Bernard Nežmah
-
Miljenko Jergović: Zgodovinska čitanka I
Čeravno pisana kot literatura je knjiga vodnik po zgodovini sarajevskih mitov in vsakdanjih obsesij, ki pa smo jih delili vsi Jugoslovani tistega časa. Pisec je pravzaprav hladni kronist, drugače kot Bora Ćosić, ki v »Konzulu v Beogradu« pripoveduje o preteklostih skozi lastne anekdote. V Jergovićevi čitanki se zato lahko najde vsakdo, ki je živel v obdobju sajenja 88 dreves, ki se spominja zelenega...
-
Napad trojice bullmastifov, ki je do smrti razmesarila svojega lastnika, je šok, ki ga lahko merimo samo s pojmom moči starogrške tragedije. Nepredstavljivi horror! Toda ta tragičnost se je dogodila na ravni primarnih instinktov, intelektualni šok pa predstavlja minister Bogdan Pogačnik. Mož, ne le, da ni naslednji hip po objavi te vesti samodejno odstopil, še več, kot krivca je posthumno označil samo žrtev...
-
Nova heroina v deželi bonbončkov in snežnih kupov
Končal se je projekt odstavljanja Erjavca, toda bolj kot ministrov odstop, je presenetil predsednik Računskega sodišča (RS). Pred slabim mesecem je namreč gospod Igor Šoltes od premiera Boruta Pahorja zahteval, da odstavi okoljskega ministra. Toda tik pred finalom v parlamentu se je razvedelo, da sta se pred objavo zahteve RS po odstavitvi Erjavca na skrivaj sešla prvi mož vlade in prvi med računskimi sodniki.
-
Ryszard Kapuscinski: Potovanja s Herodotom
Veliki eksistencialistični žurnalist Kapuscinski (1932-2007) je poleg vrste izkustvenih socioreportaž (Cesar, Ebenovina, Šah in šah etc. ) napisal tudi avtobiografsko refleksijo.
-
Fred Pearce: Confessions of an Eco Sinner
Ko avtor kupuje v trgovini nogavice, katerih cena je nekoliko višja, ker vsebuje doplačilo za fair-trade, gre po sledi produkcijske verige in konča v indijskem kraju, kjer naj bi na organski način pridelovali bombaž. Drugič odpotuje v ribiška lovišča Mavretanije, tretjič je na sledi usodi odvrženih računalnikov v pakistanskem predmestju, naslednjič je v tovarniškem naselju Bangladeša, kjer dekleta za nekaj...
-
Če je doslej zgolj minister Karl Erjavec veljal za cirkusanta, se mu je odslej pridružil še minister za znanost Gregor Golobič. Potem ko se je izkazalo, da je mož z eno delnico krepki solastnik podjetja Ultra, je zdaj na eni sami parlamentarni razpravi uspel razdreti tri erjavčevske. Najprej je lahkotno obtožil nacionalko manipulacij in izkrivljanj, nakar se je v Dnevniku odzval odgovorni urednik Rajko Gerič in...
-
Simon Sebag Montefiore: Mladi Stalin
Biografija o Josipu Visarionoviču Džugašviliju Stalinu (1979-1953) iz časov pred oktobrsko revolucijo.
-
Ko je nekdanji šef UDBE Tomaž Ertl prejel državno odlikovanje, mu je kot četica stopil v bran vrh socialdemokratov. Najmočnejša vladna stranka je njegovo glorifikacijo branila z besedami, da je v svojem ministrovanju storil tudi zelo državotvorno dejanje, kot je bila ustavitev miloševićevskega mitingaštva, ki je po državi izvajal jogurtne revolucije.
-
Mirko Mahnič: Položaj slovenske gledališke omike 1941-1945
Režiser, lektor in profesor odrskega jezika Mirko Mahnič je proučil slovensko gledališče v času druge svetovne vojne. Sam je resda sopotnik tega časa, toda delo je zastavil skozi prebiranje medvojnih časnikov in gledaliških listov. Bral je vse: uradne, domobranske, partizanske, propagandne, italijanske in nemške publikacije. Njegova perspektiva pa ni segala iz dihotomije osvobodilni/izdajalski, temveč skozi oko in...
-
Erjavec še poslednjič kot joker koalicije
Odstavljanje ministra Karla Erjavca je dobilo mitske razsežnosti. TV dnevniki mu namenijo po deset uvodnih minut, časniki naslovnice in še vrsto člankov na notranjih straneh. Prva in ekskluzivna medijska tema je že od druge polovice decembra. Najprej so mediji prinesli vest, da ga je tožilstvo ovadilo neskrbnega dela obrambnega ministra v zadevi Patria.
