
Bernard Nežmah
-
14. 10. 2010 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Če je Daviesova knjiga »Planet slumov« posvečena načinom bivanja v milijonskih barakarskih naseljih, je Opeka posvetil svoje delo poskusom, da množice pocestnih izgubljencev, ki so iz podeželja prebežale v metropole, prestavi iz smetišč predmestij nazaj v novo nastale vasice.
-
Kaj so sporočila zadnjih volitev? V treh največjih mestih Ljubljani, Mariboru in Celju so dosedanji župani pometli s konkurenco. Bojan Šrot in Zoran Janković sta dobila pet krat več glasov kot prva protikandidata, Franc Kangler pa štiri krat več od svojega najmočnejšega izzivalca. Rezultati, ki so za demokratično družbo zaskrbljujoči. Značilnost pluralne družbe je namreč izbira med dvema ali več kandidati, kjer pa...
-
7. 10. 2010 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Joris Luyendijk: Je res ali ste videli na televiziji?
Sociolog, ki je doštudiral tudi arabščino, je poslan v Kairo kot časopisni poročevalec. Skratka, idealen časnikar za te kraje. Toda, kako teče njegov izbor pisanja? Navodila mu pošilja urednik iz Holandije, ki ne pozna ne dežele ne jezika, pač pa dnevno surfa po agencijskih vesteh, ki jih pošiljajo Reuteres, AP, France-Presse etc. Če ti javijo, da je to in to tema, potem urednik pokliče Jorisa in mu naroči: popiši...
-
Po začasnem premirju med sindikati in vlado vztraja pri stavki samo še največji policijski sindikat. Seveda bi lahko ocenili, da čuvarji reda ne premorejo solidarnosti ter ne sprejmejo, da bi tudi oni prispevali svojo žrtev v najtežjih časih za državo. Pa vendar, zakaj so ravno oni najmanj kooperativni do vladnih ukrepov? Njihova ministrica ne podpira stavke.
-
30. 9. 2010 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Iztok Geister: Narava, kot jo vidi narava
To ni knjiga o lepotah, ki godijo človekovemu očesu, niti ni delo o uporabnosti in koristnosti narave v gospodarstvu, pa tudi ne hvalnica naravi, ki daje bolj zdravi okvir za bivanje človeka. To so pričevanja o notranjih zakonih narave. Ki pa so fascinantna tudi človeku - s svojo nepremagljivostjo.
-
Množična stavka policistov, carinikov, veterinarjev, državnih uradnikov in drugih se zdi na prvi pogled skregana z razumom. Jasno je, da smo v gospodarski krizi, državni proračun je pičel, zatorej gre pričakovati, da sprejmejo, da jim obljubljenih povišic ne izplačajo. Ministrica Irma Pavlinič Krebs (Zares) pred kamerami vije roke, da nima 100 manjkajočih milijonov, medtem ko jo sindikalni voditelj Doro Hvalica...
-
Povodenj, ki se je razlila prek Slovenije, je povzročila številna gorja in tragedije. A hkrati je prinesla vsaj delni premik medijske pozornosti. Besedo so dobili dr. Lidija Globevnik, dr. Rok Fazarinc, dr. Lučka Kajfež Bogataj, strokovnjaki, ki proučujejo vode in klimatske spremembe. Ko je na primer pred meseci Jankovićeva četica ne seji mestnega sveta šolarsko dvignila roke za pozidavo zemljišč na Barju,...
-
23. 9. 2010 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Mahatma Gandi (1869-1948) je v začetku dvajsetih popisal svoj tok življenja pod naslovom »Zgodba o mojih eksperimentih z resnico.«
-
Kako so izbirali župane v antiki? Vzemimo čas mitoloških Teb, v katerih je vladal župan, ki so mu takrat rekli kralj. V času kralja Laja je mestu grozila Sfinga, ki je ubila vsakogar, ki ni znal rešiti njene uganke. Tebance je pobijala enega za drugim, dokler ni nanjo naletel Ojdip, ki je razrešil njeno uganko. Sfinga se je osramočena vrgla v prepad, on pa je posledično zaradi zmage nad njo postal novi tebanski...
-
16. 9. 2010 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
V letu 1776 je Smith izdal Bogastvo narodov, ki že četrt tisočletja velja za eno temeljnih knjig politične ekonomije; eden njegovih pozornih proučevalcev in kritikov je bil tudi Karl Marx. Tokrat je naposled neposredno prestavljen pred slovenske bralce. Od padca komunističnih režimov intelektualci praktično ne prebirajo več knjig o ekonomiji, družba je pač spontano sprejemala, da so menedžerji in ekonomisti...
-
9. 9. 2010 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Njegovi opisi živali, kot denimo levov, so z današnje perspektive resda preprosti, pa vendar hkrati silni prispevki h kulturni in zoološki zgodovini. V rimski dobi sta namreč lomastila še dva tipa afriških levov: čokati, kratki in bolj plašni ter dolgi in napadalni leo. Predvsem pa jih je bilo v izobilju, zakaj Pompej je priredil spopad kar 600 levov v areni, Mark Antonij pa se je vozil v kočiji, vpreženimi z levi.
