Bernard Nežmah
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Pamflet
Ena izmed stranskih žrtev vojne je resnica. Norveški filozof Arne Naess je v knjigi Is it painful to think? zapisal, da je bilo na Norveškem pod nemško okupacijo izrečenih veliko laži o Nemcih. No, ni bil na strani Quislinga, saj je sam sodeloval v univerzitetnih oblikah rezistence zoper okupatorje, ampak zvest razmišljanju pač ni zamolčal, da med vojno tudi žrtve širijo laži.
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Kultura | Knjiga
Avtor, ki je vodja poskusnega sadovnjaka, je napisal vademecum za sadjarske začetnike. Zakaj imeti lastno breskev? Ne le da ponuja edinstveni užitek polne sočnosti pravkar utrganega sadeža, ki je tudi prost pesticidov oziroma jih ima toliko, kot ste jih razpršili sami. Seveda pa sadno drevo ni polica, s katere enkrat na leto poberete pridelek. Je izziv, rastlinski tovariš, s katerim drugujete skozi leto. Z drobnimi triki obrezovanja in gnojenja, a tudi s pomočjo proti škodljivcem.
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Pamflet
Vsake toliko se pojavi, kdo, ki bombastično opiše Slovenijo kot narod hlapcev, parafrazirajoč Ivana Cankarja. Preprosto – mentaliteta, ki se le klanja nadrejenim in deluje le po njihovih navodilih.
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Kultura | Knjiga
Avtor je bil v devetdesetih letih odgovorni urednik informativnega programa na nacionalki, naslednje desetletje in pol voditelj intervjujev, nato varuh pravic gledalcev, zatem član programskega sveta, še prej novinar na nacionalnem radiu. Mož je hodeči spomin osrednjega medija. Redki si drznejo objaviti takšen pogled v zakulisje. V času vladavine LDS je doživel, da je direktor zahteval prekinitev predvolilnega soočenja, ker je bil voditelj oster do Milana Kučana, in naj on nemudoma prevzame oddajo. Jasno je zavrnil ukaz, nekaj let kasneje je zgrožen ugotovil, da so mimo njegove vednosti uvrstili v neposredni prenos proslavo 50-letnice Jankovićevega Mercatorja, a takrat se je znašel pred izvršenim dejstvom. Tako eklatantni prevzem televizije s strani politike, vendar njeni novinarji, uredniki in hišni sindikat takrat niso priredili protestnih shodov – ne damo nacionalke!
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Pamflet
O rezultatih strank na prihajajočih volitvah nas obveščajo agencije za merjenje javnega mnenja, ki v sam vrh postavljajo Gibanje Svoboda, ki pa razen obraza svojega protagonista nima ne programa in ne znane ekipe sodelavcev. Koliko jim lahko verjamemo? Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič jim očitno ne kaj dosti. Na lestvicah popularnosti med politiki je že dolgo tik pod vrhom, a je pred dnevi napovedoval, da s svojo stranko ne bo sodeloval v parlamentarni tekmi. No, nedavno je izrekel nekaj pikrih nad oholostjo Roberta Goloba, s katerim sta se dogovarjala, da združita stranki, a je slednji podal nespodobni pogoj, da Zorčič lahko zgolj predlaga svoje kandidate, on pa da bo odločil, če bo katerega sprejel.
-
Bernardo Stamateas: Toksični ljudje
Ker zadovoljni človek knjige zlepa ne bo vzel v roke, njen uspeh implicira obstoj nezadovoljnih množic, ki bi rade v svojem bivanju kaj spremenile – najlažje druščine okoli sebe. Avtor jih naniza celo vrsto: obtoževalci, zavistneži, nasilneži, psihopati, opravljivci, manipulatorji, nevrotiki, samoljubneži, povprečneži, nergači in podobni. Za zgled vzemimo zavist, v kateri trpimo, ker imamo manj denarja in uspeha kot drugi. Ponujena rešitev gre v smer, da jo zamenjamo z občudovanjem, ki bo izziv in vir navdiha, da se zganemo, odpovemo lenobnemu obdobju in sami kaj postorimo. Težji primer so kajpak manipulatorji, saj jih kdaj prepoznamo šele po letu ali dveh, ker odnos pričnejo z zapeljivostjo in navdušenjem, ki se potem neopazno pretvorita v nadzorovanje, odvisnost in druge oblike toksičnosti.
