Bernard Nežmah
-
7. 7. 2023 | Mladina 27 | Pamflet
Urbanizem v partijski dobi v šestdesetih in sedemdesetih letih je bil enostaven: tam, kjer so postavljali nove soseske, so najprej zradirali vse po vrsti, podrli stare hiše in posekali vse drevje. Potem pa v miru začeli iz nič. Odtlej se je čas nekoliko spremenil, marsikje že opazite, da novi zasebni investitor pred obnovo posebej zavaruje in ohrani košata drevesa. Ko pa je v Ljubljani plačnik modernizacije država ali mesto, takrat pridejo bridke ure.
-
30. 6. 2023 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Mira Furlan: Imej me rajši od vsega na svetu
Jasno, emigrirala je v ZDA, živela na dnu kot priložnostna natakarica, obstranka; ko je njen režiser Rajko Grlić prišel v Ameriko, je ni tovariško podprl, brez zadrege jo je v restavraciji vzvišeno jemal samo kot točajko; podobno Emir Kusturica. A še enkrat je preživela – v novem jeziku je postala priljubljena igralka tudi onkraj oceana (Babylon 5, Izgubljeni), po desetletju spet igrala v teatru, tokrat na Brionih, posnela še en izjemen film Cirkus Columbia z Mikijem Manojlovićem. Tik pred smrtjo je napisala avtobiografijo, tako trpko knjigo, da jo lahko bereš le po koščkih, a te njena zgodba vsakič znova uroči v nadaljnje branje. Nad zvezdo v blatu se naslajajo na beograjskih avtobusih, hrvaški publicisti pišejo o »težkem življenju lahke ženske«, še huje njeni sopotniki. V trenutku, ko v New Yorku obupuje, ko po cesti pobira stole in kavče, povabi ikono yu-feminizma na večerjo, ta pa ji tedaj oznani, da bo po njenem pismu napisala esej za ameriške medije. Mira, ki nima ničesar, bi rada sama objavila svojo zgodbo, gospa Slavenka Drakulić pa jo, jedoč njeno večerjo, hladno zabije, da ne, da nima avtorskih pravic do svojega medijskega življenja. Enako šarmer Rade Šerbedžija, ki jo povabi kot Medejo v svoj teater na Brionih, a ker ona novinarjem ne spregovori v duhu sprave, jo odtlej ignorira. Zanj postane nič – na finalnem sprejemu se noče niti rokovati z njo, da si ne pokvari svojega novega imidža. Slike življenja, vse od otroštva (s staršema Golootočanoma), ki so v subtilnosti bolečine še fatalnejše od njenih filmov.
-
30. 6. 2023 | Mladina 26 | Pamflet
Ko je Jevgenij Prigožin s svojo vojsko Wagner zavzel vojaški center v Rostovu na Donu in z enotami krenil proti Moskvi, je postal osrednja novica. Svetovni mediji so reč takoj označili kot prevrat v Rusiji in ga postavili za izzivalca prezidenta Vladimirja Putina, ki da se mu maje kremeljski prestol. Medijski prispevki so reč takoj postavili kot svetovni obrat. Celo racionalni the Guardian je objavil članek svoje prve peresnice kulture Charlotte Higgins Prigožinovo prečkanje Rubikona kot odmev Cezarjevega pohoda na Rim. Vodjo Wagnerja so naslikali kot Cezarja, ki svoje vojske ni pustil pred Rimom, ampak je z njo vkorakal v prestolnico in v državljanski vojni premagal Pompeja ter postal prvi rimski cesar. Za literarno črtico dobra domislica, za politični časopis poceni raca. Cezar ni bil le vojaški poveljnik, temveč eden osrednjih politikov, senator in guverner Španije, potem pa skupaj s Pompejem in Krasom tvoril triumvirat, ki je vladal imperiju. Ko naj bi izrekel znameniti alea acta est, je storil le še korak naprej in postal izključni primus. Drugače Prigožin, ki nima nobenega položaja v ruski politiki. In vojaški poveljniki v Rusiji zadnjega stoletja niso nikoli izvedli puča in prevzeli oblasti.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Mauro Corona: Dvajset veselih in ena žalostna
