Bernard Nežmah
-
15. 7. 2022 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Jordan B. Peterson: Zemljevidi pomena
Njegovih 12 pravil za življenje je biblija za konservativce, podobna uspešnica je tudi Onkraj reda; je torej eden najbolj popularnih intelektualcev dodal še tretjo nadgradnjo? Nak, to delo je izšlo leta 1999 in je bistveno drugačno od zadnjih dveh.
-
15. 7. 2022 | Mladina 28 | Pamflet
Običajno nas vodi prepričanje, da je to to, kar vidimo. Oziroma da se je zgodilo to, kar smo videli na ekranih.
-
8. 7. 2022 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Ahac – knjiga o Dušanu Pirjevcu
Pirjevčeva predavanja na primerjalni književnosti so bila osrednji intelektualni dogodek, na katerega so prihajale množice študentov, ki pri njem sploh niso bile vpisane, v klopeh so sedeli pomešani med študentarijo celo udbovci in si beležili disidentske misli. Slavist dr. Marjan Dolgan mi je pripovedoval, da jih je Pirjevec prepoznal in se na predavanju obrnil nanje tako, da se potem niso več pojavili. V čem je bil torej tako drugačen od sodobnikov, kakšne misli je razvijal, ki jih drugod ni bilo moč slišati?
-
8. 7. 2022 | Mladina 27 | Pamflet
Aktualna vlada je izjemno učinkovita pri odstavitvah članov nadzornih in drugih svetov vsemogočih institucij. Zadnjič so zamenjali vrhovne odbornike v ducatu slovenskih bolnišnic, praktično vsepovsod. In razlog? Minister Danijel Bešič Loredan je izpostavil, da so vse poslovale z izgubo. Če so povsod v rdečih številkah, potem to ni problem posameznih bolnišničnih vrhov, ampak preprosto dejstvo, da je zdravljenje državljanov stalo več, kot je znesel njihov budžet. V čem je torej njihova napaka? Da bi morali zavračati obolele, ker je država predvidela, da bo prebivalstvo bolj zdravo??? No, o tem ni bilo dialoga, pač pa so v naslednjem tednu zamenjali še nadzornike na Onkološkem inštitutu. Jasno, posloval je z izgubo? Nak, ta je beležil pozitivne rezultate. Na svoje načelo odstavitve zaradi minusov so v nekaj dnevih pozabili.
-
1. 7. 2022 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Adam Grant: Premisli še enkrat
Običajno se ljudje postavljajo, kaj vse vedo, avtor pa kot najboljšo lastnost izpostavi prav dvom, odprtost, da spremenimo poprejšnja prepričanja. Nič novega, Sokrat je pred poltretjim tisočletjem izzival z Vem, da nič ne vem. Kjer pa se ni bahal z lastno nevednostjo, ampak je zastavil pot miselni radovednosti, ki se je pripravljena spraševati o vseh svojih mnenjih. A Grant med bralci ne meri na filozofe in na začetku prinese nekaj odličnih primerov, ki ponazorijo, zakaj je bilo prelomno za uspeh to, da je posameznik v nekem hipu ustavil svoje delovanje, na novo premislil svoje početje in se zadeve lotil popolnoma drugače. Situacije torej, s katerimi se lahko slehernik identificira in prek njih pomisli, kje vse je bil sam ujet v stereotipne poglede. Avtor je, da bi knjigo še izboljšal, uporabil svoje izkušnje svetovalca Billu Gatesu, vladnim službam in drugim velikim korporacijam. Toda prav ta več mu odtuji bralca. Topike, kako prepričati necepilce o koristih cepljenja ali kako v multinacionalki ustvariti vzdušje, ki bo zaposlene spodbujalo k prostemu izražanju poslovnih sugestij, so kajpak podučne, a z njimi v zasebnem življenju nimaš kaj početi.
-
1. 7. 2022 | Mladina 26 | Pamflet
Besedovanja o vlogi nacionalke izpostavljajo njen izjemni položaj med množičnimi mediji, kjer da velja za poslednjo vez s civilno družbo, saj za razliko od drugih posebej skrbi za obveščenost javnosti. Ena izmed dominantnih slik prikazuje RTV SLO kot apriorni piedestal slovenskega novinarstva.
