Bernard Nežmah
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Pamflet
Komentar / Pod buldožerjem svobode
Gibanje Svoboda je imelo v Mariboru kongres na dan volilnega molka. Nobena stranka ni doslej izvedla kaj takega, vse so spoštovale zapovedano tišino. So na kraj dogodka prišli policisti in razgnali udeležence? Seveda ne, ko pa je bila tam tudi ministrica za notranje zadeve. No, tema razen enega stavka resda niso bile predsedniške volitve, so pa govorci izdatno demonizirali stranko SDS, ki da naj bi v dveh letih demontirala pravno državo in ogrožala demokracijo. Volilni molk ne zapoveduje le abstinence od agitiranja za kandidate, ampak tudi predah od obračunavanja s tekmeci. In Anže Logar kot politik iz vrst SDS je kandidiral na volitvah za predsednika države. Vladajoča stranka, ki se utemeljuje kot branilka pravne države, istočasno sama nonšalantno ruši pravne uzance.
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Richard Askwirth: Češka lokomotiva: Emil Zatopek
Biografija izpostavlja tri njegove posebnosti: športni, tovariški in politični angažma. Fantič, ki je delal po osem ur kot čevljar, si je izmislil edinstveni sistem treninga, s katerim je bil tako suveren, da je tekmece premagoval za krog in več. Ker češke partijske oblasti prijatelju tekaču niso izdale vizuma za olimpijado, se tudi sam ni vkrcal na letalo in je zastavil svojo kariero, dokler nista čez dva dni odletela oba. S tekmeci je med tekmami rad poklepetal, na zadnji olimpijadi 1956, ko ga je premagal dolgoletni rival Mimoun, je zmagovalca objel in poljubil. Desetletje kasneje se je srečal z Ronom Clarkom, nesrečnim zunajserijskim rekorderjem, ki nikoli ni dobil olimpijskega zlata, in mu je podaril svoje.
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Pamflet
Premier Robert Golob je napovedal vzpostavitev posebne akcijske skupine za preprečevanje sovražnega govora. Če so doslej nasilje v državi sankcionirale policija, tožilstvo in sodišče, bo sedaj posegla kar izvršna oblast. Predsednik vlade pravi, da bo imenoval nacionalnega koordinatorja, ki bo sovražni govor pregnal iz komunikacijskih kanalov in platform. Če je doslej pisec ali govorec za svoja kazniva dejanja odgovarjal na sodišču, bo prvi mož politike to rešil tako, da bo že vnaprej preprečil, da bi sovražna govorica sploh dosegla časnike, televizije in splet. Pred stoletjem in več so to poskušali škofje, ki so se trudili omejevati vsebine tiska, da bi ovčice obvarovali pred pohujšanjem in surovimi zapisi, in bili deležni salv ironije liberalnega tiska. A bližji nam je partijski čas, ko so v času Kardelja in njegovih naslednikov naročali tožilcem, da časopise, ki bi s širjenjem laži vznemirjali javnost in ogrožali temelje socializma, predhodno zaplenijo in s tem obvarujejo ljudstvo pred nasilnimi idejami. Bitka za svobodo izražanja v osemdesetih je na Slovenskem tekla v smer, da je nedopustna cenzura, da je nujno omogočiti medijsko svobodo, kjer ne bo neka instanca poprej presojala, kaj je dovoljeno objaviti in kaj ne. Če pa že kdo meni, da konkretno pisanje pomeni kaznivo dejanje zoper njega, naj po izidu preprosto vloži tožbo.
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Dragan Radulović: Auschwitz Café
Čeprav kritiki poudarjajo, da je po žanru znanstvena fantastika, sem jo bral kot realistično verzijo stvarnosti, v kateri oblast vpelje režim, kjer javnost sprejme samopašnost kot lokalno vsakdanjost, zoper katero ne protestira. V Boki Kotorski, kjer je bila po zakonu obala javno dobro, si je predsednikov brat postavil palačo na robu kopnega in jo zagradil z visokim zidom še 50 metrov v morje. O tem vzdušju pripoveduje avtor, o dolgih lovkah »ekscelence«, ki sežejo celo do obdukcijske mize. Kako izpeljati revolt v polisu, kjer se vrhovnik dogovori celo z nihilistom, da bi ta zbral okoli sebe skupino oponentov, ki bi jo potem na dlani ponudil v eksekucijo?