Za Homerjem so še naslednji dve tisočletji in več po Balkanu krožili potujoči pevci, rapsodi, ki so peli in pripovedovali fascinantne zgodbe, zaradi katerih so jih gostitelji izdatno gostili. Ta poklic je medtem izumrl, zgodbe pa nam odtlej prinašajo filmi, televizije in spleti.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Pamflet
Komentar / Življenje je dal za gledališče
Ukrajinska vojska je začela ofenzivo v Donbasu. Kako poteka, niso poročali vojni reporterji, ampak namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar. Ta je razkrila, da je bilo v zadnjem tednu ubitih ali ranjenih 4.600 ruskih vojakov. Izjemno natančna slika, ki govori o moči ukrajinske vojske, ki ima natančen vpogled po celem bojišču, tudi na enote sovražne armade. V vojaških spopadih je ključen faktografski podatek število vseh žrtev. In koliko je bilo ubitih in ranjenih v prvih tednih ofenzive med ukrajinskimi soldati? Tega pa gospa podministrica ne pove. Oseba, ki ima informacije o stanju na nasprotni strani, te podatke skriva. OK, po zakonih njene države je kaznivo dejanje razkrivanje števila vojaških žrtev ukrajinskih sil. A potem je jasno, da o ofenzivi ne vemo nič, kar bi bilo kredibilnega. Lahko le ugibamo oziroma se sklicujemo na vojaško zgodovino. Ta beleži, da pri ofenzivah na utrjene položaje nasprotnikov pade veliko več napadalcev kot branilcev, sploh, če imajo branilci močnejše letalstvo, topništvo in raketne sisteme. Če je torej eliminiranih slabih 5.000 ruskih borcev, je število ukrajinskih žrtev najmanj nekajkrat večje. In smo v medijskem absurdu: ko so poročanja medijev, ki se sklicujejo na vrh ukrajinske armade, nekredibilna ali preprosto lažne novice, ko torej jasnejšo sliko o spopadih prinese refleksija s pomočjo vojaške zgodovine.
-
16. 6. 2023 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Miha Lampreht: Kratka zgodovina vojne v Ukrajini
Naslov se je pojavil v protislovnem trenutku: ukrajinska vlada je ravno sprožila veliko ofenzivo, pisec pa je že spisal zgodovino vojne!? Zgodovinarji potrebujejo časovno distanco, pisanje o aktualnih dogodkih je domena publicistov. A knjiga je tu: o čem torej pripoveduje?
-
16. 6. 2023 | Mladina 24 | Pamflet
Na svečanost ob izgradnji novih javnih najemnih stanovanj na Rakovi jelši sta prišla minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in lokalni župan Zoran Janković. Slednji je ob tem prijel vlado za besedo, da bo letos zgradila 5 tisoč stanovanj, od katerih jih on pričakuje 2 tisoč v Ljubljani. Mestni glavar terja, da državni proračun nameni 40 odstotkov stanovanjskega budžeta za glavno mesto. To beleži 300 tisoč prebivalcev, kar je slaba sedmina populacije v državi. Se pravi, da naj država mestu, ki tvori 14 odstotkov vseh državljanov, dodeli slabo polovico tovrstnih sredstev!?????? Vampirizacija Ljubljane v škodo preostalih krajev.
