Bernard Nežmah
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Pamflet
Vlada je izračunala poplavno škodo in bo v Bruselj poslala številko 9,9 milijarde. Bila je očitno pedantna in delovna. Pomoč za škodo, ki so jo prijavile občine, je stokrat manjša, a te več kot dva meseca po poplavah zdaj prek medijev moledujejo premiera, da naj jim jo za božjo voljo vendar začne izplačevati. No, največje žrtve so posamezni poplavljenci, ki pa jih sistematična vladna pomoč še ni dosegla. Še huje, šele pred tednom je državna administracija odprla posebno pisarno na Koroškem, ki bo prizadetim pomagala z načrti in strokovnimi mnenji. Ti, ki so preživeli najhujše opustošenje, prihajajo na vrsto zadnji.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Vaclav Smil: Kako v resnici deluje svet
Pojasni šest tem: goriva in elektriko, proizvodnjo hrane s fosilnimi gorivi, civilizacijo amonijaka, jekla in plastike, globalizacijo, nevarnosti – od virusov, kontaminirane hrane do Sončevih izbruhov – ter razumevanje okolja in prihodnosti. Čeprav te vsebine sodijo v šolski kurikul, slehernika kvečjemu oplazijo med sledenjem priložnostnim medijskim zapisom. Smil jih je strnil v esejistično formo, kajpak podprto s podatki. Vzemimo prehrano – v pol stoletja se je število prebivalcev Zemlje zaradi uporabe nafte v pogonu kmetijstva in v transportu ter pesticidov in umetnih gnojil povečalo za pet milijard. Podatki z žitnih polj v Kansasu prinašajo primerjavo količine človeškega dela, potrebnega za kilogram pšenice, v obdobju dveh stoletij. Z desetih minut se je zmanjšala na manj kot dve sekundi!!! Avtor vzame v pretres tudi siromašenje grude zaradi industrijskega kmetijstva in kontaminiranost hrane z insekticidi, fungicidi in množično rabo antibiotikov v živalski reji. Tako zastavi tudi alternativni pogled v prihodnost, ko bi se denimo vrnili v idealno sonaravno kmetovanje in bi se ljudje množično selili nazaj na podeželje. Ker je količina razpoložljive plodne zemlje omejena, bi s predindustrijsko pridelavo lahko prehranili le polovico sedanjega prebivalstva. A pisec ne obupa, ozre se proti sodobni porabi kalorij: neaktivna oseba jih potrebuje 2000, poje pa jih za 3000 do 4000. Rešitev, ki je na dlani, je pa neuporabna, saj v družbi pač ni asketizma. Še huje, ljudje niso sposobni misliti velikih števil. Najpremožnejši imajo po sto milijard, ubožni afriški priseljenec pa ima vrednost deset dolarjev v razcapanih oblačilih in ponošenih čevljih. Matematična razlika med njimi je 1011 proti 101, torej deset velikostnih razredov. A za nematematika, ki si velikost predstavlja le z množenjem – nepredstavljiva.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Pamflet
Komentar / Zaplinjenje Ljubljane
Primer ministrice Sanje Ajanović Hovnik je šokanten. V času ko vlada uvaja posebni prispevek državljanov za obnovo, se je izkazalo, da sta se v vladajoči stranki razmahnila klientelizem in razsipništvo. Gospa ministrica in njen soprog sta kot državljana pred parlamentarnimi volitvami stranki Svoboda podarila 15 tisočakov. Kot po naključju je prva prislužila ministrski položaj, drugi pa mesto v eni izmed vladnih mašinerij. Zloglasni obisk New Yorka Ajanovićeve s štirimi sodelavkami je premier sicer ubranil, češ, če je zaradi njenih 6 potovalnih tisočakov završalo, potem pomeni, da smo srečna država. Fenomen uradniškega turizma oblastniki opravičujejo, da je šlo za nabiranje vednosti na konferencah, kar lahko celo drži. Toda s stališča države, si je postaviti prvo vprašanje: zakaj s tako številno delegacijo potovati na konferenco, ko pa na njej lahko sodeluješ tudi on-line? Čisti zgled razsipnosti na račun davkoplačevalcev.
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Sylvain Tesson: Snežni leopard
Ne le pičlo število primerkov, ampak sposobnost te živali, da se tako priliči okolju, da je pred teboj in je ne vidiš. Fotograf Munier je nekoč ujel v objektiv sokola, ki sedi v skalovju. Ko je čez mesece razvil film, je ugledal zraven še oči leoparda, zlitega z apnenčasto skalo, ki so zrle vanj.