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Pamflet
Mnistrica za kulturo Asta Vrečko je napovedala ukinitev Muzeja osamosvojitve Slovenije. Trije najmočnejši argumenti so, da je bila njegova ustanovitev projekt zadnje Janševe vlade, da se s to temo posredno ukvarjajo že trije drugi muzeji in da ima prepičlo zbirko arhivskih predmetov oz. dokumentov.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Delo ne pripada redu del potopiscev, ki mesece ali celo leta stopajo po daljnih deželah in potem opišejo popotne izkušnje s srečanji z domačini. Avtor je reč poenostavil na desetdnevni dopust v paru z družico. Žanrsko zato malo spominja na Branka Gradišnika in njegove družinske izlete po Irski in Siciliji. S pomembno razliko – Rugelj ne stremi za prigodami z lokalci, njegova tema je pohodniški podvig pod peklenskim soncem. Kaj tam običajno počno turisti v vročem juniju? Pohajkujejo od zaliva do zaliva, posedajo po tavernah in se slastijo s prvinsko grško hrano. Knjiga obrne perspektivo: namesto da bi sledila agencijskim itinerarjem industrije prostega časa, si omisli avtorski pristop. Pohod od svita do mraka po kozjih stezicah gorovja, po katerem v tem letnem času ne bo stopala živa duša, pač – Krečani znajo povedati, da je nekaj turistov drznost pokončala.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Pamflet
Prvi krog tekme za predsednika je prinesel same zmagovalce. Zmagoviti Anže Logar je občutno prejel več podpore, kot njegova stranka spomladi, Nataša Pirc Musar je krepko ugnala Milana Brgleza, za katerim je stal premier in dve vladni stranki, a poraženi je udaril z napovedjo veličastnega združevanje strank Svobode in SD, Vladimir Prebilič je v solo akciji presenetil z dvoštevilčno podporo, Sabina Senčar je podvojila rezultat stranke Resnica, celo Janez Cigler Kralj in Miha Kordiš sta svoje pičle glasove prikazala kot dinamično akcijo populariziranja idej njunih strank v družbi. Duh večnega optimizma se je očitno razlil tudi med politike. Toda volilne izide je kot zmago prikazal tudi Robert Golob. Kako mu je uspelo? Njegov Brglez je zbral 15 odstotkov, medtem ko je spomladi sam s Svobodo pobral dobrih 34 odstotkov. Ker je vmes v stranko vključil še Listo Marjana Šarca in Stranko Alenke Bratušek, je imela njegova razširjena stranka na parlamentarnih volitvah 41 odstotkov. Če prištejemo še SD, so te štiri stranke s 47 pomladnih padle na 15 jesenskih odstotkov. Trikratni upad popularnosti bi moral na Golobov obraz prinesti zeleno skrb. Povsem faktično mu grozi ponovitev usode nekdanjega sanjskega zmagovalca Mira Cerarja ml., toda on se ne da in evforično napoveduje zmago v drugem krogu. Kot pragmatik zdaj stavi na Pirc Musarjevo. Bo torej odslej hvalil njen lik? V nedeljski izjavi v volilnem štabu je izrekel: zagotovo pa ne bomo dovolili, da se kandidat SDS zavihti v predsedniško palačo, ker bi to Slovenijo vrnilo v mračne čase zadnjih dveh let in to si zagotovo nihče ne želi.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Lado Kralj: Ne bom se več drsal na bajerju
Vsebina je variacija literature NOB, ki pa je prosta tradicionalne ideološke indoktrinacije. Faktičnost z elementi ironije in kdaj črnega humorja zapelje tudi bralca, ki mu klasične partizanarice niso pogodu. Ključen je seveda osrednji lik najstnika, ki se mu v potikanje po mestu vsili italijanska okupacija. Najprej jo vključi v del mladostniške igre, a ta postane tako fatalna, da mora na hitro odrasti.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Pamflet
V finalni del predsedniške kampanje se je vmešal celo Bog. Ne ravno on osebno, ampak prek čudeža. Dva od kandidatov, ki smo ju poznali po libertinih pogledih, zdaj državljanom sporočata, da tudi onadva nista daleč od božjega nauka. Nataša Pirc Musar je najprej povedala, da je bila večkrat birmanska botra. Časnik Družina se je kajpak zgrozil: kako je lahko boter nekdo, ki sam ne živi po božjih zapovedih in potem ne skrbi, da tudi njegov birmanec odrašča kot zgledni kristjan? A kandidatka si ne da odvzeti krščanskega predznaka in je naslednjič pridodala, da je šla večkrat k polnočnici. Ko je to slišal njen tekmec Milan Brglez, se je domislil še močnejšega aduta in se odzval v velikem intervjuju za časopis Svet24. Ta je prek srede naslovnice postavil njegov stavek: »Ljudje so mislili, da bom postal duhovnik.« Tako vnet vernik, da je bil v otroštvu.