-
9. 6. 2023 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Ludwig Wittgenstein: Logično-filozofski traktat
Wittgenstein (1889–1951) ni osupnil akademskega sveta samo s svojimi traktati, o njegovem liku bi lahko snemali filme. Po študiju pri Russllu, ki v njem prepozna genialni um, se po prvi vojni zaposli v Avstriji kot učitelj v srednji in nato v osnovni šoli. Mož, ki bi moral predavati na svetovnih univerzah, poučuje podeželske otroke matematiko, pri čemer pa ne slovi kot izjemen učitelj, ampak po incidentih zaradi pretepanja šolarjev. Eden najbogatejših ljudi svoje dobe živi kot asket, ki večerja kos trdega kruha z maslom in koščkom kakava. Ko da sestri postaviti hišo, sam načrtuje od kljuk in radiatorjev do višin stropa. Počel je vse, da bi ne delal tega, v čemer je bil najboljši. Ni mu uspelo – leta 1927 je postal predavatelj na Cambridgeu.
-
9. 6. 2023 | Mladina 23 | Pamflet
Komentar / Depolitizacija se na ogled postavi
V popolni tišini dominantnih medijev so ljubljanski svetniki izglasovali odlok o predkupni pravici mestne občine. Preprosto - za zemljišče, ki bi ga hotel dosedanji lastnik prodati, je odslej prvi kupec mestni župan Zoran Janković. Posledično je suspendirana svobodna trgovina. Si je predstavljati državo, kjer bi tovarnar ne smel svobodno poiskati kupca za svojo firmo, ampak bi jo moral najprej ponuditi v odkup državni agenciji??? Toda natanko to pravilo je zdaj postavljeno za zemljišča v Ljubljani. Ko mi je kolega, ki kmetuje, zgroženo pripovedoval o tem, sem mu rekel, da je to nemogoče, da tak odlok ne bo preživel presoje Ustavnega sodišča. On pa v smeh, češ da nimamo več Ustavnega sodišča, ki bi branilo posameznika pred zlorabo postave, ki jo sprejemajo oblastniki.
-
2. 6. 2023 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Sylvain Tesson: Na črnih poteh
Leta 2014 pa je ob izidu nove knjige odšel mrtvo pijan iz restavracije ter se za alpinistično vajo povzpel na bližnjo stavbo, od koder je zgrmel z višine osmih metrov. Dolgo v komi, nato pa na novo sestavljen iz vijakov in žebljev je začel prve korake rehabilitacije. A nezadovoljen s počasnim tretmajem je sklenil, da stopi na pot samoozdravljenja s hojo, in se nameril prehoditi Francijo po kozjih stezicah, vrisanih na specialkah.
-
2. 6. 2023 | Mladina 22 | Pamflet
Komentar / Bitka retorik izključevanja in sodelovanja
Predsedniški kandidat in član SDS Anže Logar je ustanovil Platformo sodelovanja, med ustanovnimi člani pa so nekdanji minister SD Jernej Pikalo, Alja Brglez, nekdanja svetovalka predsednika Boruta Pahorja, direktor Beletrine Mitja Čander, skupaj ducat ustanovnih članov. Kultura dialoga in razpravljanje brez tabujev sta postavljeni kot izhodišče.
-
26. 5. 2023 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Jacques Le Goff: Trgovci in bankirji v srednjem veku
Tako se vrstijo razvoj menic, bankirstvo, zavarovanje trgovskega blaga, sejmi, menjalci denarja, a obenem stalen prehod trgovcev med ljudi plemiških nazivov. Čas ni statičen, ob transformacijah gospodarstva, ki jim stari bankirji niso več kos, ti preusmerijo kapital v nakupe zemljišč in stavb. Cerkev v teoriji nasprotuje posojanju denarja, ker se s tem prodaja čas, ki pa ni individualna lastnina, temveč last Boga. Oderuhe sankcionira z ekskomunikacijo in prepovedjo cerkvenega pogreba, toda v praksi jih tolerira, potem pa jih prek pridigarjev in slikarjev, ki slikajo grozote pekla trgovcem, pripravi do tega, da odidejo med menihe ter premoženje razdelijo cerkvi in revežem, že prej jih kajpak napelje na dobrodelnost. Ob likvidacijah podjetij je bil Bog prednostno izplačan!