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Pamflet
Komentar / V mlinu segregacije
Ni ga medija, ki v minulem tednu ne bi ironiziral na spletu objavljene telefonske čestitke premiera Roberta Goloba kuharski mojstrici Ani Roš. Kaj naredi najstnik, ki si želi dneva slave? Prilepi se k celebriteti, upa na selfi in se pod njenim okriljem še sam zavihti med zvezde. Natanko isto gesto je uprizoril predsednik vlade - državo vodi politik, ki se obnaša kot najstnik.
-
22. 9. 2023 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Sašo Radovanovič in Lara Dreu: Bombardiranje Slovenije 1944–1945
Avtorja sta kronološko prikazala bombardiranje britanskih in ameriških letalskih sil več deset slovenskih mest pod nemško okupacijo. Ker so zavezniki posneli učinke bombnih napadov, je delo podprto z bogatim slikovnim gradivom. Sestavni del so tudi močna nemška topovska obramba in akcije lovcev Messerschmittov, predvsem pa poimenski seznami žrtev, med zavezniškimi letalci, nemškimi vojaki in slovenskimi civilisti. Osrednja zgodba je mesto Maribor, kraj močne nemške vojaške industrije. V dobrem letu je doživel 38 večjih bombnih napadov, nebroj alarmov in predalarmov, polovica stavb je bila porušena in krepko poškodovana. Vzemimo pekel 1. aprila 1945. Ob 10.22 se je začelo bombardiranje, trajalo je dobri dve uri, nad mesto pa je prišlo deset valov bombnikov. Prizor je bil bibličen: v zraku 125 bombnikov in 48 lovcev, ki so nad mestom odvrgli skoraj 400 ton bomb. Avtor sicer ni popisoval občutja meščanov: so se veselili zadetkov zaveznikov ali nemške obrambe, ki je sestrelila tri letala? Glavni namen akcije je bil uničiti železniški most, a ga niso zadeli. Strateško bombardiranje je namreč potekalo z višine nekaj tisoč metrov, statistika pa pravi, da je ameriško letalstvo v Evropi leta 1944 dosegalo sedemodstotno zadevanje ciljev. Posebno poglavje so neeksplodirane bombe. Okupatorska vojska je bila resda dejavna pri dezaktiviranju, toda v mestu je še danes 2300 neaktiviranih bomb oziroma tisoč ton eksploziva. Ker so v večini padle v okolici tedanjega mesta in so prodrle globoko v tla, ki jih je z leti preraslo zelenje, na katerem so nato desetletja gradili nova naselja, domujejo danes številni Mariborčani nad bombnim eksplozivom. Tiste, ki so zadele samo mesto in niso eksplodirale, niti jih niso nikoli dezaktivirali, pa je avtor lociral s poimenskimi naslovi uličnih številk. Knjiga kot bomba.
-
22. 9. 2023 | Mladina 38 | Pamflet
Na Rabu je bila komemoracija za žrtve italijanskega koncentracijskega taborišča med drugo vojno. Tam sta bila slovenska predsednica in hrvaški predsednik, ni pa bilo italijanskega. Kar je ostro kritiziral prvi mož veteranov NOB Marijan Križman. Seveda bi pričakovali Sergia Mattarello, poklon ubitim in distanca do fašističnih represalij je zgledna državniška gesta. Toda retorika predstavnika slovenskih partizanov ni postavljena na doslednosti. Ali se on pokloni in obžaluje tisoče pobitih žrtev partizanske vojske v Kočevskem rogu in Hudi jami? Predstavniki NOB še naprej ignorirajo zločine svojih predhodnikov.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Michael Martens: V požaru svetov: Ivo Andrić
Nobelovec Andrić (1892–1975) je z naskokom najodmevnejši ex-yu pisatelj. Njegov življenjepis je zvezdniško tlakovan: že kot gimnazijec je objavljal v revijah, bil je sošolec Gavrila Principa, med I. vojno zaprt kot nasprotnik habsburške monarhije, v novi državi diplomat in cenjen literat, ko je bil ambasador v Berlinu, se je srečeval s Hitlerjem in Göringom, med II. vojno je živel v Beogradu in je ni niti opazil, saj je čas posvečal pisanju svojih največjih romanov Most na Drini in Travniška kronika. Po osvoboditvi kot nekdanji monarhist stopi v komunistično partijo, postane predsednik pisateljskega društva, s Titom se ne marata, a drug drugemu izkazujeta naklonjenost, po njegovih delih sta hotela posneti film zdaj Bergman, zdaj Wajda, vendar so avtor in njegovi teksti neprestavljivi v filmski jezik.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Pamflet
Komentar / Ko Zemlja udari nazaj
Zadnje desetletje se vztrajno ponavlja isti dogodek. Na nebu se zberejo apokaliptični oblaki in na zemljo se razlije vesoljski potop. Gledali smo podobe iz Nemčije, Avstrije, Belgije, Češke, Bosne, Srbije, letos je udarilo po Sloveniji, za njo po Bolgariji in Grčiji, zdaj je poplavilo celo puščavsko Libijo, kjer so vode odnesle več kot 5 tisoč življenj. Velika povodenj je postala stalnica, le vprašanje je, kje po Evropi in Mediteranu bo tokrat usekalo. Civilizacija je očitno v vojni z naravo, še huje - s svojo domovino Zemljo.