-
Ministru za šolstvo Igorju Lukšiču je uspelo nemogoče. Pojasnil je nepojasnljivo. Na razpisu je dodelil 10 milijonov za stožiški stadion, a potem se je izkazalo, da tega ne sme narediti, saj je občinski aparat navedel neresnične številke, medtem ko sama pravila razpisa določajo, da je rezultat ničen, če prijavitelj navede lažnive podatke. Zadeva je enostavna: cena, ki jo občina računa NK Olimpiji, je manj kot...
-
2. 9. 2010 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Običajni pogled na naseljenost planeta bo menil, da večina ljudi živi po mestih in vaseh, nekaj malega pa tudi po predmestnih barakah oz. slumih. Davies s svojo študijo slumov razbije to iluzijo, saj pokaže, da obrobni pojem postaja dominanten.
-
Potem ko so Mladina in za njo drugi mediji objavili, da tožilstvo vlaga obtožne predloge v zadevi »Patria« zoper peterico na čelu z Janezom Janšo, se je slednji oglasil začuden, češ da so mediji prej obveščeni kot on kot obtoženec, in končal z najostrejšo poanto, da gre za gnusno zlorabo tožilstva. Zadeva da je v rokah udbomafije, kar potrjuje serija naključij, kot denimo dejstvo, da je tožilka Hrastarjeva žena...
-
Pojavil se je nov časopisni žanr, v katerem številni kolumnisti hvalijo, kako lepo je pod aktualno mestno oblastjo postalo življenje v Ljubljani, kako poln duha je zdaj sprehod po mestnem jedru. Zadovoljnemu človeku ni oporekati pravice do občutenj, malce bizarno je le to, da čutijo etablirani komentatorji potrebo javno izpovedovati svoja čustvena stanja.
-
26. 8. 2010 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Serge Latouche: Preživeti razvoj
Zakaj bi se torej ne veselili napredka, ki ga kažejo številke o rasti BDP? Latouche se loti samoumevnosti, kot je denimo ta, da bogatenje multikorporacij prinaša posledično dvig standarda za vse. S primerjalno analizo prikaže, da to ne velja za vse sloje in vse prebivalstvo. Razvoj je v sebi protislovni pojem: na eni strani pomeni akumulacijo kapitala skupine oligarhov ali kapitalistov, na drugi pa povečanje...
-
Podjetje »Vegrad«, ki ga vodi Hilda Tovšak, je nazorni primer poloma dela sodobnega podjetništva. Megalomanskega projekta »Celovških dvorov« so se lotili ob minimalnem lastnem vložku na račun bančnih kreditov, čudežne finančne injekcije ljubljanske občine in neplačevanja podizvajalcem in lastnim delavcem. Njene rabote danes preiskuje policija, kriminalisti in delovne inšpekcije, celo zadržani predsednik države...
-
19. 8. 2010 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Ljubo Sirc: Dolgo življenje po smrtni obsodbi
Ljubo Sirc je živa priča zgodovine 20. stoletja. Živel meščansko življenje v dvajsetih, smučal v Planici v tridesetih, kot član Stare pravde sodeloval v OF, med vojno diplomiral na ljubljanski univerzi, nato pobegnil v Švico, se pridružil prekomorski brigadi, ki se vrne v Jugoslavijo, s partizani doživel evforijo osvoboditve, takoj po vojni vzel demokracijo zares in ustanavljal opozicijo, bil zato obsojen na smrt,...
-
12. 8. 2010 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Andrej Hrausky in Janez Koželj: Maks Fabiani: Dunaj, Ljubljana, Trst
Doživel je skoraj stoletnico (1865-1962), doktoriral na Dunaju, tam bil redni profesor na dunajski univerzi za predmet arhitekturna kompozicija, vodja povojne obnove Gorice, župan Štanjela 1935-1945, častni inšpektor za lepe umetnosti v Goriški provinci, obenem pa arhitekt Narodnega doma v Trstu, avtor urbanističnega načrta za poljsko mesto Bielsko, palače Urania na Dunaju, ki jo je zasnoval kot veliko ladjo,...
-
5. 8. 2010 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Mirko Kovač: Elita gora od rulje
Chomsky je od intelektualcev zahteval, da v javnosti nastopajo s svojimi kritičnimi mislimi o vladavinah enoumja, Kovač pa je za objekt kritike vzel pisatelje, ki so slavili ali soustvarjali režime nasilja. Navadno kot zgledi nastopajo Knut Hamsun, Ferdinand Celine in Ezra Pound, literarni velikani, ki jih je kontaminiral nacizem oziroma fašizem.
-
29. 7. 2010 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Lojze Kovačič (1928-2004) je svoj zadnji roman pisal med letoma 1990 in 2001. V obliki dnevnikov in z vsebino romanesknega junaka je sicer formalno nedokončan, a vendar popoln - avtor je namreč beležil bivanje svoje betežne starosti, ki se je pač ustavilo s hudo boleznijo, ko je odložil peresnik.