-
26. 5. 2023 | Mladina 21 | Pamflet
Komentar / Kdo ga bo pričakal?
Etimolog Franc Bezlaj je pojasnjeval izvor besede medved kot tabuistično izbiro, ki je nevarno zver poimenovala za sladkosnedca, ki rad je med. Da bi prastari Slovenci ne razjezili medveda, so o njem govorili ljubkovalno.
-
19. 5. 2023 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Avtorica izbira drobne dogodke, ki dominirajo v vsakdanjiku, in jih povzdigne v objekt razmišljanja. Najsi bo brezbrižnost do izkoriščanja tujih delavcev, slow-food, za katerim se često skrivajo slabo plačani manualci, ali pa učinek selfijev, ko ta producira množice nezadovoljnih z lastno podobo; če zreš na spletu ure v samohvalne fotke, boš sam kajpak utonil v nejevolji nad samim seboj. Njena strategija pisanja povezuje te male incidente, ki se zgodijo tu ali kjerkoli na svetu, s knjigami in teorijami, ki jih družbeno osmišljajo. Slog je marsikje vpet v blagi cinizem, kot recimo ta, ko brezposelne bombardirajo z idejami, da se morajo znati prodajati, ali pa, naj si revni poiščejo življenjskega trenerja, da se rešijo revščine. Vsakdanje preprostosti sodobnega časa tako postajajo objekt sociologije, ki je na voljo vsaj nekoliko razgledanemu laiku. A k temu dodaja tudi nevidno, denimo fenomen »tihe odpovedi«, ki v kapitalizmu podira Webrovo protestantsko delovno etiko, saj zdaj številni delajo v službi le toliko, da jih ne odpustijo.
-
19. 5. 2023 | Mladina 20 | Pamflet
Komentar / Besede, ki ne pomenijo tega, kar pravijo
Ljubljana – mednarodna diplomatska konferenca o pregonu genocida. Gostiteljica zunanja ministrica Tanja Fajon se je posebej angažirala, da bi sprejeli konvencijo, ki bi učinkovito preganjala vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost. Še bolj pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ki je opozorila, da taka hudodelstva niso le naključni stranski učinki oboroženih spopadov, temveč so zavestne posledice politik voditeljev. Opozorila je tudi na ranljivost žrtev, zlasti otrok in starejših: dolžnost posameznih držav in mednarodne skupnosti je torej, da naredimo vse, kar je v naši moči, da preganjamo storilce kaznivih dejanj in žrtvam zagotovimo pravico.
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Dean Komel: V paralelah smisla
Recimo pojem enciklopedije, ki ga večina vzame za samoumevnega. A kaj se zgodi, ko ga začnemo misliti skozi paralele z antologijo, panoramo, slovarjem? Ali ko brskamo po vzporednicah tako, da se ustavljamo pri konkretnih primerih enciklopedij? Jasno, od Wikipedije nazaj mimo Diderot-d’Alembertove enciklopedije, vendar to predvidljivo pot avtor zapelje do nepredvidljivega – bizantinski patriarh Foti (810–893) je zapustil Myriobiblos, ki je zbirka 280 knjižnih recenzij. Recenzija je torej enako oblika enciklopedije. Po drugi strani se mišljenje kaže skozi zaznamke, ki jih pripisujemo k tekstom, toda od tod spet odskok k paralelnim spiskom, seznamom, ki pripelje do avtoritete avtorja. Stvari mislimo tako, da jih postavljamo v odnose, ustvarjamo red, ki daje vtis zaključenega spoznanja. Ki se lahko uporablja kot arhiv. Toda v hipu, ko potegnemo vzporednico s spominom, tudi arhiv ni več isti. Španski filozof Preciado gre recimo tu po drugi poti kot Komel: spominu zoperstavi pozabo, ki pa jo vzame za objekt spoznanja – ravno to, kar sem pozabil, mi pove največ o meni. A naš filozof prav s koraki prek paralel podarja bralcu izzive, kako se lotevati sveta. Ko parafrazira Foucaultovo igranje z Borgesovo taksonomijo živali: tiste, ki pripadajo cesarju, balzamirane, udomačene, tiste, ki jih je mogoče prešteti etc., resda prinaša nekonsistentne vzporednice, a hkrati osvobaja od vsiljenih perspektiv. Zakaj ne bi reči pogledal od drugod? To te pripelje do drugačnega smisla. Toda ali so najbolj razširjeni smisli oziroma dominantna politična pojmovanja tudi resnica sveta?