-
8. 9. 2023 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Wilhelm Reich: Funkcija orgazma
Avstrijski psihoanalitik Reich (1897–1957) je rokopis za rojstni dan podaril Freudu, ta pa je delo priporočil za objavo. Knjiga je bila na črni listi za časa nacizma, enako nezaželena je bila v deželah komunizma. Avtorjeva teza je bila in je še vedno šokantna – večina ljudi trpi za orgazmično nemočjo! Na delu je torej kolektivna duševna bolezen, ki onemogoča sposobnost prepuščanja na vrhuncu vzburjenosti med spolnim aktom. Njene posledice se kažejo kot sadizem, mazohizem, anksioznost in druge oblike destruktivnosti. Reich seveda ni posebej priljubljen, vzrok te kuge najdeva v avtoritarnosti, najsi bo v puritanski vzgoji mladostnikov ali pa v konceptu monogamnosti. Ideal najde pri ljudstvu Trobriandov, kjer niso poznali ne Ojdipovega kompleksa (otrok ni vzgajal oče, ampak materin brat), ne psihonevroz (zakonska zveza je bila prostovoljna in jo je bilo mogoče razdreti kadarkoli, brez težav). A ker je živel in delal v Nemčiji, Skandinaviji in ZDA, je imel na voljo nebroj pacientov in tako ustvarjal znanstveno disciplino po imenu seksualna ekonomija. Za guruja pa ga niso vzela niti gibanja svobodne ljubezni, še manj pornografska industrija. Je namreč posebna vrsta konservativca, ki fenomena biološke energije ne najdeva v instantnih srečanjih, ampak v povezanosti heteroseksualnega para. Zato pri njem tudi ni recepta, ki se na videz ponuja v krilatici, da je seks zdravilo za travme. Velja nasprotno – odprava nevroz etc. je prvi pogoj za usklajenost telesa in duševnosti. Enostavno rečeno, toda kako to doseči? Individualne terapije, ki jih opisuje, so trajale po leto in več, kot dediščino pa je zapustil vegetoterapijo, ki odpravlja mišično zakrčenost, telesno stran procesa potlačitve in temelj njenega ohranjanja. Knjiga, ki je izziv tudi za zgodovinsko primerjavo: Reich je pisal, da v njegovem času 60 do 80 odstotkov ljudi trpi za nevrotičnimi motnjami, kolikšen je odstotek danes?
-
8. 9. 2023 | Mladina 36 | Pamflet
Komentar / Namesto mesta lunapark
Po velikih poplavah je premier Robert Golob trdo prijel banke zaradi njihovih velikih dobičkov in jim naložil davek, s katerim bodo v naslednjih letih prispevale v poplavno varnost. In javnost mu ploska. Našel je malopridne oderuhe in jim stopil na prste. Na velike trgovce z elektriko je zaenkrat pozabil, čeravno so bili z njegovim GEN-I prvi zgled sanjskih ekstraprofitov.
-
1. 9. 2023 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Literarno gledano osrednji junaki ne prinesejo velikih zgodb, toda delo ima izjemen narodopisni naboj. Poustvari duha časa, kjer je prvi akter mesto Maribor, ki ga tvorijo primorski begunci, nemška manjšina, ruski emigranti in gimnazijska mladež iz Slovenskih goric in Prlekije, zraven pa patrioti v podobi Maistrovih borcev, prihajajoči val komunistov in množica nacistov, ki se po neuspelem puču v Avstriji zateče prek meje v mesto ob Dravi. Naenkrat torej kozmopolitski milje.