-
24. 6. 2022 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Čeravno velja za uničevalca, ga avtor predstavi skozi historične perspektive kemije, pirotehnologije in biotehnologije. Tu so kajpak veliki požari: ko so pogoreli Neronov Rim, Moskva med Napoleonovim pohodom in London 17. stoletja. Največji je sicer gorel nepretrgano skoraj pol leta v Kanadi – leta 1950 – in požgal 1,4 milijona hektarjev gozdov. Njegov tekmec se je širil po borovih gozdovih Sibirije leta 1915 in proizvedel dimni oblak v velikosti Zahodne Evrope. Torej največji apokaliptični jezdec na svetu?
-
24. 6. 2022 | Mladina 25 | Pamflet
Državni zbor je te dni razpravljal o razmerah na RTV Slovenija in pozval vodstvo nacionalke, da dosledno zagotavlja ustavno pravico do obveščenosti in da naj nemudoma preneha izvajati pritisk na uredniško neodvisnost. Čuden dogodek. Ustavna funkcija parlamentarcev je, da sprejemajo zakone, jasno da kdaj tudi oblikujejo smernice za nacionalno politiko. Da pa bi se postavili na mesto moralnega razsodnika v stavkovnem sporu državnega medija??? Formalno je sicer poslanska skupnost povezana z nacionalko prek članov programskega sveta, v katerega so izvolili svoje predstavnike. Parlamentarci nimajo neposrednega vpliva, ampak so ga v skladu z zakoni prestavili na programske svetnike, ki tvorijo obliko civilne družbe, ki je najvišji organ vodenja osrednje RTV hiše.
-
17. 6. 2022 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Franc Rode: Vse je dar – spomini
Opus je kardinalski – skoraj 700 strani na izbranem papirju in v žlahtnem jeziku. V domačih razmerah ga po obsegu in ostrini prekosi ljubljanski škof Anton Jeglič (1850–1937), katerega 30 let škofovskih dnevnikov v večjem formatu preseže 1100 strani, napisanih često z jedkim stilom, v katerem lahkotno s škofovsko ironijo obračunava s svojimi in z liberalci. Seveda pa je škof Jeglič omejen na domače zadeve, medtem ko je kardinal Rode svetovljan, ki je bil kot prefekt v samem vrhu svetovnega katolištva. Njegov stil je zato seveda diplomatski.
-
17. 6. 2022 | Mladina 24 | Pamflet
Predsednik vlade je obiskal največje štajersko mesto in izrekel: Mariboru bomo vrnili del sijaja, ki ga je nekoč imel. A na novinarski konferenci premier Robert Golob ni doživel vprašanja: zakaj bi mu vrnili le del, ne pa celoten sijaj? Pripovedoval pa je, da bo vodil politiko decentralizacije, a ostal je le na ravni sladkih besed, saj ni napovedal najpomembnejšega - s kakšnimi ukrepi bo vračal sij pokrajinam in mestom zunaj Ljubljane.
-
10. 6. 2022 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Caroline Criado Perez: Nevidne
Finci so opravili raziskavo, ki je pokazala, da samske ženske bolje okrevajo po srčnem napadu kot poročene. Slednje namreč opravijo na teden še za vsaj sedem ur neplačanega dela za moža.