-
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Zločin in kazen
Zastavek je enostaven: Razkolnikov po temeljitem načrtu ubije oderuško starko, za njim ne ostane nobena sled, a potem ga tako grize vest, da se sam preda. Popolni zločin, ki pa ga sam junak ne prenese.
-
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Pamflet
Leta 1949 so jugoslovanski časopisi najavili začetek kolosalnega projekta, ki bo izsušil Skadarsko jezero, na njegovem dnu pa bodo gojili riž, bombaž in južno sadje. Ta Titov projekt so pospremili celo s proslavo na jezerskem obrežju, na katerega je prišla desettisočglava množica, ki je prepevala: Oj skadarsko vodo plava, i tebi je došlo do kraja. Čeravno se je podvig izkazal za lunatično megalomanijo, je imel v sebi nekaj smisla: v času informbirojevske blokade in samoizločenosti iz svetovnega trga bi domača žetev bombaža, riža in citronk občutno dvignila tržno ponudbo Jugoslovanom. Napaka je bila ena sama: projekta so se lotili, ne da bi se soočili z drugačnimi pogledi in kritikami. Pač, edini, ki so se norčevali, so bili Albanci in Rusi, a ti so veljali za državne sovražnike.
-
7. 10. 2022 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
David Graeber in David Wengrow: Pričetek vsega: nova zgodovina človeštva
Skupna knjiga sicer ni prinesla napisane nove zgodovine, njena tema sta v prvi vrsti pradavnina in čas pred našim štetjem. Tja seveda Graeber presadi svoje antiavtoritarne poglede, ko dokazuje, da tečejo začetki civilizacij brez hierarhične oblasti. Kako avtorja rešujeta problem pičlih virov? Arheološke izkopanine, ki nakazujejo oblike življenja v velikih naselbinah, nadgradita zdaj s spoznanji evolucijskih psihologov, zdaj etnomatematikov. Šarlatana, ki ju vodijo spektakularni preobrati spoznanj? Ne, ohranjata stik s fakti.
-
7. 10. 2022 | Mladina 40 | Pamflet
Kakšno politiko vodi Gibanje Svobode? Vprašanje se zdi deplasirano, saj je pred pol leta stranka postala veliki zmagovalec volitev. Volivci so torej vedeli, za koga so glasovali. Toda: ali je kdo od njih tedaj pomislil, da bo stavba parlamenta postala boksarski ring, v katerem se bosta pred kamerami udarila dva svobodnjaška poslanca? Da se bo reaktiviral upokojeni šampion Dejan Zavec in da si bo boksarske rokavice nadela predsednica skupščine Urška Klakočar Zupančič? Tega še vedeževalke niso napovedale.
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Ramón Gómez de la Serna: Gregueríe
Čeravno spominjajo na aforizme, kdaj na cinizme, avtor pravi, da so pogum, da označimo, kar se ne da označiti, ujamemo, kar je bežno, predvsem pa ne smejo biti podobne ničemur, kar je bilo že povedano. Torej jih bo malo, saj jih ni mogoče stresati kot verze ali domislice.