-
Ruski vojaški napad na Ukrajino je udarec po civilizaciji: raketiranje stavb, smrtni davek in uničevanje družbene strukture so tako grozljiva devastacija, da je ni opravičevati s katerimikoli povodi in razlogi.
-
Morgan Housel: Psihologija denarja
Avtor, ki ni psiholog – bil je kolumnist pri Wall St. Journalu –, najprej popisuje zgodbe teh, ki so na borzah zaslužili milijone, desetine milijard. Išče princip, a ga ne najde. To, kar je enega pripeljalo na vrh, je drugega pognalo v bankrot. Izlušči pa stalnico pri poražencih: da bi dobili denar, ki ga niso imeli in niso potrebovali, so tvegali in potem izgubili to, kar so imeli in so potrebovali. Še presenečenje: 40 odstotkov sijajno rastočih podjetij je v nekaj letih izgubilo vso vrednost.
-
Dvoboj enega igralca – blazneža
Potem ko je ruski prezident Vladimir Putin priznal samostojnost donbaških republik in mu je parlament odobril napotitev vojaških sil na to področje, se je izkazalo, da je imel ameriški predsednik Joe Biden prav, da torej Rusija začenja invazijo v Ukrajino. Evidentna kršitev mednarodnega prava. Zahod je napovedal gospodarske sankcije in nizozemski premier Mark Rutte je izjavil, da je Putin blazen.
-
Bojca Januš: Permakultura na vrtu in v življenju
Namesto razlag o principih, ki jih moramo aplicirati na svoj vrt, poudarja posameznikovo pot. Začnimo z manjšim koščkom zemlje, da nas delo ne preobteži. Ukvarjanja z vrtom namreč ne razume kot muko, ampak kot življenjsko držo, ki nam je pisana na kožo. Namesto da bi letali naokoli in denimo kupovali zastirko iz slame, uporabimo tisto, kar imamo pri roki. Radikalno: če nimamo vrta, lahko izkoristimo balkon ali zgolj okensko polico v bloku, na kateri je moč vzgojiti marsikatero vrsto zelenjave.
-
Zadnji mesec so mediji dnevno prenašali besede ameriških in britanskih državnikov, ki so napovedali, da bo do sredine februarja ruska armada vpadla v Ukrajino. Na vrhuncu agitacije se je zgodil absurd – državi, ki sta najbolj zatrjevali, da vojne ne bo, sta bili Ukrajina in Rusija, torej tisti, ki bi se morali spopasti. Ameriška tajna služba CIA je obelodanila celo dan napada. Budno uho seveda tu zastriže: CIA, ki je skrbno varovane podatke predajala samo predsednikovemu krogu, se je tokrat prelevila v reporterja, ki svoje izsledke ponuja celotnemu svetu,!?? Veliko histerijo so sprožili zahodni politiki, toda kakšna je bila vloga množičnih medijev? Seveda se bi ti branili, da so le natančno prenašali izjave politikov. Res? V svojem poročanju so sledili agendi Bidna in Johnsona, ko so svoje prispevke stokrat in več podlagali s posnetki ruskih tankov in raketometov ter z vajami ukrajinskih prostovoljcev. Niti besede pa o najbolj stvarnem problemu – Donbasu in njegovi integraciji v Ukrajino. Ko so pred slabim desetletjem ustavili vojno, so se vpleteni zedinili v sporazumu iz Minska, ki daje ruskim provincam najvišjo stopnjo avtonomije. Med dvema opcijama: Ukrajina z vojaško silo pokori uporne republike ali pa jih priključi k svojemu ozemlju Rusija, so sklenili kompromis. Regiji Lugansk in Donjeck ostaneta v Ukrajini, njena vlada pa spremeni ustavo tako, da jima dodeli visoko stopnjo suverenosti. In kaj se je medtem zgodilo? Dobesedno nič. Kdor se spomni Daytona in Bosne, bo pogrešal svobodo gibanja, trgovanja, nogometnih tekem, tudi z donbaškimi klubi, delovanje administrativnih zadev, po katerih ukrajinska vlada plačuje upokojencem Donbasa pokojnine, financira šolstvo etc. Na dan D, ko naj bi Rusi udarili po svoji sosedi, so Ukrajinci praznovali dan enotnosti in na stadionu razvili največjo nacionalno zastavo. Znamenje enotnosti? Čigave? Enotnost ne pomeni, da stopijo Ukrajinci kot eden, ampak, da najde modus sobivanja celotna država, tudi separatistični republiki.