-
10. 6. 2022 | Mladina 23 | Pamflet
Ena prvih potez Golobove koalicije je bila izdelava seznama vseh zaposlenih na vladi od 1. januarja 2020 pa do 1. junija 2022. A v hipu, ko je bil imenik sestavljen, se je pojavil problem: kaj zdaj z njim? Kdo bo to presojal, da se stvar ne prelevi v samovoljno čistko? Ko oblast namesto ustaljenih nadzorstvenih poti vpelje ad hoc organ, ki bi nastopal kot vrhovni pravičnik, je to zanikanje pravne države. Toda na načelni ravni je lahko reč celo smiselni vpogled v širjenje državne birokracije oziroma v lahkotnost vladanja, ko oblastniki po svojih kapricah menjavajo in postavljajo uradništvo. A ne v tem primeru. Nerazumljiv je namreč izbor začetka. Zakaj bi poleg ravnanj Janševe vlade pregledovali početje Šarčeve vlade od leta 2020? Kdaj je bila že imenovana? Sredi septembra 2018. Prvo leto in pol njenega delovanja se torej ni znašlo pod lupo, ampak le zadnja dva meseca. Naravoslovec Golob je vpeljal primerjalni princip, po katerem primerja poslednje mesece vzdihljajev Šarčevega aparata in dobri dve leti Janševega. Zakaj niso vzeli celotnega parlamentarnega obdobja štirih let? Ko bi vladi primerjali po vsoti zbranih davkov, bi pri prvi ne šteli le dveh mesecev, pri drugi pa dveh let! Absolutno zgrešeni pristop. Toda: ali je kakšen izmed osrednjih medijev zastavil aktualnemu premierju vprašanje: zakaj ne boste opravili pregleda celotnega obdobja pred Janševim mandatom? Nak, Golob ima privilegiran položaj v medijih, saj se ga že med volilno kampanjo ni spraševalo podrobno o njegovih zaslužkih, zdaj pa je servilnost preskočila na višjo raven, ko zgolj prenašajo, kaj bo naredil, od nikoder pa vrtajočih vprašanj tipa - zakaj prav to?
-
3. 6. 2022 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Enric Marco je tri desetletja kot preživeli iz nacističnega taborišča predaval, dajal intervjuje, prejemal odlikovanja, bil predsednik zveze taboriščnikov, nastopal kot osrednji medijski lik španskega antinacizma in antifrankizma, potem pa so razkrili, da sploh ni bil v nemškem lagerju. Torej – slepar nad sleparji. In to tako velik, da je imel še potem vrsto zagovornikov, od Claudia Magrisa, »Lažnivec, ki govori resnico«, do nobelovca Vargasa Llose, ki je pohvalil njegov genialni sleparski talent pripovednika, in množice drugih, ki so tudi po škandalu ostali očarani nad njegovo osebnostjo.
-
3. 6. 2022 | Mladina 22 | Pamflet
Pozabljajoči snovalci javnega mnenja
V nedeljo so spletne strani nacionalke in POP TV poročale o razpadu bojne moči ruskih agresorjev v Ukrajini. Branilci so jim med drugim uničili tretjino tankov, tako da je Putinova armada primorana uporabljati več kot 50 let stare tanke T-62. Par dni kasneje beremo o uspehih ruske ofenzive v Donbasu, kjer so osvojili že dve tretjini ključnega mesta Severodoneck. Kaj se je torej zgodilo? Možnosti sta dve. Ali so tankisti v polstoletnih tankih dosegli preboj, ki ga poprej mesece niso uspeli v najsodobnejših oklepnikih? Kar bi impliciralo, da je modernizacija vojske nesmiselna, ko pa so arhivska orožja učinkovitejša. Druga razlaga deluje bolj stvarno, a sporočila ukrajinskih oblasti o silnem uničenju sovražnikove oborožitve postavi za laž.
-
27. 5. 2022 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Christel Petitcollin: Kako razmišljati bolje
Kadar avtorica popularni priročnik nadgradi z novo knjigo na isto temo, je to znak, da prvotno delo ni delovalo na bralce, da bi se skozi branje predrugačili. V isti koži bodo poskusili v drugo.
-
27. 5. 2022 | Mladina 21 | Pamflet
V Kijevu so na dosmrtni zapor obsodili tankista Vadima Šišimarina z obtožbo, da je ustrelil 62-letnega civilista na kolesu. Glavni dokaz sta bila njegovo priznanje in potrditev njegovega sobojevnika, toda oba ruska vojaka sta že mesece v zaporu brez stikov z zunanjim svetom. Tako je nekoč počela inkvizicija, ki ji je zadoščalo priznanje obtoženke, da je čarovnica in že je končala na grmadi. V tridesetih in štiridesetih so na stalinističnih procesih obtoženi sami sebe obtožili izdajstva in končali pred strelskim vodom. No, vseeno obstaja razlika, ukrajinska država mu je določila zagovornika in advokat Viktor Ovsjanikov, ki z obrambo sicer ni motil procesa, je po sodbi napovedal pritožbo, rekoč, da je sojenje potekalo pod družbenim pritiskom, ki je vplival na odločitev sodišča.