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Pamflet
V torek so se pred parlamentom zgodile prve množične demonstracije proti aktualni vladi zaradi zakona, ki predvideva za istospolne pare možnost posvojitev otrok. V dežju se je zbrala številna množica, ki je napolnila Trg republike. A velika teve hiša POP TV o tem ni poročala, naslednji dan o protestu nista pisala niti časnika Delo in Dnevnik. Javni servis RTV SLO se je zadeve lotil s posebno strategijo. Na spletni strani MMC je med mitingom objavil foto, na katerem je dober ducat protestnikov, medtem ko si lahko istočasno na spletni Novi 24 sledil neposrednemu prenosu, ki je kazal zares številčno množico. Še slabo uro po koncu demonstracij je na MMC-ju kraljevala podoba osamljene peščice sredi velikega trga. V osrednjem Dnevniku je poročilo o demonstracijah prišlo na konec programa, spet s posebnostjo: predvajali so 20 sekund govora vodje protestnikov Aleša Primca, za njim pa enako dolgo izjavo ministra Luke Mesca, ki ga na shodu sploh ni bilo!?? V filmskem posnetku demonstracij pa nacionalka ni pokazala pogleda na celotno množico, ampak le fokusirane prizore, iz katerih gledalec sploh ni dobil vtisa, kako velik protest se je vršil.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Marc Perelman: Barbarski šport
Knjiga je pisana enosmerno, avtorju je vse vnaprej jasno in tako bralcem niza zgolj argumente o malecioznosti vrhunskega športa, ne da bi vsaj skušal pobijati njegove afirmativne momente. Od športnih tekmovanj posebej obravnava predvsem nogometne, kolesarske in atletske spektakle, a še to paberkuje selektivno. Pisanje je kdaj tavtološko: Kitajska z režimom politične diktature je organizirala olimpijske igre z namenom samopromocije, toda šport tu ni gibalo politike, ampak le še eden izmed terenov totalitarnosti. Kdor ne čuti odpora do globalnih športnih manifestacij, knjigi ne bo sledil.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Pamflet
Ob smrti britanske kraljice Elizabete sta se izkazali osrednji televizijski hiši. Teden dni sta poročali o vseh potankostih, ne le, kdo je prišel na pogreb, ampak tudi koga ni bilo, in celo to, da se papež zaradi zdravstvenih težav ni udeležil pogreba. Prve tretjine večernih poročil so bile preprosto poplavljene z dvorskimi rečmi. Še več, RTV SLO je v Dnevniku gledalcem razširila obzorje s podatki, da je pogrebno bogoslužje vodil dekan David Hoyle, da je med drugimi iz berila brala tudi premierka Liz Truss, da je imel pridigo nadškof Justin Welby, manjkal ni niti podatek, da je najvišji uradnik kraljevega gospodinjstva prelomil komorniško palico in jo položil na krsto. Nacionalka je ravnala kot srednjeveški hagiografi v opisovanju življenja svetnikov. Kot plačnik RTV prispevka globoko protestiram, da se je javni servis državljanov Slovenije spremenil v propagandno hišo kraljeve družine!
-
16. 9. 2022 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Ur. Dan Podjed in Katarina Polajnar Horvat: Nevidno življenje odpadkov
Zbornik razprav, ki postavi smetenje kot obliko uničevanja planeta. Združuje dva pristopa: spoznavni in svetovalni, ki pa dominira. Jezikovna študija je denimo simpatična z evokacijo besed, kot so izmečki, nesnaga, svinjarija, nečistoča et simile, vendar se ukvarja le s poljem vidnega in skozi meščansko ideologijo, tako da opusti poskus aplikacije terminov na zrak in vodo; pomislimo le na paradoks, ko nekdo z močnimi kemikalijami kreira aseptično stanovanje in rakotvorna čistila meče v smetnjake in odtoke. Geografska posebej omeni Kornate in turizem, ki je največji dejavnik poplave plastike v morju. Antropološke pa denimo ugotavljajo, da je v Ljubljani okoljsko ozaveščena petina, a še ta večinoma na deklarativni ravni. Od tod stopi v polje metod, kako povečati udejanjeno okoljsko ozaveščenost in odgovornost. Recimo s smetnjakom, ki se pogovarja z odlagalci odpadkov in jim sporoča, koliko in kaj vse so vanj že zmetali, s čimer pritisne na njihovo slabo vest. Tu pa iz antropologije prestopa v prevzgojo oziroma v preobrazbo posameznikov s sistemi spodbud in nagrad. Bolj pragmatično bi bilo sicer navesti primere komunalnih praks posameznih mest po svetu.
