Bernard Nežmah
-
8. 10. 2009 | Mladina 40 | Kolumna
V Teharjah se je na spominski slovesnosti zbralo več tisoč ljudi, ki so se poklonili spominu množice pobitih v zloglasnem koncentracijskem taborišču, ki ga je po nemški kapitulacija maja 1945 ustanovila zmagovita Titova vojska. Svečana govornika sta bila profesor Justin Stanovnik, nekoč sam taboriščnik, in nadškof Anton Stres. Dogodek je imel status družinske komemoracije, na njem ni bilo nobenega izmed članov...
-
1. 10. 2009 | Mladina 39 | Kolumna
Kriminalisti so izvedli niz preiskav in pri tem aretirali Igorja Bavčarja in Boška Šrota. Razlog je sum pranja denarja in lepo število milijonov evrov pridobljenih zasebnih koristi. Še dve leti nazaj je veljalo v medijskem javnem mnenju, da so novi slovenski milijonarji veliki friki, bili so redni gostje teve oddaj, novinarji so jih spraševali za mnenja, pisali so gospodarske komentarje po uglednih dnevnikih,...
-
24. 9. 2009 | Mladina 38 | Kolumna
Posnetki protestov Murinih delavk so bili srhljivi. Gospe šivilje so vpile, grozile, preklinjale, žvižgale in mahale z rokami. Ko človek izgubi delo, ko mu grozi, da ne bo mogel preživeti svoje družine, izgubi tudi dostojanstvo. Premieru Borutu Pahorju je priznati vsaj predsedniško držo, ko je prišel mednje, čeravno je bilo vnaprej jasno, da bo izžvižgan.
-
17. 9. 2009 | Mladina 37 | Kolumna
Popolna stavka v Gorenju je šokirala državo. Paradni konj gospodarstva se je pokazal kot tempirana bomba, tisoče nezadovoljnih delavcev je zbralo neverjetni pogum in se uprlo vodstvu podjetja. Direktor Franjo Bobinac je še včeraj veljal za sanjskega dečka med menedžerji. Bil je antipod Bavčarjev in Šrotov, ki so svoje podjetje tajkunsko prisvajali, namesto da bi ga vodili.
-
10. 9. 2009 | Mladina 36 | Kolumna
Ko bard slovenske kulture Boris Pahor pove, da je tragično, ker je slovenski človek po fašistični in nacistični diktaturi doživel še domačo - komunistično, mu vse ploska. Ko pa opozicija v parlamentu predlaga sprejem evropske resolucije, ki obsoja totalitarizme, naj si bodo fašističnih ali pa komunističnih režimov, je vladajoča koalicija ohromljena.
-
3. 9. 2009 | Mladina 35 | Kolumna
Ob šestdesetletnici začetka druge svetovne vojne so se na Poljskem zbrali številni evropski premieri in predsedniki, ki so fascinirali s svojo enotnostjo. Izjema je bil le poljski predsednik Lech Kaczynski, sicer redni objekt poroga liberalnih kritikov, ki je hladno dejal, da septembra 1939 ni samo nacistična Nemčija napadla Poljsko, ampak tudi boljševistična Sovjetska zveza.
-
27. 8. 2009 | Mladina 34
Mladenič, ki pri 96 letih še vedno vozi avto, ki se vihravo požene prek dvopasovnice, ko oddaja pošto v domačih Barkovljah pri Trstu, ki sam potuje v Pariz, najraje v spalniku, je naenkrat postal cenjen tudi na Slovenskem. Nekoč je napisal knjigo, v kateri je napadel Kardeljevo pojmovanje naroda, in njena usoda je bila, da so jo 20 let zaplenjali, prepovedovali in skrivali, zaradi česar tako rekoč živa duša na Slovenskem ne ve, kaj je v njej pisal, danes pa mu je MK v enem dnevu ponatisnila kar pet romanov. Boris Pahor je mož, ki je bil priča celi eri, ko se je upiral fašizmu, nacizmu, komunizmu, a danes tudi glamurju potrošniške družbe. Njegov tok življenja je svojsko neponovljiv; ko so ga po osvoboditvi iz nacističnega taborišča, kjer je zbolel za jetiko, pripeljali v pariški sanatorij in je v njem nato preživel leto in pol, je to obdobje opisal, kakor da je opravil tri semestre na Sorboni, saj je iz dneva v dan požiral dela Sartra, Camusa, Gida in drugih francoskih pisateljev in filozofov. Ko je bil nedavno gost v evropski prestolnici, je namesto na kosilo v elitno restavracijo raje odšel v park, kjer je jedel piškote in bral; škoda se mu je zdelo porabiti uro ali dve, da bi tratil čas s sedenjem za gostilniško mizo. Kako se je formiral, kako je bival in kaj je doživel v zadnjem stoletju, smo se z njim pogovarjali na njegovem domu v Kontovelu in v njegovem priljubljenem baru v Proseku.