-
20. 5. 2022 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Didier Eribon: Vrnitev v Reims
Številne knjige, predavanja in članki so ga umestili v svetovni intelektualni svet, ki seže do Berkeleyja in Cambridgea. On pa ne piše o uspehih, ampak o bolečini. Ne sledi slavi, ne stresa anekdot, motri bolečino. Bil je otrok tovarniških delavcev na periferiji, in ko je v sebi začutil geja, je bil deležen šikaniranja, posmehovanja in poniževanja, nič ni kazalo, da se bo lahko kdaj afirmiral v meščanskem svetu. Seveda ni bil povzpetnik, ki bi si prizadeval za promocijo za vsako ceno in bi za to zatajil samega sebe. V samoanalizi svojega bivanja ne poantira jeze na surovi milje, temveč sledi svoji miselni formaciji. Zapečatil ga je Sartre: »Pomembno ni to, kar delajo iz nas, temveč kaj sami delamo iz tega, kar so naredili iz nas.«
-
20. 5. 2022 | Mladina 20 | Pamflet
Vodja zmagovite stranke Robert Golob je soočen s predlogi tridesetih zakonov nove opozicije dejal, da so to otročarije, neumnosti in nagajanje. In glej čudo – osrednji mediji so takoj prevzeli njegovo terminologijo in tako sledimo podobi o uničevalni opoziciji. Če je bilo vlaganje zahtev Levice za referendume v minulih letih predstavljeno kot legitimna opozicijska poteza, ki poskuša blokirati implementacijo vladnih zakonov, je identični postopek sedaj razglašen za destruktivno nagajanje.
-
13. 5. 2022 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Werner Herzog: Le crépuscule du monde
Onoda je bil japonski častnik, ki ni vedel, da se je svetovna vojna končala avgusta 1945, in se je še 30 let boril na filipinskem otoku. Peklensko resno: preživel je 111 zased, postrelil nič koliko domačinov, dokler ni cesar poslal njegovega medvojnega poveljnika, da mu sporoči, da je vojne konec. Kako mu je uspelo na naseljenem otočku dolžine 125 in širine nekaj kilometrov? Skrival se je v gostem tropskem gozdu, vsak dan spremenil lokacijo, deloval kot žival, ki vse vidi in vse sliši. Mnogi se gredo igre preživetja v divjini, toda tri desetletja? Kako v vlažnih tropih prižgati ogenj, kako ohraniti orožje, da ne zarjavi? Predvsem pa – kako ohraniti razum? Ko se mu je na koncu iz grmovja prikazal 88-letni nekdanji major Tanaguči in mu povedal, da je tistega dne 9. marec 1974, je prebledel. V svojem koledarju se je namreč zmotil za pet dni! Brez časopisov, brez ure, brez papirja in svinčnika. A vseskozi ga je vodil razum, neko obdobje je delil še s tremi vojaki, večino preživel v dvoje, zadnja leta sam. Kako so lahko verjeli, da vojna še kar traja? Iluzija norosti? Nikakor, v petdesetih letih so prek njih bobneli ameriški bombniki in dobro desetletje pozneje spet nekaj let; prvič so bombardirali Korejo, drugič Kambodžo in Vietnam. A kako sta se sploh našla vojak in režiser? Ko so slednjemu med obiskom na Japonskem ponudili sprejem pri cesarju, jih je zavrnil, češ kaj naj se pogovarja s svetostjo, in potem so osupli gostitelji izdavili: koga pa bi rad spoznal? – Jasno, Onodo. Toda zakaj bi mu ta sploh razkril svojo zgodbo? Avtor Fitzcarralda je poznal govorico džungle, sam brodil po gozdovih v avtobioromanu Hoja v ledu. Varlam Šalamov je 30 let preživel v gulagih Sibirije in sam napisal Kolimske zgodbe, Onoda je živel film – po vdaji ga je slavnostno sprejel ekstravagantni filipinski predsednik Marcos –, njegovo ekosofsko podstat bojevnika pa je razumel šele Herzog.