-
Andrej Benedejčič: Rusija in slovanstvo
A obsežno delo prinaša tudi mnoštvo zgodovinskih detajlov, ki so frapantni. Denimo, da je Hitler tako spoštoval poljskega generala in predsednika Pilsudskega, da je dal ob njegovi smrti (1935) spustiti zastave na pol droga in se udeležil maše zadušnice. Da je Stalin v prvi fazi črtil idejo slovanstva in kongres slovanskih filologov prek svojega aparata označil kot vraščanje v fašizem, potem pa med drugo vojno iniciiral ustanovitev Vseslovanskega odbora.
-
Kaj je najbolj očitna vrednost osrednjih medijev v državi? Ko bi denimo premier Janez Janša v teve-intervjuju napovedal, da bodo odslej pri delu vlade, ministrstev in državnih podjetij vpeljali metode ameriške vojske, bi enoglasno zabobneli, da je to vojaški puč in da predsednik vlade vpeljuje militarizem, Pavle Gantar pa bi tvitnil, da je na oblasti vojaška hunta. In imeli bi prav: vojaške metode, ki predpostavljajo hierarhično poslušnost, so pač nezdružljive s kulturo iskanja dialoga z nasprotniki in urejanja družbe, v kateri so konflikti interesov najbolj normalno stanje.
-
Janez Keber: Leksikon priimkov
Veliki korpus na skoraj tisoč straneh zajame 19 tisoč slovenskih priimkov. Avtor je faktograf in tako mednje všteje še ex-yu priimke, ki jih nosijo državljani, med njimi torej tudi Milošević, Nuhanović, Džafić etc. Nekateri so zelo pogosti – Novakov je več kot deset tisoč, priimek Kiauta pa nosi le devet oseb.
-
Potem ko je pred tednom britanski premier Boris Johnson napovedal, da Rusija pripravlja državni udar v Ukrajini, je tokrat napravil še nadaljnji korak – priletel je v Kijev, kjer je povedal, da bi bila ruska invazija dizaster tako za Rusijo kot celotni svet. Ameriška vlada pa je napovedala premik tri tisoč vojakov iz zahodne v vzhodno Evropo.
-
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj
Francoska psihoterapevtka je v svoji praksi opredelila skupino pacientov, ki imajo resne težave zaradi premišljevanja. Prevajalka je dobro zadela termin premlevanje, ki je njegov sinonim, a meri bolj na življenjski slog percepcije. Vzemimo nekoga, ki pride na sestanek in v čakalnici na podlagi zbranih revij sklepa o terapevtkini staromodnosti, pogled na njene visoke pete pa ga napelje na psihološki portret etc. Skratka – tip ljudi, ki so ekstremno pozorni na vse detajle (vidne, slušne …) in jih kot detektivi povezujejo v zgodbe, skrite bežnemu pogledu. OK, a v čem je njihov problem?
-
Podobni pojem žrtve pozna dve obliki: najštevilnejša so nesrečniki, ki se jim je porušilo dotedanje življenje in se potem pehajo za preživetjem, nekaj pa je žrtev, ki se predstavijo kot take in potem na tem gradijo svoje nove kariere. Ob prevzemu stranke Z.Dej je Robert Golob povedal, da ga je vlada odstavila in mu s tem pravzaprav dala medijski kapital za preboj v politične vrhove. Nerodno je le to, da je potem povedal, da je sam umaknil soglasje za imenovanje na mesto prvega moža GEN-I, ker je vstopil v politiko.
-
Česa se spominja profesor klasičnih jezikov? Pred nekaj leti sem prebiral spominjanje legendarnega Paula Veyna, v katerem je prostodušno opisoval svoje ljubavi v obliki menage à trois, družinske samomore in spopade na Collège de France. Kajetan Gantar je hodil po drugačnih poteh, a piše z enako odkritostjo, ko brez zadrege z blago ironijo izpostavlja lastne kikse in nerodnosti. To so kajpak drobci, večino tvorijo študijski, delovni in družinski trenutki.