-
16. 9. 2022 | Mladina 37 | Pamflet
Pred tednom je Združenje publicistov pozvalo medije, naj nadaljujejo poročanje o spolnem nasilju nad ženskami v zadevi Fotopub, saj ocenjuje, da se o temi komajda poroča. Dejansko neverjetno, običajno se novinarji ukvarjajo z aferami v neskončnost, tokrat v osrednjih medijih le drobtinice in še te speljane na vzporedne aspekte. Hvala Bogu, da imamo javni medij, kot je RTV SLO. Voditelj Igor Bergant je izrekel ilustrativno oceno, ki leti na vodstvo nacionalke: »Če uničijo informativni program, ljudje ne bodo imeli več varnega pristanka, kamor lahko pridejo po dostopne in relevantne informacije. Zamislite si svet, v katerem se vse razlaga prek interneta, facebooka, ali – z vsem spoštovanjem – zasebnega tiska. Družba nujno potrebuje zanesljiv javni servis informacij.«
-
9. 9. 2022 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Gregor von Rezzori: Spomini antisemita
Deček avstrijsko-italijanskega rodu, ki je odraščal v Bukovini, na skrajnem robu habsburške monarhije, se je spominjal: »Večina drsalcev je bila žal Judov. Na mojo žalost je bilo med njimi veliko lepih punc, v katere sem se proti svoji volji zaljubljal do ušes.« Živel je v družbi, kjer so pokali štose: »Veš, kaj je smola? – Greš na lov, po poti pa srečaš Juda.« Roman torej razkriva predvsem duh časa dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja, ki je vel po romunskih in avstrijskih mestih, vsebina pa zadeva njegove ljubezenske zveze z Judinjami. Ko je iskal ženske čare, se je kot antisemit često zagledal prav v objekte prezira svojega kroga, zaradi česar ga je bilo sram pred svojimi. Tudi Judov ni imel za manjvredna bitja, nasprotno – imel je precej prijateljev med njimi. Njegov antisemitizem nikakor ni bil rasističen, zanj so bili to bolj ljudje z neke druge zvezde. Ko je torej na Dunaju po anschlussu leta 1938 doživel preganjanje Judov, je nacistično sistematično izničenje teh pri njem ugasnilo podedovani antisemitizem; zdaj so človeški odnosi prevladali nad stereotipi in ideologijami. Seveda ni postal antinacist, saj je bil vendar pobalin in dandy, ne pa junaški upornik.
-
9. 9. 2022 | Mladina 36 | Pamflet
Nedavni izstop Marte Kos iz predsedniške tekme sproža vprašanje o moči stranke Gibanje svobode. Ta hip je na vrhuncu moči: lahkotno sprejema zakone, menjava člane nadzornih svetov, celo direktor UKC Ljubljane, ki se je uprl pozivu ministra Danijela Bešiča Loredana, da naj odstopi, se je po dveh tednih sam umaknil. Visoka funkcionarka vladajoče stranke, ki je imela odločno podporo Roberta Goloba, je po visokih začetnih odstotkih podpore iz meseca v mesec vztrajno padala in izgubljala proti vodečima predsedniškima pretendentoma. Povsem drugače, kot je bilo na začetku leta s poletom Goloba, ki je brez programa čudežno povečeval svojo priljubljenost. Takrat je bil trade mark Gibanje svobode avtomatični katapult v popolno zmago s skoraj 40 odstotki, zdaj je njegovi izbranki kazalo pičlih 10 odstotkov. Jeseni prihajajo lokalne volitve, ki znajo prinesti še bolj uborni rezultat. Odločitev predsednika stranke, da v Ljubljani ne bodo imeli županskega kandidata, ker je aktualni odličen, je še dodatni znak defetizma, ki velikemu zmagovalcu napoveduje usodo strank Alenke Bratušek, Mira Cerarja, ml. in Marjana Šarca.