-
1. 9. 2023 | Mladina 35 | Pamflet
Komentar / Jankovićevi bajerji
Povodenj, ki je zadela Slovenijo, je dobila oznako podivjane narave, ki uničuje pridobitve civilizacije. Toda obenem je priroda spregovorila tako, da jo mora človek poslušati. Če je doslej veljalo, da investitor prosto izbere, kje bo gradil in zidal, so se zdaj oglasile reke, potoki in hudourniki, ki si ob hudi uri vzamejo življenjski prostor tudi tam, kjer so si ljudje postavili bivališča.
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Haruki Murakami: V prvi osebi ednine
Ko ploden pisatelj izda nekaj ducatov knjig, se postavi vprašanje: koliko peripetij mu je še ostalo? Je ves čas hranil najboljše ali jih je na silo postrgal iz spomina?
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Kaj je torej napisal, da je doživel anatemo? V času, ko so po državi peli ljubeče pesmi o Titovi armadi, je on popisal svojo vojaščino v kazenskem bataljonu bogu za hrbtom v hribih med Makedonijo in Kosovom. Kraj izničenja človeka. Dnevni program: čiščenje zarjavelih granat z nafto, stradanje, kjer vojaki med pretovarjanjem vreč žrejo iz njih surove makarone; drugače jedo pomije, ki pa so takšna dragocenost, da soldat, ki ga med hranjenjem častnik pokliče k sebi, pljune v svojo načeto porcijo, da bi mu je sodrugi medtem ne pojedli. Sodrugi? – V kasarni države, ki je rekla ne Stalinu, vladajo najtrše stalinistične metode. Vojaki ovajajo drug drugega, si izmišljujejo obtožbe, da bi se prikupili komandantu. Tu je človek izgubil vsakršno dostojanstvo. Še huje, če je hotel, da ga pohvalijo, je moral samega sebe obtožiti najhujših zločinov proti državi. Govoril torej ni to, kar je mislil, da je resnično, temveč to, kar so od njega zahtevali. Če ne bi bil pekel, bi rekli, da je v teatru absurda. Kazenska doba se po dobrem letu izteče, pride torej v normalnost? Nak, iz strahu pred ponovno kaznijo otopi v uslužnosti do vseh povprek. Ko se naposled konča služenje vojski, se vrne v Ljubljano. Zadnji del na svobodi je še bolj peklenski: kaj naj počne v mestu, v katerem ni več njegovih, on pa brezdomec? – Ne naredi samomora, ampak opazuje. Ker nima tovarišije, so njegovi objekti stavbe, ulice, grmovja, uporni duh je zlomljen, ostane mu samo opazovanje in besede, s katerimi opisuje resničnost.
-
11. 8. 2023 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Georgi Gospodinov: Časovno zaklonišče
To temo si je izbral bolgarski pisatelj Gospodinov, ko je v roman postavil kliniko za preteklost. V njej seveda ne zdravi, pač pa zbira paciente, ki nenehno proizvajajo preteklost. Eden obuja II. vojno, ko na steno obesi frontni zemljevid z zastavicami, ki označujejo premike vojska, zraven pa prebira časnike iz teh časov, drugi skoči v šestdeseta, jasno z gramofonom in skladbami dobe, a zraven puha cigarete iz arhivske škatlice, se umiva z znamko takratnega mila ter se oblači v relikvijske kose oblačil.