-
13. 5. 2022 | Mladina 19 | Pamflet
Še preden je zmagovalec volitev Robert Golob postal mandatar, je napovedal, da bo število ministrov povečal za tri. V naslednjem koraku je med imenskimi predlogi obelodanil še Marjana Šarca in Alenko Bratušek. S tem je povečanje osmislil, toda ta sprememba je nastala zaradi njegovega načrta, da v svojo stranko vključi še stranki LMŠ in SAB, kar pomeni, da prve mandatarske poteze vleče z mislijo, kako na jesenskih lokalnih volitvah povečati moč svojega Gibanja Svoboda. Prva je torej misel na lastno korist. Bodoči premier obdan z dvema bivšima premieroma nakazuje simbolno moč, toda ko je vladni predsednik Šarec pred štirimi leti osnoval vlado z dvema ex-premieroma Bratuškovo in Cerarjem, jr., je vlada razpadla že po dveh letih.
-
6. 5. 2022 | Mladina 18 | Kultura | Knjiga
Malcolm Gladwell: Bombniška mafija
Med drugo vojno je skupina ameriških aviatičarjev prišla na idejo, da bi namesto strahotnih bombardiranj sovražnikovih mest zadela v srce vojaškega stroja – tovarne vojaške opreme; in to z natančnimi merilniki, zaradi katerih ne bi pustošila daleč naokoli. Avtor prinese dva primera: nemški Schweinfurt in Japonsko 1945. V prvem so skoraj ustavili proizvodnjo krogličnih ležajev, kar bi pomenilo izbris tankovske in letalske sile rajha, a so takšne akcije odpovedali zaradi grozljivih ameriških izgub. Japonska je pa sploh šokantno razkritje zamolčane strani zgodovine. Letalskega poveljnika, ki je z eskadriljami minuciozno uničeval proizvodnjo letalskih motorjev, so zamenjali z ambicioznejšim kolegom. Ta ni imel zadržkov do civilistov in je japonska mesta obstreljeval z napalm bombami, tako da je v enem napadu praktično požgal Tokio in pustil za seboj 100 tisoč mrtvih meščanov. Ja, hiše so bile iz lesa. Dim nad Tokiem je segal 8000 metrov visoko, sočasno je gorelo od 50 do 1000 uličnih blokov, v šestih urah je zaradi požara izgubilo življenje več ljudi kot kadarkoli v zgodovini. Pekel na Zemlji! A sedaj presenečenje: učili smo se, da so atomski bombi vrgli, da bi z enkratnim dejanjem končali vojno, toda dnevne devastacije z napalmom so se vrstile dan za dnem tudi po Nagasakiju. Ko so se posadke vrnile s poslednjega požiga Isesakija, so v oporišču izvedele, da je pred tem Japonska že kapitulirala. In še finalni šok – komandant LeMay je požgal 67 japonskih mest, ne da bi ameriški vojaški vrh to odobril! Post festum pa še finalni cinizem: 20 let po tem mu je japonska vlada podelila najvišjo nagrado za pomoč pri razvoju japonske letalske samoobrambe!?