-
22. 12. 2009 | Mladina 51 | Kolumna
Popolna stavka v Gorenju je šokirala državo. Direktor Franjo Bobinac je še včeraj veljal za sanjskega dečka med menedžerji. Bil je antipod Bavčarjev in Šrotov, ki so svoje podjetje tajkunsko prisvajali, namesto da bi ga vodili. Še lansko pomlad se je bil gospod Bobinac sončil pod žarometi slave, ko je prejemal celo najprestižnejšo nagrado Gospodarske zbornice zaradi izjemnega vodenja podjetja.
-
22. 12. 2009 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
Boštjan M. Zupančič: Prva od suhih krav
Kratica BMZ je že desetletja sinonim za najbolj pronicljivo pravno misel, v zadnji knjigi pa se je prof. Zupančič odločil, da na svet ne bo motril kot pravnik, ampak kot humanist. Humanist, ki poskuša doumeti, kaj se dogaja z modernim človeštvom. Njegova spoznavna orožja so prebiranje filozofskih, socioloških, politoloških, medicinskih in ekoloških del, ki pa jih misli skozi la...
-
17. 12. 2009 | Mladina 50 | Kolumna
Opozicija kot destabilizator države?
Kaj pomeni za soočanje z veliko krizo, da je Slovenija parlamentarna država? Nekatere izjave vladajoče koalicije namreč namigujejo, da je vloga opozicije družbe škodljiva. Skratka, katera forma je učinkovitejša: demokracija ali diktatura? Značilnost jugoslovanske partijske oblasti je bila njena edinstvenost. Na eni strani smo imeli gospodarsko krizo, na drugi pa denimo ukrepe stabilizacije pod premierko Milko...
-
17. 12. 2009 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Dvakrat bizarni pristop: knjiga, ki jo lahko berete leto pred izidom, in pisatelj, ki vodi rubriko zaupnih besed.
-
10. 12. 2009 | Mladina 49 | Kolumna
Moderni človek je ponosen na čas razsvetljenstva, v katerem biva. Doslej se je seveda smejal navadam starih ljudstev, ki so sušo preganjala s plesom dežja. Med plesom vrača in zbiranjem deževnih oblakov pač ni našel smiselne povezave. Tudi nekdanja jugoslovanska država je razpadla, ker je v veliki meri delovala iracionalno, njen veliki hendikep pa je bil, da je usodne odločitve sprejemal partijski-državni vrh, ki...
-
3. 12. 2009 | Mladina 48 | Kolumna
Amnezije preteklosti in sedanjosti
Po evropskih deželah praznujejo dvajsetletnico padca Berlinskega zidu. Kot zid je padel novembra v Berlinu, kot metafora pa je že pred tem padel v Varšavi, potem v Pragi, v Bukarešti, še prej v Budimpešti in v Ljubljani, malo z zamudo 1991 v Moskvi. Posledično je postal zgodovinski dogodek, ker je prinesel padec komunističnih diktatur. Toda, kaj se je v družbah takrat sploh dogodilo? Osnovno vprašanje, ki se...
-
3. 12. 2009 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Anton Komat: Umetnost preživetja
Če je bila knjiga »Simbiotski človek« predvsem trdo pisani miselni izziv, je »Umetnost preživetja« zbirka kratkih tekstov - ki so izhajali v »Jani« - eko literatura v formi duhovite pratike.
-
26. 11. 2009 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Značilnost te tematike v slovenskih delih je dominacija ideoloških interpretacij, ki se običajno zvedejo na spopad dobrih in slabih. Avtorica seveda ne minimalizira fašističnega nasilja, toda namesto floskule ga obravnava kot realnost. Svoja dognanja namreč izpeljuje iz dejstev: iz spominov preganjanih, sodnih zapisnikov in iz časopisnih poročil.
-
26. 11. 2009 | Mladina 47 | Kolumna
Rojstvo avtokrata z nedolžnim obrazom
V zadevi »Patria« je imel doslej najbolj vratolomno zgodbo novinar Berglund, ki je razvpiti dokumentarec zaključil z dvema enačajema: podkupnino je prejel J, in J=Janša. Ker ni predstavil ne dokumentov in ne izjav, ki bi to potrjevale, mu je gledalec bodisi verjel na slepo, računajoč, da ima v rokavu še nerazkrite adute, bodisi je zgodbo dojel kot zgled čiste manipulacije.
-
19. 11. 2009 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Klemen Jelinčič Boeta: Judje na Slovenskem v srednjem veku
Doslej najbolj pregledno delo o Judih na Slovenskem je knjižica Vlada Valenčiča »Židje v preteklosti Ljubljane« iz 1992, ki zajema čas od 14. do 20. stoletja. Delo prinaša odličen uvid za bralca, ki ga zanima stvar sama.