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Pamflet
Nekdanji predsednik države Milan Kučan je še vedno veliki akter v politiki. Na proslavi 5. maja je izrekel misel, da obstoječi spomenik revolucije na Trgu republike državljane razdvaja in da bi na tem mestu postavili spomenik osamosvojitvi, in že je postala osrednja tema. Toda gesta je prišla 20 let po koncu njegovega mandata. 12 let je bil mož na čelu države, pri roki je imel vse izvode za realizacijo takega projekta, a ni storil nič!?? Postaviti spomenik svoji državi tudi ni posebna pogruntavščina, ki bi se v državnikovi glavi rojevala desetletja. Timeo Danaos et dona ferentes, bi torej rekli stari Rimljani.
-
5. 5. 2023 | Mladina 18 | Kultura | Knjiga
Benjamin Abelow: Kako je zahod pripeljal vojno v Ukrajino
Avtor je ameriški raziskovalec in pisatelj, njegovo knjigo pa je podprl tudi osrednji filozof Zahoda Noam Chomsky. Njegova teza je bogokletna: zgodba o Putinu – sodobnem Hitlerju, ki je kanil zavzeti vzhodno Evropo, je lažna. Pogled na napol uničeno in razseljeno Ukrajino jo vnaprej demantira. Toda Abelow jo postavi v sodobni zgodovinski kontekst, v katerem so ameriške vlade sistematično širile Nato do meja Rusije, financirale protiruske prevrate in režime v njenih sosedah, v njih nameščale raketne sisteme in z najsodobnejšim orožjem v dvomestni milijardni vrednosti oboroževale vojske v ruski soseščini. Je bilo nameščanje ameriških raket srednjega dosega, podprto z mrežo protibalističnih izstrelkov, pot k miru ali v vojno? Ko bi Rusi počeli podobno na Kubi, kakšna bi bila reakcija ZDA? Pisec poleg faktičnih podatkov uporabi tudi načelo drugačnega toka zgodovine: bi se vojni lahko izognili? Namesto hipotez vzame politično realnost: Zelenski je postal predsednik z napovedjo, da bo kot iskalec miru preprečil eskalacijo nesoglasij z Rusijo, toda predsedniške politike ni vršil v skladu z volilnim programom, ampak pod ameriško taktirko; zavrgel je opcijo nevtralnosti in za zahodni svet postal junak. K temu pridoda še poročanje ameriških medijev, ki so cenzurirali kritiko na račun ameriških vladnih jastrebov. Abelow poleg tega replicira na študije Chomskega o medijski politiki, ki je podpirala ameriške vojaške intervencije v Vietnamu, Nikaragvi etc., vendar brez podrobnih analiz. No, v dihotomnem spopadu dobrega in zla mu uspe zamenjati vlogo negativca. Knjiga, ki je v Ukrajini seveda ne bodo prevedli. A to odpira še drugačno raziskovanje: kdaj, kako in s kakšnimi sredstvi je tamkajšnjo tradicijo svobodnih političnih duelov med proruskimi in proameriškimi pogledi odpravila apriorna aklamacija, namenjena ZDA?