-
4. 8. 2023 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Sylvain Tesson: V sibirskih gozdovih
To je pred desetletjem storil francoski pisatelj in alpinist Tesson. Pol dneva hoda do prvega soseda, več kot sto kilometrov do prve vasi. Kritiki so knjigo pospremili z opisi, da je šel iskat samega sebe. Kar seveda ne drži, na koncu epopeje je bil tak kot na začetku. Sam avtor ponudi bolj ciničen odgovor – bil sem v zaostanku z branjem, pa sem moral to nadoknaditi. In priloži seznam 60 knjig, ki jih je skupaj s konzervami in opremo pripeljal v tajgo. Toda da bi si tam izbral le bralni kotiček? Jasno, prva je bila divjina – minus 35 februarja, minus 10 še na začetku maja in osrednji junak globoko zamrznjeno jezero, veliko za poldrugo Slovenijo. Tam drsanje ni športni užitek: ko od raztezanja poči led, nastane v njem 50 metrov dolga razpoka; ko je prek njega zapihal silni veter, se bi znašel na drugi strani, če bi po njem ne racal globoko sklonjen. Drugače pa sekanje drv, vzponi na gore, branje; znanilec pomladi ni zvonček, ampak zbujeni medved. Utaplja se v bogastvu neskončnega časa. Da ne bi trpel, manično piše; ko ne gre več, so tu zaloge vodke in tobaka. Luksuz je savna. Ko kdaj mimo prikolovrati Sergej, ne potrka, ampak plane v kočo. Prideta pomlad in poletje, ko drsalke zamenja s kajakom; pozimi je edina stalna obiskovalka sinica, zdaj ima ob sebi par mladih psov. Prehodi so abruptni – 48 ur majske nevihte in valovi odnesejo ledene plošče v nepovrat. Ko se pri vratih pojavi holandski turist, mu v zameno za skodelico čaja pusti izvod teden starega Herald Tribuna. Dogodek je tu iz drugačnih snovi.
-
28. 7. 2023 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Herwig Wolfram: Rimsko cesarstvo in njegovi Germani
Ob tej šabloni, ki jo pri urah zgodovine vtiskajo šolarjem, se samo po sebi postavlja vprašanje: kako je bilo to sploh mogoče? Nemški zgodovinar Wolfram nanj odgovarja posredno, ko se sprašuje, kdo so sploh bili ti barbari in v kakšnem odnosu so bili z Rimljani. Bili so v mnoštvu: Vzhodni in Zahodni Goti, Alemani, Franki, Germani, Sasi, Skiti, Huni, Burgundi, Langobardi, Vandali etc. In stoletja so se bíli z vojskami cesarstva, a noben spopad ni prinesel velikega preobrata. Nasprotno, tekla je zgodovina mirovnih pogodb, ki so jih kršili eni in drugi; še več je bilo vsakovrstnih pogajanj – kvadski poslanci so bili leta 375 tako nesramni, da je cesarja od razburjenja zadela kap. Barbarska ljudstva so ob uspehih ustanavljala lastna kraljestva, a obenem so se med seboj bojevali celo posamezni klani in potem iskali zaščito v cesarstvu, ki jim je dodelilo ozemlje. Goti so kdaj dobili avtonomijo, postali del imperija, bili prosti davkov, vendar so služili v rimski vojski. Zmagoviti Huni so prodrli do Galije, toda tam so se pod rimskim vodstvom zoper njih združila vsa barbarska ljudstva in jih porazila. Cesar Valentijan je denimo dosegel silno zmago nad Alemani, a poprej sklenil pakt s Franki.
-
28. 7. 2023 | Mladina 30 | Pamflet
Načrt vlade o odlovu, natančno - poboju nutrij na področjih ob Ljubljanici, je sprožil nasprotovanje, ki ga je podpisalo več kot 20 tisoč državljanov. Z eno potezo odpraviti živalsko vrsto, ker je tujerodna, spominja na genocidne preteklosti. Toda v sredo je dnevnik nacionalke prinesel prispevek, v katerem je partnerka predsednika vlade v svojem video posnetku obtožila dr. Huberta Potočnika sistemske korupcije. Ta je namreč na Biotehnični fakulteti pred leti izdelal študijo o vplivu nutrij na rastlinske in živalske vrste na ljubljanskem barju, obenem pa je član Lovske zveze Slovenije, ki je vključena v eliminacijo nutrij znotraj projekta, ki predvideva za pol milijona stroškov.
-
21. 7. 2023 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Irvin D. Yalom in Robert L. Brent: Poklical bom policijo
Knjiga Poklical bom policijo je v angleščini kajpak izšla kot samostojna knjižica. Resda šteje le 41 strani, toda njena moč je tolikšna, da jo celo slovenska izdaja ne otopi.
-
21. 7. 2023 | Mladina 29 | Pamflet
Komentar / Vsi za, eden vzdržan
Vlada je javila, da je najela zasebno agencijo, ki bo merila utrip javnosti ob njenih ukrepih. Odlično, tako rekoč mesečno bodo državljani dobili sliko o njeni priljubljenosti. Toda, to že zdaj počne več agencij, ki svoje izsledke prodajajo velikim medijem, ki jih potem dramatično objavljajo v naslovnih špicah. Mesečna popularnost vlade je znana že doslej, za budžet celo brezplačno. Zakaj bi si naenkrat najeli osebne anketarje? Sploh, ker stranke sedanje vladajoče koalicije niso nikoli trdile, da so te meritve manipulirane. Nesmisel, kot če bi premier najel zasebno meteorološko službo, da bi mu za vladne potrebe merila temperaturo po državi!??