-
Veliki mediji v ZDA in EU že tedne pregrevajo temo: ali bo Rusija napadla Ukrajino? Ko poslušam ruske radijske postaje in sledim njihovim spletnim medijem, nisem zaznal nikakršnega indica, ki bi na to napeljeval. Če državni informacijski aparat v največji državi na svetu, ki vedno pripravlja svoje publiko na prihodnje poteze Kremlja, molči, ga je vzeti kot napoved miru v naslednjih mesecih.
-
David Attenborough: Življenje na našem planetu
Avtorja nebroja televizijskih oddaj na BBC in vrste poljudnih knjig vodi radovednost, da bi našel zakone, ki vladajo v prirodi. Ker ni deloval v akademskem svetu, je razvil redko sposobnost, da posebnosti narave nazorno predstavlja laikom. A ker narava ne obstaja sama zase, jo v najnovejši knjigi postavi v zgodovinsko primerjavo vizavi človeške civilizacije. Slabo se ji piše: leta 1937 je zajemala 66 odstotkov površine Zemlje, leta 2020 pa le 35, skoraj polovico manj. Kaj pomeni krčenje divjine, pojasni primer amazonskega pragozda. Ko ga bodo izkrčili četrtino, ga bo pač le tri četrtine? Ne, ta izguba je fatalna, takrat bo zaradi manjše površine krošenj bistveno manj vlage, zato bo gozd nad seboj emitiral manj deževnih oblakov in bo končal v sušah.
-
Zaradi epidemije kovida je tekma svetovnega pokala v smučanju Zlata lisica v Kranjski Gori potekala brez gledalcev. Spominsko srečanje na kraju poslednje bitke Pohorskega bataljona so organizatorji odpovedali zaradi naraščajočega širjenja virusa omikron. No, v Dražgošah so navzlic vsemu priredili proslavo dražgoške bitke, na katero je prišel poldrugi tisoč obiskovalcev. Dražgoše – über alles! Medijska poročila o slovesnosti so izpostavila govornika Milana Kučana, prvega predsednika države, ki pa je nemško nasilje nad civilisti in požig vasi med okupacijo 1942 vzel za izhodišče, na katerem je postavil, da potekajo sodobne fašistične metode pod drugimi oblikami in navajal kritike nad slovensko vlado 2020-2022, ki ji je očital razgraditev ustavne ureditve, napade na sodstvo, tožilstvo in medije, vladne ukrepe označil za predvolilna darila, ter pozval k prihodu na pomladne volitve, ki so sredstvo za zamenjavo aktualnih oblasti.
-
Maryanne Wolf: Bralec, vrni se domov
Nikoli poprej ljudje niso toliko prebrali kot danes. Na spletu na dan po sto tisoč besed, torej vsakodnevno po en roman. Zakaj bi v razcvetu pismenosti zaskrbljeno proučevala, kaj se dogaja v tem procesu? Ja, vsako branje ni enako, obstaja tudi slabo in plitko. Ker prebiranje spreminja način, kako mislimo, ni vseeno, kaj beremo. Njena teza je enostavna: digitalno odvrača od kritične misli, empatije, refleksije in domišljije. Ko bereš na ekranu, v povprečju 27-krat na uro preskočiš iz teksta v tekst. Je to usodno? Bralec izgublja potrpežljivost, tihi pogled in sposobnost globokega branja. Zakaj? Če hočeš misliti, potrebuješ čas za obdelavo tega, kar si zaznal in prebral. Kadar pa nagomiliš mnoštvo informacij, ko stremiš, kako bi vsrkal čim več podatkov, izgubiš vmesne trenutke pozornosti, materialno skrajšaš čas, ki ti je na voljo za odzivanje in premlevanje. Smisel prebiranja je namreč sposobnost ustvarjanja analogij, ki so gorivo in ogenj mišljenja. Kognitivna potrpežljivost ti omogoči, da se vživiš v like in zgodbe.