-
22. 7. 2010 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Pozdrav z vrhov: planinstvo na starih razglednicah
Kaj torej prinaša knjiga? Vsekakor pot s časovnim strojem, ki nas prestavi v dobo med zadnjim desetletjem devetnajstega stoletja in tja do začetka štiridesetih naslednjega. Skratka, ozek segment zgodovine vsakdana, ki v prvi vrsti predstavlja stare fotografske razglednice očakov, gorskih koč, hribolazcev in poti. Za sodobne planince primerjava na dlani, a pomenljivo branje tudi za klimatologe: letni posnetek...
-
15. 7. 2010 | Mladina 28 | Družba
Češki humor je na Slovenskem popularen vsaj od Haškovega Švejka. Sodobni romanopisec Michal Viewegh podira vse rekorde: v zadnjih sedmih letih so založbe prevedle kar deset njegovih romanov, od legendarnih »Čudovitih pasjih časov«, »Angelov vsakdanjega dne«, »Romana za moške«, »Letoviščarjev« pa vse do zadnje »Učne ure ustvarjalnega pisanja«, za povrh pa so kinematografi predvajali še filmsko različico »Romana za ženske«.
-
15. 7. 2010 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Zdenko Vrdlovec: Zgodovina slovenskega filma
Zbirka halucinantnih fragmentov, mozaik, sestavljen iz drobnih koščkov, nekatera od več kot sto deset poglavij so dolga samo nekaj stavkov, pogosto gre za citate, kot se šika, opremljene z imenom avtorja, druga poglavja so štrclji kratkih zgodb, nastavki, ki se redko zaključijo, ostajajo odprti in se med seboj povezujejo. Pogost občutek prepletenosti, ne tisti kot v enigmatičnem žanru, bolj neterminalen, brez...
-
Konzorcij bank v državni lasti je odobril več kot 100 milijonov evrov kredita podjetju »Grep«. Projekt, ki ga zasebne banke niso hotele financirati, so odobrile NLB, NKBM, SID etc. A zakaj so bančniki tuhtali pol leta, ali naj podelijo posojilo ali ne? V situaciji, ko zasebne banke niti pomislile niso, da bi bil kredit za stadion odlična finančna naložba, so državne banke ravnale nasprotno.
-
Ob obletnici množičnih pobojev v Kočevskem rogu sta bila letos komemorativna govorca nadškof Anton Stres in prvič tudi premier Borut Pahor. Besede so tekle predvsem o spravi in odpuščanju. Toda poboj več kot deset tisoč ljudi, slovenska Srebrenica, ostaja še naprej trpki memorial predvsem sorodnikov žrtev. Mnogi, če ne celo večina, s tem nima pravzaprav nič.
-
8. 7. 2010 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Alma M. Karlin: Smrtonosni trn Alma M. Karlin: Smrtonosni trn
Celjska potopiska in pisateljica Karlinova predstavlja briljantno stran potepuštva. Ko se je leta potikala po Peruju, Panami in po Karibih, ni bila na plačilni listi evropskih založb in časnikov, ampak je živela od priložnostnih del. Diplomiranka iz osmih jezikov na »society of Arts« v Londonu je v sili poučevala tuje jezike za prgišče hrane, v boljših časih delala kot sodna tolmačka, spet drugič kot...
-
Dvajsetletnica slovenske države je spomin na razum. Odločitev za samostojnost je poleg patriotskega vzgiba koreninila tudi v pogledu, da bo nova slovenska država bolj racionalna kot je bila partijska Jugoslavija. In rezultat? Zadnjič so mediji prinesli vest, da bo minorno podjetje, ki ima dobrih 40.000 evrov letnega profita kupilo časnik »Večer« v vrednosti slabih 10 milijonov evrov.
-
1. 7. 2010 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Zdravko Zima: Bordel u plamenu
V njih avtor premišljuje o temah, ljudeh, škandalih, knjigah, razstavah in dogodkih, ki formirajo sodobno Hrvaško. Torej komentar vesti, ki jih prinašajo tiskovne agencije? Nikakor, Zime ne vodi primarna želja izraziti svoje čim bolj originalno mnenje niti ne perspektiva pro ali anti HDZ, še manj pa princip kontriranja vladajočim idejam. Izhodišče njegovega pisanja sta namreč m...
-
23. 6. 2010 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Ne povsem dobesedno, zakaj prof. Lado Kralj je napisal pred tem kar nekaj knjig iz teorije drame in literarne zgodovine, vodil eksperimentalno in narodno gledališče, predaval na univerzi ter prevajal. Toda, tokrat je napisal čisto literarno delo, ki je od prvega stavka naprej fascinantno. Če imajo pisatelji dandanes problem, kako najti vsebino pripovedi in kako sploh napolniti tekst, pri Kralju dominira lahkotnost...