Bernard Nežmah
-
Če je doslej zgolj minister Karl Erjavec veljal za cirkusanta, se mu je odslej pridružil še minister za znanost Gregor Golobič. Potem ko se je izkazalo, da je mož z eno delnico krepki solastnik podjetja Ultra, je zdaj na eni sami parlamentarni razpravi uspel razdreti tri erjavčevske. Najprej je lahkotno obtožil nacionalko manipulacij in izkrivljanj, nakar se je v Dnevniku odzval odgovorni urednik Rajko Gerič in...
-
Ko je nekdanji šef UDBE Tomaž Ertl prejel državno odlikovanje, mu je kot četica stopil v bran vrh socialdemokratov. Najmočnejša vladna stranka je njegovo glorifikacijo branila z besedami, da je v svojem ministrovanju storil tudi zelo državotvorno dejanje, kot je bila ustavitev miloševićevskega mitingaštva, ki je po državi izvajal jogurtne revolucije.
-
Erjavec še poslednjič kot joker koalicije
Odstavljanje ministra Karla Erjavca je dobilo mitske razsežnosti. TV dnevniki mu namenijo po deset uvodnih minut, časniki naslovnice in še vrsto člankov na notranjih straneh. Prva in ekskluzivna medijska tema je že od druge polovice decembra. Najprej so mediji prinesli vest, da ga je tožilstvo ovadilo neskrbnega dela obrambnega ministra v zadevi Patria.
-
22. 12. 2009 | Mladina 51 | Kolumna
Popolna stavka v Gorenju je šokirala državo. Direktor Franjo Bobinac je še včeraj veljal za sanjskega dečka med menedžerji. Bil je antipod Bavčarjev in Šrotov, ki so svoje podjetje tajkunsko prisvajali, namesto da bi ga vodili. Še lansko pomlad se je bil gospod Bobinac sončil pod žarometi slave, ko je prejemal celo najprestižnejšo nagrado Gospodarske zbornice zaradi izjemnega vodenja podjetja.
-
17. 12. 2009 | Mladina 50 | Kolumna
Opozicija kot destabilizator države?
Kaj pomeni za soočanje z veliko krizo, da je Slovenija parlamentarna država? Nekatere izjave vladajoče koalicije namreč namigujejo, da je vloga opozicije družbe škodljiva. Skratka, katera forma je učinkovitejša: demokracija ali diktatura? Značilnost jugoslovanske partijske oblasti je bila njena edinstvenost. Na eni strani smo imeli gospodarsko krizo, na drugi pa denimo ukrepe stabilizacije pod premierko Milko...
-
10. 12. 2009 | Mladina 49 | Kolumna
Moderni človek je ponosen na čas razsvetljenstva, v katerem biva. Doslej se je seveda smejal navadam starih ljudstev, ki so sušo preganjala s plesom dežja. Med plesom vrača in zbiranjem deževnih oblakov pač ni našel smiselne povezave. Tudi nekdanja jugoslovanska država je razpadla, ker je v veliki meri delovala iracionalno, njen veliki hendikep pa je bil, da je usodne odločitve sprejemal partijski-državni vrh, ki...
-
3. 12. 2009 | Mladina 48 | Kolumna
Amnezije preteklosti in sedanjosti
Po evropskih deželah praznujejo dvajsetletnico padca Berlinskega zidu. Kot zid je padel novembra v Berlinu, kot metafora pa je že pred tem padel v Varšavi, potem v Pragi, v Bukarešti, še prej v Budimpešti in v Ljubljani, malo z zamudo 1991 v Moskvi. Posledično je postal zgodovinski dogodek, ker je prinesel padec komunističnih diktatur. Toda, kaj se je v družbah takrat sploh dogodilo? Osnovno vprašanje, ki se...
-
26. 11. 2009 | Mladina 47 | Kolumna
Rojstvo avtokrata z nedolžnim obrazom
V zadevi »Patria« je imel doslej najbolj vratolomno zgodbo novinar Berglund, ki je razvpiti dokumentarec zaključil z dvema enačajema: podkupnino je prejel J, in J=Janša. Ker ni predstavil ne dokumentov in ne izjav, ki bi to potrjevale, mu je gledalec bodisi verjel na slepo, računajoč, da ima v rokavu še nerazkrite adute, bodisi je zgodbo dojel kot zgled čiste manipulacije.