-
Ankete popularnosti v politiki so stalnica, čeravno prinašajo nezamisljiva stanja stvari. Časnik Dnevnik je objavil skupni rezultat svojih lanskih barometrov, na katerem kraljuje Ljudmila Novak pred Borutom Pahorjem, na njem pa je med 18 najbolj priljubljenimi le en predstavnik SDS - zunanji minister Anže Logar na 14. mestu, medtem ko premiera Janeza Janšo sploh ni med zaznanimi obrazi najbolj priljubljenih. Njegova stranka, ki je bila skozi leto vedno na čelu lestvic, nima nikogar med top 10. Kako to razumeti? – Da so glasovalci SDS naklonjeni stranki, ne pa njenim voditeljem, ki jo vodijo in utelešajo??? Nemogoča implikacija. A reč je še bolj bizarna. Na tem seznamu najdete kar po štiri politike SD in NSi, stranki imata vsaka po štirikratno premoč pri popularnosti njunih likov versus SDS, skupaj osemkratno, hkrati pa obe skupaj na strankarskih razvrstitvah ne dosežeta vladajoče!????
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Kultura | Knjiga
Robert Castel, Karel Bleiweis: Psihiatrični red. Blaznice
Na videz enostavno: blaznim se pomaga tako, da se izločijo iz družbe in zdravijo v posebnih bolnišnicah. Toda kako določiti, kdo je blazen? V Franciji tiste dobe so se množile zasebne norišnice, v katere so na zahtevo družin, ki so se hotele znebiti kakšnega svojega člana, pospravili odtujenega; domači so kajpak lepo plačevali za njegov azil. Jasno, nastala je dilema, kdo naj odloča. – Sodnik ali izvedenec? Zmagal je slednji, a med neozdravljive so vtaknili tudi številne neukročene ženske, ki so se vdajale seksualnosti.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Pamflet
V meteorologiji je enostavno. Po krepkem deževju vremenar opiše stanje, da je Cerkniško polje razmočeno. Ko čez leto pade podobna količina padavin, bo priobčil enako poročilo, da je Cerkniško polje razmočeno.
-
23. 12. 2021 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
Primož Premzl: Zbirka Primoža Premzla
Toda sama vsebina gre v drugo smer, zbiratelj nam ne predstavlja fonda družinskega albuma, nabiral je namreč podobe Maribora. Najsi bodo to zemljevidi Panonije iz 16. stoletja ali mestne vedute zadnjih štirih stoletij. Še močnejše so zbirke fotografij: železniškega mostu iz 1856, ženskega akta iz 1898, ormoških sokolic z začetka 20. stoletja, tedanjih gostilniških vrtov z gosti, železniških nesreč, letalskega bombardiranja etc.; kdaj se zdijo še bolj oddaljeni posnetki avtomobilov na glavnem trgu izpred pol stoletja. Posebej izstopajoči so fotoji na razglednicah, denimo domiselna reklama za časnik Marburger Zeitung okoli leta 1900, sploh vabilo na samski ples čitalnice, poseben biser je fotorazglednica lepotice, operne pevke in igralke Elfie Mayerhofer, ki jo je z avtogramom poslala oboževalcu leta 1942. Za domoznanstvo so pomenljiv vir posnetki avstro-ogrske pivovarne, govorov pred publiko ob odprtju gorske koče na Pohorju, jasno sokolskih in orlovskih zletov, kolesarskega društva, ob tem pa plakati, bodisi gledaliških predstav bodisi reklamni, potem jedilni listi in nekdanje ulične table.
-
23. 12. 2021 | Mladina 51 | Pamflet
Ogorčenje mišljenja s svojo glavo
Slabo leto nazaj je še med preštevanjem glasov na ameriških volitvah premier Janez Janša objavil tvit, v katerem je čestital Trumpovim republikancem za zmago. Ker je bil načelen v tej drži, potem tudi ni poslal premierske čestitke novemu predsedniku Joeju Bidnu. Njegov najhujši kiks v zunanji politiki, ki so ga osrednji slovenski mediji potem pospremili, da je s tem nakopal zamero ZDA do Slovenije in torej škodoval svoji državi.