-
6. 5. 2022 | Mladina 18 | Pamflet
Renomirani pravnik je v Delu izid volitev pospremil z oceno, da je odslej Slovenija svobodnejša, bolj liberalnejša, bolj socialna in demokratična. A ta precej razširjeni pogled ima šibko točko, saj predpostavlja, da so svoboda, liberalnost, socialni čut in demokratičnost nekaj, kar slikovito potegne čarovnik iz rokava in se zgodi naenkrat, to pot z zmago Roberta Goloba in zaveznikov. In po drugi strani, da je premagana koalicija že sama po sebi utelešenje zla. No, če sledimo dominantnim medijem, bi zadnjo Janševo vlado opisali kot rušenje pravne države in premierovo žaljenje kritičnih novinarjev. Ker sta se ravno zvrstila dan svobode medijev in dan smrti jugoslovanskega predsednika Tita, preverimo analogijo. Je veliki vodja zapisan v medijskih poročilih kot politik, ki je rušil pravno državo in osebno napadal časnikarje in književnike? Nikakor, Janša jo v medijskih očeh slabše odnese od Tita. Ampak pustimo dva voditelja in pojdimo v čas, ko pri nas še niso objavljali svetovnih lestvic medijske svobode. Leta 1987 je pri eni izmed zaplemb Mladine tožilka še posebej pohitela in jo je konfiscirala, še preden je bila zvezana v naslovnico. Naš branilec Matevž Krivic je oporekal, da so zaplenili nekaj, kar še ni bilo časopis, da je to protizakonito in partijskemu sodstvu podkuril s spominom na kraljevino Jugoslavijo, kjer je založnik Ciril Vidmar lahko izdal Kardeljevo knjigo Slovensko narodno vprašanje, saj je kraljevi tožilec postopil po zakonu, torej počakal, da so mu izvod dostavili, ga prebral in izdal prepoved, vmes pa je založnik levji del naklade že poslal med bralce. A sodnik Hinko Jenull, danes tožilec, je bil gluh za dobesedno razumevanje prava in je zaplembo potrdil. Takrat smo živeli v času brez zgodovine časnikarstva, kaj dlje kot do predvojnih komunistov ni segla. V času naših pradedov je v sedemdesetih letih 19. stoletja osrednji dnevnik Slovenski Narod vodil literat Josip Jurčič, ki je doživel stotino zaplemb, a sodobni bralec tega v knjižnih arhivih ne opazi. Pravzaprav se čudi, kako je mogoče, da so ohranjeni in zvezani tudi zaplenjeni izvodi? V spominih je njegov prijatelj in politik Josip Vošnjak popisal urednikovo strategijo: Kadar smo imeli občutek, da nas zaplenijo, smo skrili sto izvodov, ki smo jih dali v kuverte in po pošti poslali našim izpostavljenim naročnikom. Na pošti so posumili, kaj je vsebina, in o tem obvestili deželnega predsednika grofa Auersperga, ki pa si ni drznil odpreti kuvert, ker bi s tem kršil ustavno pravico nedotakljivosti poštnih pošiljk. Avstrijsko cesarstvo je vzelo postavo za sveto in stisnjenih zob sprejelo, če so jih časnikarji izigrali v okviru zakona.
-
29. 4. 2022 | Mladina 17 | Kultura | Knjiga
Mauro Corona: Kot kamen v rečnem toku
Italijanski pisatelj in kamnosek Corona ne prihaja iz vrst kulturnih nevladnikov. Tudi nima težav, o čem bi pisal, kaj bi upodabljal. Bogastvo inspiracije zanj je peklenska mladost. Imel je srečo, da je živel bogu za hrbtom in zato ni končal na naslovki revije, ki bi pozivala dobrodelnike, naj pomagajo fantičku brez čevljev in igrač. Seveda je imel moč, da se ni omejeval z bedo in je iz nje potegnil več, kot mu je ponujala. Z nožem je v kos lesa vrezal luknji in si ustvaril prijatelja v igrivem škratu, leseno skledo je spremenil v ščit in v družbi bratov se je naenkrat znašel, obdan s skladovnico igrač. Kljub temu je bolečina prevladovala nad veseljem, a pomanjkanje ga je gnalo – ker fantič pozimi ni imel kaj početi, vendar je poslušal klic telesa, je podrl javor in si stesal priložnostne smuči. Vmes je prišel božič, najtrpkejši trenutek – dan, ko so vsi otroci dobivali darila, le on z bratoma nikoli nič. To je zarezalo v dušo, vendar sprožilo v njem razmišljanje, tako da je doumel: babica jim ni mogla reči, da nima darov zanje, ker je brez soldov, ampak zato, ker so bili poredni. S tem jim je nevede prišepnila modrost gorjanov – sam se lahko izkoplješ iz brezupa. Ko so ga po dedovi smrti poslali med salezijance, se je kot hribovec upiral redu, a mu je uspelo pogled od mikov narave prestaviti še na magijo literature.