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Rafael Mihalič: Energetika za vsakogar in za vse ostale
Všečne ideje je preprosto premeril s številkami. Apokaliptični krik, da Grenlandija zaradi globalnega segrevanja izgubi 100 milijard ton ledu na leto, je ocenil z njenim volumnom ter postavil, da bi potrebovali 12.500 let, da se stali polovica. Tirado, da fosilna goriva drastično povečujejo CO2 v atmosferi, odplakne preprost izračun celotnega volumna atmosfere, ki pokaže, da CO2 v njej na merilu dvosobnega stanovanja pomeni dve kapljici. Navdušenje nad baterijami odpihne izračun, da za izdelavo baterije, ki hrani energijo enega sodčka nafte, porabimo 100 naftnih sodčkov. Če hoče človeštvo ohraniti dosedanjo ponudbo energije, potem ne more staviti na dominacijo solarne in vetrne, zakaj tudi v dnevih, ko ni sonca in ne piha, energetski sistem potrebuje sočasno stabilni vir energije, saj po fizikalnih zakonih elektrike ne moreš skladiščiti kot običajne produkte. Ali nesmisel biodizla: če bi na Slovenskem vse njive zasadili z oljno ogrščico, bi pridobili sedmino potrebne nafte in ostali brez hrane. In sploh fama o sončni elektriki: solarni kotlovnik na strehi je bistveno bolj donosen od sončnih celic.
-
26. 8. 2022 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Ta ameriški filozof je v prvi polovici 19. stoletja za dve leti zapustil mestno civilizacijo in si postavil kočo sredi divjine. Cognetti je njegov čas skrčil na četrtino in tudi ni bival kot eremit. Toda postavil je antipod hribovskemu turizmu, ki pritegne meščana, da odide iz betonske džungle v lično hišico, kjer ima ves luksuz bivanja in high tech ter dnevno zre na planine in pohaja po njih, zvečer pa pošilja fotke po družabnih omrežjih. Zaživel je namreč kot gorjan v skromnem bivališču brez tople vode, plina in elektrike. Od tod se potika po brezpotjih, išče jezero, ki ga ni, spi med potmi v spalki v polpodrtih lopah, običajno lačen, vseskozi utrujen in izčrpan, za posladek si speče žaltave pistacije, ki jih je nekoč nekdo pozabil v šupi. Živi kot divjak. Odkriva samoto: ni ga bolj družabnega bitja, kot je samota, sicer pa – človek, ki misli, je vedno sam. Osama kot terapija duha – če smo v družbi, smo kmalu izčrpani. Čeravno običajno sam, zahaja v družbo gorjanov. Ta je posebna, saj ne potrkaš na vrata in ne začneš klepeta ob ponujenem šnopsu. Divji gorjan zre hribolazce kot mimobežnike, z njimi se ne bo ukvarjal, bo kratko odrezav in ignoranten. Kako pristopa avtor, divji deček? Pritegne jih s samobitnostjo, se jim ponudi v pomoč pri delu. Gorjan je posebno bitje: nima družine in ne hiše, ne voli, prek spleta je nedosegljiv, ne potrebuje denarja za hrano in pijačo, nima televizorja in avta. Njegov pastir je anarhist, ki je v nekem hipu spoznal, da mu manjka besed, in je zato začel brati Sartra in eksistencializem. Koliko meščanov pomisli, da bi razširili svoj besedni zaklad, ki je besedišče, pobrano s spleta in iz kramljanj? Koliko jih obrne načelo dnevnega ugodja in opiše potikanje: opijanil sem se s soncem, naporom in vetrom?
