne delila več samo med menedžerje, nadzorne svete ter delničarje, ampak bi ga del razdelila tudi med preostale zaposlene. Ena redkih gest, ki spominja na levo usmerjeno politiko. Ciniki bi sicer dodali, da to v času gospodarske krize, ko delavci ne dobijo kdaj niti lanskih plač, nima omembe vrednega učinka.
-
ur. Jože Dežman in Monika Kokalj Kočevar: Slovenija duhovna domovina
65 tisoč ljudi je v letih 1945-65 pobegnilo iz Slovenije na zahod. Kar trije odstotki današnje populacije niso našli smisla življenja v komunističnem sistemu. Knjiga ne prinaša osebnih izpovedi in motivov vseh, toda beleži pripovedi nekaj deset vidnih posameznikov ter poročila in pisma Johna Corsellisa, angleškega humanitarnega delavca, ki je vodil slovenska taborišča v Avstrij...
-
Gustave Flaubert: Slovar splošno priznanih resnic
Veliki francoski realist, ki je poznan po »Gospe Bovary«, »Vzgoji srca« in »Skušnjavi svetega Antona«, je pustil v rokopisu tudi povsem neromaneskno delo, kot je njegov nedokončani slovar splošno priznanih resnic.
-
Tisoč let proti eni potezi
V času spopada vlade z zdravniškim sindikatom so kot po naključju medije zasuli s podatki, po katerih najbolj plačani zdravnik zasluži celo po 12.000 evrov na mesec. Številke, ki dajejo prav premierovi nameri, da oklesti denar za zdravniška dežurstva. Vsote, ki sprožajo vprašanja o mejah socialne neenakosti in vzbujajo jezo med ljudstvom. Toda časnik »Finance« in za njim vsi veliki mediji so objavili še bolj...
-
Michal Viewegh: Primer nezveste Klare
Viewegh spada v moderni val naslednikov Škvoreckega in Hrabala. Torej humorja, ki so ga nekoč češkoslovaški literati uporabljali pri srečanju z realnostjo. Brez možnosti svobode izražanja so našli zaveznika v nepopustljivi samoironiji, ki jim je omogočala distanco do stvarnosti.
-
Degradacija ugleda Slovenije
Referendum je končan. Ugled Slovenije je rešen, pravijo zmagovalci. Res? Nacionalna televizija je v minulih dneh predvajala dokumentarni film leta. Dosje o sužnjelastniškem delu, v katerem je postavila na prvo mesto stvar samo - grozljivo izkoriščanje delavcev. Tema, ki medije običajno zanima samo kot škandal, kadar se najde skupina nesrečnežev, ki začne gladovno stavko.
-
Paul Veyne: Kako je naš svet postal krščanski
Paul Veyne je sicer zaslovel s knjigo o antiki, v kateri se je spraševal, če so stari Grki res verjeli v svoje mite? Tokrat je za premišljevanje vzel dobo rimskega cesarja Konstantina. Leta 312 je namreč cesar postavil krščanstvo kot enakovredno religijo in od tedaj kristjane niso več metali levom v arene. Sam se je oklical za kristjana, ne da bi se dal krstiti ali se podvreči sprejemni proceduri.