-
29. 4. 2022 | Mladina 17 | Pamflet
Nacionalne parlamentarne volitve so ustoličile največjega zmagovalca v zgodovini. V času slovenske državnosti se je le trikrat dogodilo, da je najmočnejša stranka prešla krepko čez 30 odstotkov in izdatno prekosila največjo tekmico. Leta 2022 je primus Robert Golob z Gibanjem Svoboda in 41 poslanci občutno porazil Janševo SDS s 27 poslanci. Leta 2014 je zmagal Miro Cerar, ml. s SMC ter 36 parlamentarci, drugouvrščena SDS pa je zbrala 21 poslanskih glasov. Leta 2000 je Janez Drnovšek z LDS in s 34 mandati nadkrilil SDS, ki jih je zbrala 14.
-
22. 4. 2022 | Mladina 16 | Kultura | Knjiga
Drago Jančar: Ob nastanku sveta
Osrednja junakinja je jasno – femme, tokrat nekoliko drugačna kot v To noč sem jo videl ali v In ljubezen tudi. Ksenija je bila fatalka z vseh zornih kotov, pokončal pa jo je pornosadizem partizanov, Sonja je zadela drugi tabu: dekle ujetega aktivista je stopilo v romanco z nemškim oficirjem. Tokratni romaneskni vložek je znatno manjši, a vseeno – diva v vukojebini, čeravno jo lahko prepoznamo kot največje mesto ob Dravi. In kako se nerešljivega projekta loti pisatelj? Kako pristopi h gospodični Leni? Osrednje junakinje v romanu preprosto ni. Seveda nastopa, a le skozi zgodbe svojih moških. Njenih besed, potez in občutij roman ne predstavi. Dovolj so vratolomni obrati usode. Ti pa ne padajo v fikcijo, zakaj Jančar v svoji tradiciji zgradi historični kontekst, ki nam ulovi duh časa. Zapiti partizan, ki živi za proslavo svoje brigade, na katero pride sam Stari, in se potem ohromel od mrtvouda vleče naprej skozi vsakdanjik. Lik učitelja, ki je plačal za eno napako, ker je pod okupacijo na šoli poučeval v nemščini. In akterji s te in one strani, katerih bivanje je izklesala partijska doba. Predvsem pa to moštvo stranskih igralcev ne more ponuditi okolja, v katerem bi lahko diva zablestela. Vendar to ni njihova osebna krivda, izvor je obči: socializem, ki takega lika ni predvidel, natančneje – njegove publike.
-
22. 4. 2022 | Mladina 16 | Pamflet
Ministri za kmetijstvo padajo eden za drugim. Najprej Aleksandra Pivec, zdaj Jože Podgoršek, oba na isti način: odnesel ju je račun za prenočitev v hotelu. Bizarna je samo številka – sumljivih tisoč evrov odigra vlogo čistilca avgijevega hleva politike. Seveda pod taktirko vladajočih medijev, ki se niso zadovoljili s pojasnili ministrov, ampak so vztrajali iz dneva v dan na široki fronti in iskali izjave in evidence, ki so oporekale obrambam visokih hotelskih gostov.
-
15. 4. 2022 | Mladina 15 | Kultura | Knjiga
Petra Bole, Ivan Esenko, Andrej Šalehar: Svet opraševalcev
Aktualna knjiga ostaja pri klasičnem okolju, kjer pridelek sadja in cvetočih rastlin omogočijo medonosne čebele, samotarke, čmrlji, metulji, kdaj celo kačji pastirji. Ob bogatem zbiru fotografij knjiga prinaša zavedanje njihove usodne povezanosti s človeško vrsto. Marelica lahko bogato zacveti, a na njej ne bo plodov, če je ne bodo množično obiskale te žuželke. Njihovo nalogo poznamo iz šolskih dni: pelod (m. sp. celice) morajo prenesti na pestič (ž. sp. celice). A kako to deluje?