-
19. 8. 2022 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Osnovni žanr je kriminalka, postavljena v sodobni Beograd, ozadje pa zakrita nedavna srbska zgodovina. Poligon je sojenje, ki določi glavne akterje: advokata, politika, tožilko, sodnika, kriminalista, novinarko, klošarja, plesalko, osebnega stražarja, advokatskega pripravnika, vdovo in detektiva, ki so upodabljani kot psihološki portretiranci. Sočasno ob ljubezensko-morilskih skandiranjih izstopata razkrivanje sistemske korupcije in vloga medializacije sodnih procesov. Tema, ki je na Slovenskem celo literarni tabu – smo kdaj naleteli na roman o podkupljenem predsedniku sodišča in od kriminalcev plačanih tožilcih?
-
12. 8. 2022 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Trije ducati javnih spomenikov iz časa Franca Jožefa, Karađorđevićev in prvi partijski iz poletja 1945 običajno prinesejo togo faktografijo, umetnostni zgodovinar Globočnik pa jih je spremenil v napeto branje, v katerem zgodbe vratolomno preobračajo svoje tokove. Ko so za Prešernov spomenik v Kranju 1852 rodoljubi zbrali lepo vsoto goldinarjev, je nekdo protestiral, da medtem njegovi otroci umirajo od lakote, in so del vsote primaknili deci. Za misijonarja Knobleharja so sklenili, da iz Neaplja pripeljejo njegovo truplo in mu postavijo velik spomenik, a so ga v mnoštvu idej postavili v Kartumu, na domačiji spominsko ploščo (1867), večino denarja pa dali za misijone, za pisca njegovega življenjepisa in za skupino, ki je obiskala in odprla grob. Odkritje spomenika Anastaziju Grünu (1886) je ljubljanski župan hotel prepovedati, potem so stari Slovenci divje demonstrirali in v slabem letu nanj izvršili 27 atentatov z barvami in jajci. Slava cesarju Francu Jožefu (1908) bi morala biti samoumevna, a vmes se je pripetilo, da je podjetje z marmorjem bankrotiralo in trije advokati so marmornatega cesarja reševali iz stečajne mase; ko so ga desetletja kasneje zamenjali z Miklošičem, je arhitekt protestiral, ker ga niso vprašali za privolitev. Slomškov kip v Mariboru (1878) je doživel prepoved svečanosti, še prej je organizacijski odbor prosil Bleiweisa za posrednika pri nižanju cene kiparja, ki je bil izbran pod pogojem, da kip spremeni, da bo bolj podoben Slomškovemu portretu.
-
5. 8. 2022 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Malcolm Gladwell: Pogovarjanje z neznanci
Torej priročnik o smereh pogovorov z ljudmi, na katere trčimo prvič? Stare vzgoje so predpostavljale nevarnost in so zato mladim polagale na dušo – ne pogovarjaj se z neznanimi, ki te ogovorijo na ulici. Enako Gladwell opisuje tragične primere, ki jih je porodila napačna komunikacija z nepoznanimi. Na začetku je presoja – kako oceniti neznančev značaj? Nekaj, kar se sliši enostavno, zgledi hitro ovržejo. Tu avtor opusti slehernike in pobira zglede velikih likov. Britanskega premiera Chamberlaina, ki se je sestal z nemškim kanclerjem Hitlerjem in ga zgodovinsko usodno napačno ocenil. Ne, to ni bila izjema, tudi CIA je zgrešeno presodila svoje agente na Castrovi Kubi. Podobno je bilo pri zloglasnem finančnem prevarantu Madoffu, številnih žrtvah posilstev na zabavah v ameriških kampusih, ubitih aretirancih pri policijskih intervencijah etc. Seveda ni dileme, kdo so tu negativci, a pisec naredi korak naprej: ali bi se žrtev lahko izmaknila katastrofi? Njegova finalna poanta je logična – ker se ne znamo pogovarjati z neznanci, nazadnje obsojamo neznanca, kadar gre kaj narobe. Toda čemu potem knjiga? Mar bralcu razkriva veščine varne distance pri srečevanju z nepoznanimi?