-
27. 8. 2009 | Mladina 34 | Kolumna
Ko male zgodbe zakrivajo velike
Če bi se vprašali: kakšen tip države je moderna Slovenija, bi iz rokava stresli odgovor - pragmatična parlamentarna demokracija. Toda če pogledamo obseg in intenzivnost medijskih odzivov na blog kulturne ministrice Majde Širca, je sklep nasproten: v ospredju je skrb za moralno-politično korektnost. Primerjati nacionalko z bordelom in zasmehovati direktorja Jožeta Možino je kajpak početje, ki ne pristoji...
-
30. 7. 2009 | Mladina 30 | Kolumna
Prisilni odstop direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota je dogodek no. 1 zadnjega obdobja. Deluje kot pozitivni žarek pravičnosti, saj gre za začetek konca simbola tajkunov. Mož, ki je leta izigraval pravila in zakone podjetništva, je doživel simbolni poraz. Toda zgodba je v resnici fiasco slovenske družbe. Ta je namreč mirne duše leta opazovala, kako je nekdanji občinski uradnik dobesedno čez noč - resda...
-
23. 7. 2009 | Mladina 29 | Kolumna
Parlamentarna skupščina OVSE je sprejela resolucijo, v kateri izpostavlja dva velika totalitarizma: nacizem in stalinizem, ki sta prinesla genocid, zločine proti človeštvu in kršitev človekovih pravic in svoboščin. Kmalu potem se je pred slovenskim veleposlaništvom v Moskvi zbrala skupina protestnikov iz vrst ruske komunistične partije in obsodila slovenske brate, ki da so izdali rusko prijateljstvo, vzklikala...
-
16. 7. 2009 | Mladina 28 | Kolumna
Predsednik države je bil zadnjič častni govornik ob še enem partizanskem prazniku. Poleg veteranov sta na proslavo prišla tudi nekdanji državni predsednik in predsednik državnega sveta. In kaj je bil ta dogodek, ki je zbral jet-set politike? Pomembna bitka, streljanje talcev, junaštvo mladega partizana? Ne, na ta dan je partizanska patrola leta 1944 osvojila vrh Triglava.
-
9. 7. 2009 | Mladina 27 | Kolumna
To ni priložnostna navdušenost za ekologijo, ko človek postane plemenit, ker v stanovanju sortira odpadke in jih meče po različnih zabojnikih, zraven pa se vozi v džipu, kupuje modne obleke in počitnikuje po južni polobli. To je filozofija življenja, znana tudi pod imenom deep ecology. Eden njenih očetov je pokojni norveški filozof Arne Naess, ki je pred 20 leti napisal znamenito knjigo »Ecology, community and...
-
2. 7. 2009 | Mladina 26 | Kolumna
Napad na gejevskega aktivista Mitjo Blažiča je doživel redko videno reakcijo enotne obsodbe nasilja in vsaj za hip splošno toleranco do gejev in lezbijk. Toda že ob sobotni paradi ponosa je začela dominirati politična korist. Pohoda se je namreč udeležila tudi predsednica LDS in policijska ministrica Katarina Kresal, ki je dogodek takoj izkoristila za samopromocijo.
-
25. 6. 2009 | Mladina 25 | Kolumna
Predsednica Liberalne demokracije Katarina Kresal postaja najbolj agilni politik vladajoče koalicije. S svojimi potezami in izjavami je že tako zasenčila premiera Boruta Pahorja, da ta deluje samo še kot tehnični koordinator vlade. Odlično je izkoristila odhod Gregorja Golobiča v drugo vrsto vladnih ministrov je in prevzela mesto najglasnejšega ministra.