-
19. 11. 2009 | Mladina 46 | Kolumna
Slovenski premier in zunanji minister sta navdušena nad največjim uspehom, kot je slovensko-hrvaški sporazum o arbitraži. A od kod izvira tolikšno navdušenje? Predsednik vlade Borut Pahor zadovoljno pripoveduje, da ima po tem sporazumu Slovenija stik z odprtim morjem, da gre le za tehnično izvedbo, kako ga določiti. Toda kaj pravi na to hrvaška premierka? Jadranka Kosor je k sporazumu pripisala enostransko izjavo,...
-
12. 11. 2009 | Mladina 45 | Kolumna
Premier Borut Pahor je s hrvaško premierko Jadranko Kosor sklenil dogovor o mejni arbitraži. Na dolgotrajnih skrivnih srečanjih sta se dogovorila o reševanju spora, pri čemer je predsednik vlade nase prevzel veliko državniško odgovornost. Za dogovor namreč ni poprej poiskal podpore opozicijskih strank niti ni javnosti razkril podrobnosti »pakta« s predsednico hrvaške vlade.
-
12. 11. 2009 | Mladina 45
Grof Nikolaj Tolstoj, zgodovinar, ki je tesno povezan s slovensko travmo
Izdajalec ni samoumevna zgodovinska kategorija. Ko je Nizozemec Viljem Oranski zasedel Anglijo in odstavil dinastijo Stuartov, so mnogi angleški in škotski plemiči emigrirali in služili v drugih vojskah ter sodelovali v vstajah proti novi angleški državi. Toda noben razumen človek danes nanje ne bo gledal kot na izdajalce. Kozaki so v drugi vojni resda sprejeli, da se bodo bojevali na nemški strani proti Sovjetski...
-
12. 11. 2009 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
France Dolinar et alii: Med sodbo sodišča in sodbo vesti
Knjigo tvorijo štirje deli: Rožman v vrtincu druge vojne, proces, zahteva za obnovo procesa in zahteva za varstvo zakonitosti. Fenomen škofa Rožmana je v slovenski mentaliteti predvsem čustvene dimenzije. Eni v njem vidijo neizpodbitno figuro zla, drugi mučenca komunizma. Prvi te knjige seveda ne bodo brali, medtem ko bodo drugi zadovoljni z močnim korpusom dokazov, da je bil š...
-
5. 11. 2009 | Mladina 44 | Kolumna
31. oktober je slovenski državni praznik. Dela prost dan, na katerega po državi obujamo spomin na reformacijo in z njo na čas književne samobitnosti, na začetek množičnega pisanja in branja slovenskih knjig. Dan razuma torej. Po naključju se je slovenski racio dobesedno ujel s francoskim, zakaj malodane na isti dan, 30. oktobra, je v Parizu umrl največji še živeči intelektualec dvajsetega stoletja antropolog...
-
5. 11. 2009 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Pero Simić: Tito: skrivnost stoletja
Kdo je bil Tito, kaj je v resnici počel, kako uslužen je bil Stalinu, kako je manipuliral z javnim mnenjem? Na te in še desetine podobnih vprašanj je iskal odgovore srbski politični biograf Petar Simić.
-
29. 10. 2009 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Zakaj so v 13. stoletju v krščanskem svetu zavladale vice? Na katerih idejah so bile utemeljene? Kako so preobrazile družbo? So vprašanja, ki vodijo avtorja v preučevanju tega segmenta srednjeveškega časa.
-
22. 10. 2009 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Marko Snoj: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen
Etimološke razlage izvora krajevnih imen na Slovenskem, naj si bodo imena mest, vasi, gora, rek ali pa gozdov, h katerim je na koncu dodano še poglavje o slovenskih imenih krajev, ki ležijo po različnih predelih zemeljske krogle.
-
22. 10. 2009 | Mladina 42 | Kolumna
Ko je podjetje »Mura« celo letošnje leto bivalo v agoniji preživetja, so Prekmurci pozivali premiera, naj jih za Boga vendar obišče in jim pomaga. Toda predsednik Borut Pahor ni in ni našel prostega termina, da pride in prisluhne njihovim težavam. Ko pa je največje prekmursko podjetje dokončno kolapsnilo in se je delavstvo dvignilo v upor, je prvi mož vlade prišel na pogorišče in izrazil vsaj nekaj sočustvovanja z...
-
22. 10. 2009 | Mladina 42
Umberto Galimberti, filozof in filozofski svetovalec
Profesor Galimberti, ki predava na univerzi Ca’ Foscari v Benetkah, je napisal izjemno odmevno knjigo o nihilizmu med mladimi, ki je nedavno izšla tudi v slovenskem prevodu. Z njim smo se po spletu naključij pogovarjali prav v eni izmed sobic, v katerih je nekoč bival in ustvarjal največji nihilist med slovenskimi dramatiki Ivan Mrak.