-
19. 11. 2009 | Mladina 46 | Kolumna
Slovenski premier in zunanji minister sta navdušena nad največjim uspehom, kot je slovensko-hrvaški sporazum o arbitraži. A od kod izvira tolikšno navdušenje? Predsednik vlade Borut Pahor zadovoljno pripoveduje, da ima po tem sporazumu Slovenija stik z odprtim morjem, da gre le za tehnično izvedbo, kako ga določiti. Toda kaj pravi na to hrvaška premierka? Jadranka Kosor je k sporazumu pripisala enostransko izjavo,...
-
12. 11. 2009 | Mladina 45 | Kolumna
Premier Borut Pahor je s hrvaško premierko Jadranko Kosor sklenil dogovor o mejni arbitraži. Na dolgotrajnih skrivnih srečanjih sta se dogovorila o reševanju spora, pri čemer je predsednik vlade nase prevzel veliko državniško odgovornost. Za dogovor namreč ni poprej poiskal podpore opozicijskih strank niti ni javnosti razkril podrobnosti »pakta« s predsednico hrvaške vlade.
-
12. 11. 2009 | Mladina 45
Grof Nikolaj Tolstoj, zgodovinar, ki je tesno povezan s slovensko travmo
Izdajalec ni samoumevna zgodovinska kategorija. Ko je Nizozemec Viljem Oranski zasedel Anglijo in odstavil dinastijo Stuartov, so mnogi angleški in škotski plemiči emigrirali in služili v drugih vojskah ter sodelovali v vstajah proti novi angleški državi. Toda noben razumen človek danes nanje ne bo gledal kot na izdajalce. Kozaki so v drugi vojni resda sprejeli, da se bodo bojevali na nemški strani proti Sovjetski...
-
5. 11. 2009 | Mladina 44 | Kolumna
31. oktober je slovenski državni praznik. Dela prost dan, na katerega po državi obujamo spomin na reformacijo in z njo na čas književne samobitnosti, na začetek množičnega pisanja in branja slovenskih knjig. Dan razuma torej. Po naključju se je slovenski racio dobesedno ujel s francoskim, zakaj malodane na isti dan, 30. oktobra, je v Parizu umrl največji še živeči intelektualec dvajsetega stoletja antropolog...
-
22. 10. 2009 | Mladina 42 | Kolumna
Ko je podjetje »Mura« celo letošnje leto bivalo v agoniji preživetja, so Prekmurci pozivali premiera, naj jih za Boga vendar obišče in jim pomaga. Toda predsednik Borut Pahor ni in ni našel prostega termina, da pride in prisluhne njihovim težavam. Ko pa je največje prekmursko podjetje dokončno kolapsnilo in se je delavstvo dvignilo v upor, je prvi mož vlade prišel na pogorišče in izrazil vsaj nekaj sočustvovanja z...
-
22. 10. 2009 | Mladina 42
Umberto Galimberti, filozof in filozofski svetovalec
Profesor Galimberti, ki predava na univerzi Ca’ Foscari v Benetkah, je napisal izjemno odmevno knjigo o nihilizmu med mladimi, ki je nedavno izšla tudi v slovenskem prevodu. Z njim smo se po spletu naključij pogovarjali prav v eni izmed sobic, v katerih je nekoč bival in ustvarjal največji nihilist med slovenskimi dramatiki Ivan Mrak.
-
15. 10. 2009 | Mladina 41 | Kolumna
V Oslu se je dogodil kulturni šok, ob katerem razum obnemi. Nobelovo nagrado za mir so dodelili ameriškemu predsedniku Baracku Obami. Seveda ni prvič, da je predsednik države prejel to nagrado. Leta 1990 so jo podelili sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu, kar je bilo takrat veliko presenečenje, a obenem jasno argumentirano. Ko so leta 1989 vihrale žametne revolucije po vzhodni Evropi, je Kremelj stal ob...
-
8. 10. 2009 | Mladina 40 | Družba
> Na žalost ne. Ko sem v osemdesetih letih proučeval vlogo kmetov v državljanski vojni, sem neuspešno iskal sogovornike. Ko sem se vrnil v Cambridge, sem doživel ironijo, da je bila prva oseba, na katero sem trčil na kosilu v kolidžu, Hans Lissmann, sicer eden največjih proučevalcev električnih rib. Ko me je med klepetom vprašal, s čim se ukvarjam, mi je sam povedal, da je odraščal v Rusiji med državljansko...