-
5. 5. 2023 | Mladina 18 | Pamflet
Zakoni, ki jih je lansirala vlada, padajo eden za drugim. Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje zakona o RTV, nato o uporabi sledilnih naprav v rokah davčne uprave, zdaj še o množičnem vrednotenju nepremičnin. Proti predlogu dikcije zakona proti mučenju živali protestirajo kmetje in veterinarska stroka in še in še.
-
28. 4. 2023 | Mladina 17 | Kultura | Knjiga
Lucijan Zalokar: Dirka od bloka do drevesa
Avtor je kompetenten: kot novinar pozna zgodovino športa in dopingiranje šampionov, kot nekdanji atletski reprezentant pa se zna postaviti v kožo lovcev na zmage.
-
28. 4. 2023 | Mladina 17 | Pamflet
Gradnje kanala C0 ne moremo ustaviti, ker je grajen s pravnomočnimi gradbenimi dovoljenji. Tako pravi okoljski minister Uroš Brežan in enako premier Robert Golob, ki kot Jankovićev porte-parole doda, da bo projekt v resnici zaščitil vodne vire. Zakaj bi že morali ustaviti C0? Najbolj eminentna zdravstvena institucija, kot je UKC, je prek strokovnega sveta potrdila uradno izjavo skupine zdravnikov s toksikologom Miranom Brvarjem na čelu, ki v imenu skrbi za zdravje zahteva takojšnjo opustitev brodsko-ježiške trase zloglasnega kanala. Pismo so kot interno poslali ljubljanskemu županu in predsedniku vlade. Ali je v državi kakšna instanca, ki je bolj kompetentna, da presoja o vplivu kanalizacijskega voda, ki teče nad vodnim zajetjem? Kako sta se na alarm o nevarnosti okuženja pitne vode v prestolnici odzvala Zoran Janković in Robert Golob? Brezbrižno, nanj niti odgovorila nista. Zakoni resda zahtevajo, da je za vsak poseg v okolje na vodovarstvenem območju potrebno okoljsko soglasje, toda Jankovićev kanal se bliža h koncu brez njega. Kako je to mogoče? Noben inšpektor in noben sodnik še ni presodil, da gre za kršitev zakona. Četudi je s prostim očesom vidno brezzakonje, je to le državljanski privid. Malo zadrege je imela le prva inšpektorica v državi Mirana Omerzu, ki je priznala, da bi morala biti okoljska presoja narejena tudi za C0, a ker ima kanal gradbena dovoljenja, ona ne more ukrepati. Plašne inšpekcije, ki bi morale braniti zakon in naravo, se ustavijo takoj, ko najdejo kak drug dokument, ki gradnjo dovoljuje. V koliziji zakonov torej velja eno pravilo – nikoli ukrepati v prid zaščiti okolja!!!
-
21. 4. 2023 | Mladina 16 | Kultura | Knjiga
Ryszard Legutko: Demon v demokraciji
Avtor je bil disident pod komunizmom, profesor filozofije na Jagelonski univerzi v Krakovu, minister in evropski poslanec. Teza njegove knjige je kajpak šokantna – vladajoče ideje liberaldemokratov so moderna variacija idej starih komunistov, še več – nekdanji komunisti vzhodne Evrope so zdaj v prvih vrstah liberalne demokracije (LD). Ponudi številne argumente: v obeh primerih je na delu družbeni inženiring, s katerim svoje ideje vsiljujejo celotni družbi kot edino alternativo, kot absolutni napredek. Obe ideologiji pripovedujeta, da svet spreminjata na bolje. Tako kot pod partijskimi režimi tudi danes vsako zakonodajno spremembo in nove predpise spremljajo medijsko orkestrirane hvalnice.