-
15. 4. 2022 | Mladina 15 | Pamflet
Sedanjost skozi perspektivo oddaljenosti
Številni ocenjujejo televizijska soočenja kot medla. Kar je razumljivo, saj je opozicija pričela volilno kampanjo že pred dvema letoma. Skoraj vse očitke vladi smo že slišali in to šeinšekrat. Ko bi izjavam vzeli obraze, bi ne vedeli, ali prihajajo iz vrst Gibanja Svoboda, LMŠ ali SAB. Trio bi se lahko združil v eno samo stranko. Leta 2011 so današnji voditelji Robert Golob, Marjan Šarec in Alenka Bratušek sedeli v Pozitivni Sloveniji, tako da bi iz desetletne razdalje rekli, da je Jankovićeva stranka glavni tekmec SDS, le da nastopa v treh formacijah. Če bi šli še eno desetletje nazaj, bi njihove akterje našli v takrat osrednji LDS. Je torej to politično kameleonstvo le trik, kako na novo zbrati nekdanje nejevoljne volivce? Pravzaprav ne, saj podpornikov tria ne moti njihova politična preteklost. Velika maškarada torej za prazen nič!? Stara LDS ali Pozitivna Slovenija bi lahko mirno vztrajali s svojimi kadri pod prvotnim imenom. A tu je ključna razlika. Sedaj jim zadošča retorika antijanšizma, ki se kaže v navedbah, katere zakone aktualne vlade bodo odpravili in katere kadre v javnih podjetjih zamenjali, ne da bi predstavili svoj program kot tak. Ta postopek je kajpak bolj ekonomičen – zdajšnja oblast je nedemokratična, s tem, ko zavladamo mi, se vrne demokracija. Slogan – mi smo svoboda in demokracija, ki pa predpostavlja nasprotnika kot utelešenja zla. In kjer je zlo, tam ne rabiš ne misli ne argumentov, saj je to vendar tako očitno, da kot alternativa zadošča naš obstoj. V to verjame tudi večina osrednjih medijev. Pred mesecem je Robert Golob napovedal, da bo odstopil, če na volitvah zmaga Janšina koalicija. A v nobenem intervjuju in soočenjih ga nihče ni vprašal, kdo bo potem predsednik GS? Pred nami so torej volitve, ki ob določenem izidu pomenijo razpad najmočnejše Nejanša grupacije. Človek, ki je iz nič ustvaril alternativno stranko, jo bo čez noč zapustil!!!!!? Zanimivo – vprašanje, ki je medijski tabu.
-
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Kultura | Knjiga
Mauro Corona podira moderne poglede o večvrednosti urbane kulture, ko nonšalantno afirmira fizično delo: telo je narejeno za gibanje, mi pa ga ne gibljemo več, namesto nas se giblje mehanizacija. Je čudo metamorfoze: oče ga je mlatil kot psa, mati je utekla iz družine, ni imel niti navadnih škornjev, živel je v bedi in garal kot podiralec dreves, sedaj pa živi kot pronicljivi lik mislečega pisatelja, ki kapitalizira trde izkušnje. Ni kompliciral z materinsko ljubeznijo, jo je pač dobil pri starih starših in teti. Energijo je usmeril v alpinizem, kamnoseštvo in opazovanje narave. Doživel je, kako je jez hidroelektrarne popustil in pustil za seboj tisoče mrtvih in odplavljene vasice v Vajontu. Zakaj pod goro stoletja ni nihče gradil, sedaj pa arogantni človek tam postavlja naselbine in potem se bo čudil, ko se bo oglasila narava s svojo huronsko močjo. Izdaja prastari trik življenja: bistveno je ločiti potrebno od nepotrebnega. Zakaj bi se gnal in dan ustrojil za pridobivanje nečesa, kar pravzaprav sploh ni pomembno? A da bi vedel, kaj šteje, se moraš osvoboditi medijsko-reklamnega sveta, ki ti dopoveduje, kaj je fancy, namesto da bi si svoja veselja našel sam.
-
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Pamflet
Volitve na Madžarskem so prinesle veliko presenečenje. A ne samo zmago Viktorja Orbána, temveč volilni zbir njegove stranke Fidesz. Prejela je 54 odstotkov glasov vizavi 34 odstotkom opozicijskega bloka, medtem ko so predvolilne ankete vseskozi kazale na izenačen izid. Zares huronska napaka.