-
14. 7. 2023 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Janko Prunk: Zgodovina slovenske politične misli
Že kazalo je obetavno; avtor ni segel do Karantanije, ampak je začetek postavil v leto 1848. Tudi končna letnica je za zgodovinarja stvarna – čas po osamosvojitvi 1992 je resda mamljiv objekt obravnave, a nekaj časovne distance spada v akademsko držo, sploh danes, ko najdemo knjige o zgodovini vojne v Ukrajini, napisane sredi vojaških spopadov.
-
14. 7. 2023 | Mladina 28 | Pamflet
Komentar / Drevo je pametnejše od človeka
Značilnost demokratične države je, da v njej lahko sobivajo ljudje najrazličnejših prepričanj in življenjskih slogov, četudi se med seboj ne marajo in celo če polemizirajo drug proti drugemu. Vihranje idej je tudi temeljna podstat Evropskega sodišča za človekove pravice, ki dopušča tudi žaljive in provokantne zapise publicistov.
-
7. 7. 2023 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Julio Valdeon et al.: Zgodovina Španije
Podrobno se prične šele pri muslimanskem formiranju Al Andaluze, ki doseže materialno in duhovno blaginjo v X. stoletju. Posebna v Evropi, saj jo formira muslimansko-krščansko-judovska dediščina. Entiteta, ki je doživela malone vse: od delitve na pet kraljestev, imperialne moči, angleških in francoskih zasedb, habsburške roke, številnih državljanskih vojn, treh revolucij samo v XIX. stoletju, poskusov štirih vojaških udarov v desetletju in pol v naslednjem stoletju, diktature generala Franca, ki je doživela mirno tranzicijo v parlamentarno demokracijo, ta pa ni obračunala z diktatorskim režimom, ampak je za ceno pomiritve sprejela neverjetno načelo – preteklost se prepusti pozabi.
-
7. 7. 2023 | Mladina 27 | Pamflet
Urbanizem v partijski dobi v šestdesetih in sedemdesetih letih je bil enostaven: tam, kjer so postavljali nove soseske, so najprej zradirali vse po vrsti, podrli stare hiše in posekali vse drevje. Potem pa v miru začeli iz nič. Odtlej se je čas nekoliko spremenil, marsikje že opazite, da novi zasebni investitor pred obnovo posebej zavaruje in ohrani košata drevesa. Ko pa je v Ljubljani plačnik modernizacije država ali mesto, takrat pridejo bridke ure.
-
30. 6. 2023 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Mira Furlan: Imej me rajši od vsega na svetu
Jasno, emigrirala je v ZDA, živela na dnu kot priložnostna natakarica, obstranka; ko je njen režiser Rajko Grlić prišel v Ameriko, je ni tovariško podprl, brez zadrege jo je v restavraciji vzvišeno jemal samo kot točajko; podobno Emir Kusturica. A še enkrat je preživela – v novem jeziku je postala priljubljena igralka tudi onkraj oceana (Babylon 5, Izgubljeni), po desetletju spet igrala v teatru, tokrat na Brionih, posnela še en izjemen film Cirkus Columbia z Mikijem Manojlovićem. Tik pred smrtjo je napisala avtobiografijo, tako trpko knjigo, da jo lahko bereš le po koščkih, a te njena zgodba vsakič znova uroči v nadaljnje branje. Nad zvezdo v blatu se naslajajo na beograjskih avtobusih, hrvaški publicisti pišejo o »težkem življenju lahke ženske«, še huje njeni sopotniki. V trenutku, ko v New Yorku obupuje, ko po cesti pobira stole in kavče, povabi ikono yu-feminizma na večerjo, ta pa ji tedaj oznani, da bo po njenem pismu napisala esej za ameriške medije. Mira, ki nima ničesar, bi rada sama objavila svojo zgodbo, gospa Slavenka Drakulić pa jo, jedoč njeno večerjo, hladno zabije, da ne, da nima avtorskih pravic do svojega medijskega življenja. Enako šarmer Rade Šerbedžija, ki jo povabi kot Medejo v svoj teater na Brionih, a ker ona novinarjem ne spregovori v duhu sprave, jo odtlej ignorira. Zanj postane nič – na finalnem sprejemu se noče niti rokovati z njo, da si ne pokvari svojega novega imidža. Slike življenja, vse od otroštva (s staršema Golootočanoma), ki so v subtilnosti bolečine še fatalnejše od njenih filmov.