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Robert Hofrichter: Skrivnostno življenje gliv
Kaj povzroča razširjeni sindrom pomanjkanja narave? Preprosto – kadar je ljudem narava tuja, je ne dojemajo kot vrednote, to pa jim potem daje pravico, da jo brez zadržkov uničujejo. Avstrijski zoolog in žurnalist Hofrichter nam v svojem delu približa neznani fenomen. Glivo si običajno predstavljamo v podobi majhne gobe, v resnici pa je tudi največje bitje na svetu. Orjaška mraznica v Oregonu se razprostira na 880 hektarih in sega meter v zemljo. Iz gliv industrija izdeluje sončna očala, pralne praške, citronsko kislino etc. Ta bitja imajo številne izjemne lastnosti: na zemljiščih opuščenih industrijskih objektov in bencinskih servisov jih posujejo skupaj z ivermi, saj so sposobna predelovati zastrupljena tla, kdaj celo radioaktivna. Kerozin jim recimo uspe posrkati s hifami in ga iz tal varno uskladiščijo v svojih koreninah. Spet nekaterim uspe preživeti celo zmrzal, saj imajo v sebi protizmrzalne beljakovine. V Mrtvem morju, ki slovi po slanosti, ki onemogoča življenje, vseeno prebiva 70 vrst gliv.
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Pamflet
Potem ko so SIOL, Požareport in Nova24TV cel teden izpostavljali, da na sarajevski univerzi ni najti podatkov, da je tam diplomiral vrhovni sodnik Branko Masleša, se je kot finalni razsodnik vključila še nacionalna televizija, ki je postregla s kopijo diplome in nastopom predsednice sodniškega društva Vesne Bergant Rakočević, ki je predhodno novinarsko pisanje označila za pobalinske provokacije. Rezultat je tu – sodnik ima potrjeno diplomo. In isti Masleša je pred dnevi v intervjuju za Dnevnik jezno dejal, da je šlo za rušenje avtoritet sodišča. Moža seveda lahko razumemo, ko pravi, da se mu zdi pod častjo, da bi kar na novinarske insinuacije odgovarjal tako, da bi jim poslal dokumente o diplomi. Toda ista nacionalka je pred meseci v elitnih poročilih obtožila poslanca Branka Simonoviča, da nima diplome. Pri Masleši je ravnala drugače, zaščitniško. Toda ali sta primera res neprimerljiva? Novinarka Eugenija Carl je v zadevi Simonovič začela z evidenco, da poslančeve diplome v Zagrebu nimajo. In natanko enako so to pot ravnali mediji, ki so izhajali iz publikacij, na katerih so bila objavljena imena diplomantov pravne fakultete, a med njimi je manjkalo ime – Masleša. Priznam, da sem se čudil, zakaj sodnik preprosto ni objavil svojega diplomskega dela. Zagotovo bi bilo med najbolj branimi teksti v medijskem svetu. Predvsem pa, zakaj bi bilo človeku, ki je diplomiral, nerodno in pod častjo obelodaniti teksta diplomske naloge? Te marsikje najdete dandanes objavljene na spletu.
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Mark Mazower: Hitlerjev imperij
Zgodovinarji to obdobje običajno popisujejo skozi premikanje fronte in vojaško nasilje nad civilisti, Mazower pa je pozornost preusmeril na upravljanje okupiranih dežel. Gospodarstvo je očitno navzlic vojni dobro teklo; Bolgarija, Romunija, Madžarska in Češka so celo poslovno cvetele. V zasedeni Sovjetski zvezi so Nemci kopirali britanski imperializem v Indiji, a v Evropi niso vpeljali enotnega režima. Okupirana Danska je bila praktično samostojna, obdržala je celo parlament, deželo je superviziral le nemški ambasador, na svobodnih volitvah je nacistična stranka zbrala samo dvoodstotno podporo. Tudi na Nizozemskem so obdržali parlament. Slovaška velja za nemško marioneto, toda neodvisnost je vzela zares: Nemci so se morali z njo trdo pogajati, ko so načrtovali prek nje napasti Poljsko. Resen problem so bili avstrijski nacisti, ki so po prevzemu oblasti plenili po Dunaju in vzpostavili korupcijski režim; ukrotil jih je šele Heydrich, ko jim je zagrozil, da nadnje pošlje gestapo. Okupacija je v Alzaciji poleg drugega vpeljala ponemčevanje francoskih imen, a reč je za hip prešla v komedijo, ko so tja naselili Nemce s francoskimi priimki.