-
21. 4. 2023 | Mladina 16 | Pamflet
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je odšla na Čebine, kjer je imela spominski govor ob ustanovitvi Komunistične partije Slovenije l. 1937. Poteza, ki je kronološko zgrešena. Komunistično partijo je v Sloveniji ustanovil Dragutin Gustinčič že leta 1920, konec štiridesetih pa so ga čebinski kolegi poslali v koncentracijsko taborišče na Goli otok. Opozicijski politiki so zgroženi in sprašujejo vlado, ali se je v imenu vlade poklonila nosilcem režima, ki so vpeljali avtoritarno diktaturo, ki je pustila za seboj več deset tisoč trupel in odpravila človekove svoboščine. A namesto vladinega odgovora si raje poglejmo, kako danes postopa oblast Svobode, SD in Levice.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Kultura | Knjiga
Danes še vedno priljubljeno čtivo med marksisti in marksologi, za preostalo publiko pa je deplasirano. Vzemimo na primer Althusserjevo razpravo »Marksizem in humanizem«, ki jo je sprožil nastop sovjetskega vodstva, ko je razglasilo konec diktature proletariata in začetek socialističnega humanizma. Preprosto – namesto parol o razrednem boju in proti izkoriščanju delavcev prihaja v ospredje človek, torej humanizem. Avtor v minuciozni analizi dokaže, kako nova usmeritev ni utemeljena na znanstveni podlagi Marxovih tekstov, saj na mesto konceptov postavi ideološko predstavo humanizma. Odlično, toda Althusser je za dogodek vzel politični razglas, ne pa stvarne realnosti. V času, ko je polemiziral s parolo gospodarjev Kremlja, ki postavlja v ospredje človeka, je ta režim poslal v gulag pesnika Josifa Brodskega, ki ga je sodišče obsodilo na večletno zaporno kazen, češ da je bil družbeni parazit. Navzlic verbalnim deklaracijam, da je zdaj v ospredju človekova svoboda, je sovjetski režim še naprej zapiral svoje prebivalce in onemogočal njihove svoboščine.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Pamflet
Po zadnji anketi Mediane je SDS po popularnosti prehitela Gibanje Svoboda. Stranka, ki je na volitvah osvojila največje število poslanskih sedežev v zgodovini slovenskega parlamenta, je v slabem letu izgubila vso šampionsko prednost, kar je tudi rekordni padec.
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Kultura | Knjiga
Igor Grdina: Med zemljo in zvezdami
Zgodovina je seveda nasprotje pozabi. A o preteklosti najpogosteje pišejo zgodovinarji, ki bi radi ugajali zmagovalcem. Posledica bo potem negacija – prav zgodovinopisje, ki ignorira naracijo o svetlih obdobjih preteklosti, bo kreiralo pozabo. Torej, zgodovina sama ustvarja pozabo. Ne povsem sama, pod nekaterimi režimi je kdaj pomnjenje dosežkov nekdanjosti tudi nevarno. Pod komunizmom denimo hvaljenje vladavine kralja Aleksandra in bog ne daj – četniškega upora. A četudi so nekateri spomini na preteklost sistematično zadušeni, lahko preživijo. Leta 1954 se je dogodilo največje zborovanje vseh časov na Slovenskem. Na Ostrožno je prišlo 350 tisoč ljudi, da bi poslušalo govor maršala Tita.
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Pamflet
Komentar / Boj se osvoboditeljev!