-
29. 7. 2022 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Civilizacija: zgodovina sveta v 1000 predmetih
Zasnutek je vratolomen, saj namesto zgodovine političnih režimov prinese predmete, ki so dominirali skozi čas. V starem Egiptu so imele denimo plemkinje lepotilne potrebščine, kot so lonček za črnilo za oči, posoda za belo kremo, palička, kamenček za drobljenje, pa tudi kamena paleta, na kateri so drobile in mešale barvila. Ali koncept knjige torej poudarja, da je vse tu že pet tisoč let, da so razlike le v finesah? Nak, vsako obdobje prinaša drugačen set instrumentov, zaradi njih številčnosti pa zmanjka prostora za pojasnila, kako so bili uporabljani v vsakdanu, od kod so prišli, kateri sloji so jih uporabljali. Rezultat je zatorej podoben, kot če se laik znajde v velikem muzeju, kjer sledi predmetom ali v galeriji slikam, ne da bi poznal njihove smisle oziroma kontekste.
-
29. 7. 2022 | Mladina 30 | Pamflet
Če bi šteli ponavljanje sloganov, vodi v zadnjem obdobju odločno – politiko iz nacionalke. Nastal je za potrebe spremembe zakona o RTV, ki bi vladajoči koaliciji omogočil, da zamenja vodstvo nacionalke. Njegova posebnost pa je, da učinkuje na prvi pogled, potrebno ga je le ponavljati iz tedna v teden. Vsebina in premislek sta nepomembna, diskusije in javne razprave so odveč, vse je jasno, novi zakon je treba sprejeti na mah.
-
22. 7. 2022 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Boštjan Videmšek, Maja Videmšek, (foto) Matjaž Krivic: Zadnji dve: Najin in Fatu
Kratko biološko in etično vprašanje, ampak – kako iz tega narediti nekajstostransko knjigo? Videmšek & Videmšek sta utopijo predstavila kot izvedljivo prihodnost, obenem pa prinesla še kontekstualne vpetosti. Živalska vrsta, ki jo je v izumrtje pahnil divji lov, lahko preživi samo v azilu. Nacionalni park v Keniji na 100 kvadratnih kilometrih, ki je obdan z električno žico in ga varuje slaba stotina oboroženih rangerjev, je prvi pogoj projekta ob seveda drakonskih kaznih dosmrtnega zapora za divje lovce. A glavni problem ostaja – od kod dobiti očeta? Pri bližnjih vrstah nosorogov? Ne, še pred izumrtjem moških predstavnikov so v kriolaboratorijih zbrali spermo petih samcev in oocite 12 samic. Nekaj jokerjev je torej na voljo, tudi zamisel, da nova bitja donosijo črne nosoroginje. A ob tako pičlem materialu ni tvegati poskusov, ki bi izpraznili semensko-jajčno banko. Sočasno kajpak potekajo raziskave, pri katerih celo iz zamrznjenega kožnega tkiva drugih predstavnikov vrste ustvarijo matične celice, iz njih pa lahko ustvarijo nove oocite. V igri so milijoni, vloženi v razvoj znanosti, ki bi oživila funkcionalno izumrlo vrsto nosoroga. Je potreben le čas? Tu se zgodba dramatično zaplete: kaj bo nastalo iz mladička, ki bo na svetu sam, brez starševskih figur? Za socialni razvoj potrebuje Najin in Fatu, a njima so leta šteta.
-
22. 7. 2022 | Mladina 29 | Pamflet
Zrak in voda izpadla iz televizije
Čim je državni svet izglasoval veto na zakon o RTV, je državni zbor že za naslednji dan napovedal, da bo izvedel razpravo na matičnem odboru, potem pa istega dne ponovno glasovanje o zakonu. Ideja ustavne ureditve, kjer drugi zbor kdaj ustavi zakonski predlog, je signal parlamentarcem, naj še enkrat premislijo o zadevi, medtem ko ga vladajoča koalicija razume le kot športni spopad, v katerem morajo pač o istem dvakrat glasovati. Torej zakon, katerega smisel je naglica. Že pred tednom so v ponedeljek na posvet na hitro povabili nekaj medijskih proučevalcev in akterjev, tri dni za tem pa sprejeli isto dikcijo zakona, ki so jo imeli spisano že pred tem. Čemu je torej služila razprava v parlamentu? Nič od rečenega niso predlagatelji zakona vključili v zakonsko novelo, dogodek so rabili le za teater, za dokaz, da vladajo kot demokrati, saj oponentom pustijo govoriti.