-
30. 6. 2023 | Mladina 26 | Pamflet
Ko je Jevgenij Prigožin s svojo vojsko Wagner zavzel vojaški center v Rostovu na Donu in z enotami krenil proti Moskvi, je postal osrednja novica. Svetovni mediji so reč takoj označili kot prevrat v Rusiji in ga postavili za izzivalca prezidenta Vladimirja Putina, ki da se mu maje kremeljski prestol. Medijski prispevki so reč takoj postavili kot svetovni obrat. Celo racionalni the Guardian je objavil članek svoje prve peresnice kulture Charlotte Higgins Prigožinovo prečkanje Rubikona kot odmev Cezarjevega pohoda na Rim. Vodjo Wagnerja so naslikali kot Cezarja, ki svoje vojske ni pustil pred Rimom, ampak je z njo vkorakal v prestolnico in v državljanski vojni premagal Pompeja ter postal prvi rimski cesar. Za literarno črtico dobra domislica, za politični časopis poceni raca. Cezar ni bil le vojaški poveljnik, temveč eden osrednjih politikov, senator in guverner Španije, potem pa skupaj s Pompejem in Krasom tvoril triumvirat, ki je vladal imperiju. Ko naj bi izrekel znameniti alea acta est, je storil le še korak naprej in postal izključni primus. Drugače Prigožin, ki nima nobenega položaja v ruski politiki. In vojaški poveljniki v Rusiji zadnjega stoletja niso nikoli izvedli puča in prevzeli oblasti.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Mauro Corona: Dvajset veselih in ena žalostna
Za Homerjem so še naslednji dve tisočletji in več po Balkanu krožili potujoči pevci, rapsodi, ki so peli in pripovedovali fascinantne zgodbe, zaradi katerih so jih gostitelji izdatno gostili. Ta poklic je medtem izumrl, zgodbe pa nam odtlej prinašajo filmi, televizije in spleti.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Pamflet
Komentar / Življenje je dal za gledališče
Ukrajinska vojska je začela ofenzivo v Donbasu. Kako poteka, niso poročali vojni reporterji, ampak namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar. Ta je razkrila, da je bilo v zadnjem tednu ubitih ali ranjenih 4.600 ruskih vojakov. Izjemno natančna slika, ki govori o moči ukrajinske vojske, ki ima natančen vpogled po celem bojišču, tudi na enote sovražne armade. V vojaških spopadih je ključen faktografski podatek število vseh žrtev. In koliko je bilo ubitih in ranjenih v prvih tednih ofenzive med ukrajinskimi soldati? Tega pa gospa podministrica ne pove. Oseba, ki ima informacije o stanju na nasprotni strani, te podatke skriva. OK, po zakonih njene države je kaznivo dejanje razkrivanje števila vojaških žrtev ukrajinskih sil. A potem je jasno, da o ofenzivi ne vemo nič, kar bi bilo kredibilnega. Lahko le ugibamo oziroma se sklicujemo na vojaško zgodovino. Ta beleži, da pri ofenzivah na utrjene položaje nasprotnikov pade veliko več napadalcev kot branilcev, sploh, če imajo branilci močnejše letalstvo, topništvo in raketne sisteme. Če je torej eliminiranih slabih 5.000 ruskih borcev, je število ukrajinskih žrtev najmanj nekajkrat večje. In smo v medijskem absurdu: ko so poročanja medijev, ki se sklicujejo na vrh ukrajinske armade, nekredibilna ali preprosto lažne novice, ko torej jasnejšo sliko o spopadih prinese refleksija s pomočjo vojaške zgodovine.
-
16. 6. 2023 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Miha Lampreht: Kratka zgodovina vojne v Ukrajini
Naslov se je pojavil v protislovnem trenutku: ukrajinska vlada je ravno sprožila veliko ofenzivo, pisec pa je že spisal zgodovino vojne!? Zgodovinarji potrebujejo časovno distanco, pisanje o aktualnih dogodkih je domena publicistov. A knjiga je tu: o čem torej pripoveduje?