Kot pravi mojster šova se je izkazal ljubljanski župan Zoran Janković, ki je namesto na tiskovko novinarje naložil na avtobus, s katerim je kot rutinirani turistični vodič z mikrofonom pod brado prevažal sedmo silo po mestnih gradbiščih. Z izleta sta odmevala dva njegova stavka.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Kultura | Knjiga
Damir Globočnik: Alešovčev Brencelj
Stari Slovenci so listom satire dajali imena osti: Osa, Rogač, Brencelj, Juri s pušo. Toda današnji bralec bo v zadregi: iskric humorja izpred stoletja in pol ne bo zapopadel v prvotni smešnosti ali pikrosti. Umetnostni zgodovinar Globočnik, ki je največji poznavalec starih časnikov, umesti Brencljevo satiro v kontekst časa. Tako ob nizanju člankov prinaša še podrobnosti o tarčah bodic, se pravi – kulturni in politični eliti njihove dobe. Knjiga v velikem formatu je obširna, napisana na več kot 300 straneh, in prinaša praktično celotno zgodovino legendarnega tednika. No, njegov ritem je bil redko tedenski, časnik je doživel mnoštvo zaplemb, njegov urednik je bil reden gost sodišč, preživel pa je tudi kar nekaj tednov v zaporu. Bil je večinoma one-man band, dobesedno – ko je Brencljev agens movens Jakob Alešovec oslepel, časnik ni več vstal. Tragični lik, enfant terrible, ki je nemškutarje bičal prav tako kot liberalce in župnike, je bil časnikar, prevajalec, polemik, pisec dram in knjižnih uspešnic, končal pa je kot berač na ljubljanskih ulicah.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Pamflet
Komentar / Po ukazih parapolicije
Ob konferenci OZN v New Yorku je slovenska predsednica Nataša Pirc Musar dala izjavo za nacionalko, v kateri je pozvala k začasni ustavitvi gradnje kanala C0. Na spletnih odzivih so se takoj našli cinični pripisi – kdaj se bo opravičila županu Jankoviću? No, prva dama se ni dala in vztraja pri svojem pozivu. A kakšen je njen učinek? Zoran Janković jo je na tiskovki oštel, da je njeno obnašanje neprimerno, in napovedal nonšalantno nadaljevanje gradnje. In kako se je na ponižanje odzvala državna predsednica? Spet se je angažirala v boju za človekove pravice, le da je tokrat sodelovala na virtualni ameriški konferenci pod patronatom Joeja Bidna. V nekaj dneh so v domovini izpuhtele njene besede upora zoper C0. Nekaj so pripomogli časniki: Delo je njen prelomni nastop preneslo v nekaj stavkih drobne vestice, medtem ko je novemu podžupanu Ljubljane Roku Žnidaršiču posvetilo v Sobotni kar petstranski intervju; noben slovenski podžupan razen ljubljanskega ni od osamosvojitve naprej dobil toliko pozornosti. Toda, ali problem neslišnega predsedničinega poziva izvira samo iz medijev?
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Kultura | Knjiga
Bruno Šimleša: (P)ostati zdrav
Kje je skrivni vir zdravja? Ko dobi pljučnega raka kadilec, vam medicina in država (z davki na tobak) pokažeta krivca v podobi nikotina. Toda kaj, ko za istim rakom oboli nekadilec? In to celo tak, ki je jedel zdravo hrano, se vneto gibal in ni varčeval pri spanju? Tu nastopi Šimleša, ki izvor bolezni najde v potlačenih čustvih. Ni klasični šarlatan, saj se desetletja ukvarja z rakavimi bolniki. Njegov zastavek je povsem racionalen: če ste v odnosih, v katerih imate občutek, da od drugega dobivate veliko manj, kot mu dajete, boste v stanju permanentne nejevolje, ki vas bo žrla. Recept je torej logičen – prekinite takšne zveze. Enostavno, a v človeški praksi težko uresničljivo. No, pisec bralca oboroži tudi s perspektivo drugačnega pogleda na čustva. Stari Grki so sledili filozofski misli Spoznaj samega sebe, seveda z uporabo razuma, tu pa imamo parafrazo – čustva so naš najboljši prijatelj, saj nam lajšajo spoznavanje samih sebe, tako prijetna kot neprijetna. Ob enem pogoju – ne skladiščite jih za leta, bog ne daj desetletja. Zamere vas namreč utrjujejo v vlogi žrtve, a če premislite njihov neugodni izvor, imate možnost, da naslednjič v podobni situaciji ne ravnate enako. Preprosto, če čustva izrazite, lahko tudi čez nekaj dni, in če travmo predelate v spoznanje, ste se postavili na zdravo distanco do samega sebe.
